St. 46. V Gorici, 11.novembra 1881. Tedaj XI. Posameine Steviike se dobi«ajo po 10 kr. v Gorici v tobakarnici v go. sjioski ulci, LJizo „treh kron". na na rem trguj in nunski ulici; v Trsta y tobaknn.jci: Via dclla caserma fit. 3. in v AjilovSgini pri trgovcu g, Dolencu. I)opi>i naj s« Magovoljno-poSUjajo umlniStvu ..fsnfie" v Gnrici t Hilarijanski ciskarni, iinrocnina pa opraTtti8tvu„So5eM na Koreoji v SticBa-yi hiSi ft. 10 II, nadstr.--------------------------------------.......-------- Rokopisi se ue vraiajo; dopiai naj se blagovoljtio frankujcjo. ~ Delalccm in drugim nepremoinim Be naroSnina saiga, akose oglaie pri urcdni6t?o. Der deutache Schulverein. TaaffVjeva vlada je imela prvi dan svojega na-stopa nacelue nasprotnike v pristasib prejiojik vlad. Le ko so sedeli ministri ustavoverske vlade okoli Taaffeja, go zaceli zdaj prekrMeai nemSki uacijonalci kriiati, da Taaffe dela Nemcem krivico. Ko je potent sedaoja vlada razglasila za Petnsko posebeu odlok, vsled katerega naj bi sodnije na Pemskem uradovale v obeh deielnih, to je v neroSkem, pa tudi v ceskcra jeziku, zBgnali go prejSnji ustavoverci tak brup po Avstriji in zlasti tudi po pruski Nemclji, kakor da bi TantTe hotel vse avstrijske Nemce potujciti in uui-iiti. Ta krik pa ni imel oobene podloge, ker se Nem • cem ni ngodila tie takrat, ue do dauaSnjih niti naj-maujSa krivica, bodi si od sedanje vlade, bodi Bi od glovaoskih narodov, Ali nemski nacijonalci so zviti, in judovski casuiki so jim za ojih zvijaee najvetf po-magafii. Avstrijski nemski uacijonalci imajo nantrec svoj poseben politicen program, ki je osnovan po oared* nostm-in principii pruske Nemcije. Oni ne delajo sa« mo zuto, da bi snmi gospydovali, dokler go pod Av-strijo, auipak oni delajo naravuost propagando za Nemcijo po dolocenem uaLrtu, kakor bo m bolj ali nianj jasno izrazili ob raznih prilikah. Vendar ne ina-rajo prenevkretao postopatl; zato iScejo veduo zuna-Djih povudov, najsi bodi ti Se tak6 oddaljeni. Taaffe-jeva vlada jim sicer ni dala takih povodov, da bi bila uajveca. zatiralka nemlke uarodnosti. Sami tega ne verjujejo iu se v peklenski zvijaci zabrbtoin smejejo, ko tak6 zunanji svet slep€. Iu da se nem§ki narod v Prusiji in deloma tudi pri nas Ai slepiti, je umev-no, ker Nemci nem§kega cesarstva bi sami radi ie j velik del Avstrije odkrhnili za povecanje nemske slave. Alt ni iz te nafielue polittke v Nemcih, pri nas 1 in v Prusiji, razvidno, da je lahko delati propagando i za NemcijoV AU ni vse v korenioi napravljeno, tak 6 J da najraanjSa zunanja prikazen utegne zdreti celi apa- j rat ali stroj v zuitslu velike polittke? \ Brez drugih pojasnil je tedaj uraeti, da so kii- ; ke avstr. ustavovercev z veseljem sprejeli v veliki I Nemciji, ko so zafieli nad Taaffejem razsajati. Ljud- | stvo pruske KeinSije, ki zajeina porocila iz listov, pi- : sanib v zmisiu nemske propagande, je rado verovaio, ; kakor da bi bilo nemstvo y Avstriji v nevarnosti za- ! rad Tsaffeja. Hajdi, tu je bilo zelezo gorko, treba je bilo naprej kovati! Takoj so si osnovali avstrijski prusaki dvuStvo, ki bi itnelo izmialjeno nevarnost od-stranjevati, zatirati. To drustvo so krstiii z imenom nem&ko solsko dru§tvo ali vsvojem jeziku „der deutscbe Schulverein". Po takem je jasno, da ,~ to druslvo ustanovljeno za nevarnost, katere v Avstriji ni, po takem je to drustvo za Nemce brezpotre-bno in jim dela v moralnera oziru cel6 necast, ker je osnovano z lazjo. To drustvo tedaj ninia namena zares nem§tvo varovati, ampak nem§tvo §iriti Lez meje, kjer je ntmfiki narod dosedaj naseljen, utrjen ali raztresen. Bavno v tej named pa je aprio-ri to druStvo nevarno diugitn sosednim