Prazniki naše revolucije
Nikoli nismo in nikoli ne bomo praz-novali zgolj zaradi praznovanja praz-nikov revolucije, praznika delavskega razreda in delovnih ljudi. Najbrže si pred vojno nismo mogli zamisliti, če-prav smo sanjali in se borili za lepši svet, da bo v naši deželi tako lepo, da bomo živeli v miru, da bomo vedno solidarni z vsemi v svetu, ki se borijo za pravice delovnih ljudi.
Vse to se je uresničilo in še več. Mej-niki našega življenja na poti v boljši svet so posejani v vsej predvojni, me-dvojni in povojni zgodovini naših na-rodov, v revoluciji naših delovnih lju-di.
Zavest o boljšem svetu, o boju za oblast delovnega človeka, je vtkana v delo in zavest vseh nas. To ni fraza vsakdanjega življenja, marveč življe-nje samo, ki nas krepi, kadar smo v težavah dviga, da znova z odločnostjo stopamo naprej.
Prazniki so tudi trenutek, da se v mislih povrnemo v čase, ko je bilo hu-do, ko je bilo treba vse kar imamo danes priboriti v boju s sovražnikom. Bilo je veliko trpljenja, revščine, stavk, krvi, da smo v boju izbojevali nov svet delovnega človeka.
Pridobitve naše revoluci je, naš seda-nji čas, oblast delovnih 1 judi nas vedno bolj vodita k našemu končnemu cilju, da bi o vsem odločali delovni ljudje in občani. To je pot k družbeni in osebni sreči. V našem času vse bolj postajata sestavni del druga druge. To je pot k sreči nas vseh.
Taka človeška usmeritev, taka druž-bena usmeritev sta nam pogoj, da bo tudi v prihodnje napredovala naša re-volucija, da bo napredovala in v sebi nosila vse tisto, kar so pred leti ustva-rile prejšnje generacije. To je dedišči-na revolucije, ki ne stari, marveč se v novem času potrjuje in razvija v celo-vito podobo naše socialistične samou-pravne države, naše samoupravne Ju-goslavije.
Ko bomo te dni praznovali dan OF, praznik prvega maja, občinski praz-nik, praznik mesta Ljubljane, bodo na-še praznične besede in misli znova po-trdilo vsega tistega, kar imamo, zago-tovilo, da bomo šli po poti, ki smo jo začrtali na začetku poti naše revoluci-je, jo nadaljevali v oboroženem bo ju, jo dograjevali v boju za samoupravno od-ločanje, samoupravno misel in besedo delovnega človeka.
Za te praznike ne bo samo v naših srcih rdeč nagel j, marveč tudi na naših prsih. Nagelj, simbol boja in oblasti delovnih ljudi v preteklosti, sedanjo-sti in prihodnosti.
Vojko Novak