narodom ali takim, ki morajo 2iveti v dotiki z Nemci. Po takem to drustvo ni nedolzno ali opraviceno, in kdor to drustvo postern kot kaj indiferentnega, prezira politifino iu sicer knviCno in nevarno moL, ki prihaja iz namena tega druStva. To nevarno moL si morajo drage narodnosti zaporaniti, ne pa mirno ali celd velikoduSnu gledati na dru§tvo, 6e§, kaj bo nam skodovalo. Na-sledkov v sedanjosti ni mogoce sprevideti ali na de-belo ogledati; ali pomniti jj, da naroduostni princip je danaSnji dan obcutljiv, in ravno za ta del je ozna-{eno druStvo dovolj mocno, da^temu naLelu pot na-pravlja in gladi. Ko bi hoteli avstr. prusaki, ua§li bi povod za raz§irjenje svojega schulvereina po vsej Avstriji. V Avstriji so namreL po sedanji vsakovrstni organizaciji nastavljeni nem§ki uradniki tudi po nenemikib pokraji-nah.Nemec imaali kot uradoik ali kot obrtuik, trgovec itd. svoje ude in druzine po vsej Avstriji. Dosledno bi murala nemSka propagunda skrbeti po vseh kotih avstrijskih za vse dru^iuice, v katerih se pretaka ne-koliko nemSke krvi, AU tukaj je zone« Ueba snomi- njati se prvotnega, pa ne razodetega namena schul- I veieinu. V nemlkem velikcm programu niso zaSrtane i vse avstr. pokrajine. Geografsko polo^je ne nese, da 1 bi botela Nemcija vie pogoltnlti. Iz tega je n. pr. I umevno, da se neniiki nacijonalci ne brigajo veliko ali nic za Galicijo! Na srea pa so jim poleg ii- | eto nemSkih pokrajiu druge pomesane, pa sosedne pokrajine. Med temi so tudi Pcmska in vse slovenske de2ele. Zatorej mi U naprej vemo, da, kar se So ni, se bo Siril schulverein n^ prvem mestu po iraenova-nih avstrijskih de2e!ab. Cehi so krepek in po Stevilu mocan narod. Oni se lahko ustavljajo z cnakitn oro2> jem, in v resnici so ustanovili takoj enako drufitvo, ki bo dejansko upiralo se tiameram nemskega dru&tva. Mi Siovenci smo pa ubogi in potem §e razkosani. Pri nas ie mislijo ne na tako druStvo, ki bi delalo za-jezo nem§kemu drustvu, in vendar bo treba mi-sliti tudi na to, ako hocemo nevarsost od to strain zatreti. Pri nas bo treba toliko vefie orgauizacijo za ta did, kolikor bolj se naSe pokrajine tujCtjo po dozdanjih vladnih ustrojih. Nikakor pa ni misliti, da se nemski schulverein pri nas ne bo Siril. Ravno Siovenci so fzvoljeui za to propagando, kakor smo ravno noglaiati, ker prihodnja Nemcija hocc, tudi naie o-zemlje zajeti in objati. Itcsnica je, da so schulverein-ci skoro prve pott storili na etajarsko in Kranjsko; resnica je, na se schulvereinci vese!6 v svojih poro-6ilihravno gled6 na Kranjsko, kjerpo njih prepri-eanji schulverein 2c rodi sadovu, zlasti tudi zarad ko* rupcije v Solstvu In tu tudi med uciteljstvom. Ravno prvi nacelnik Weitlotf schulvereina je v tern obziru sveje posebno veselje izrazil. To veselje izvira od tod, da so schulvereinci sami mislili, da jim bo te^avniSc Slo izpod rok ravno na Kranjskem, kjer je 950/0 slo-venskega prebivalstva. Za KoroSko se se vesele ne, ker tu se nimajo bati izgubijenih ovcic, ki so po njih mislih ie dobljene. Za Primorsko pa so se dolgo obotavljali, kerbi se ne sprli radi z laskimi prijatelji. Vendar so si u-stanovili tudi v Trstu 2e svojo poddruzmco, in po-slednjih 11 dni dobili smo euako poddru2nico tudi v Gorici. Naj povemo, da uemSki schulverein Stejevvsem Svojem obsegu 2e kakih 30.000 udov! PoddruMc, ki se imenujejo ,Ortsgruppea, je Ie zdaj nad 250. De-narja pa so dobili 2e veC kot 200.000 gold. Takd velike zneske so si nabrali z beracenjem po pruski NemCiji, potem pa po Avstriji. Redne doneske dobi-vajo od posamicnih udov. Takih udov ima Goriska ortsgruppe ze 105, in gotovo se Se pomno26. Mi smo veckrat sliiali, da na goriskih srednjib golah imamo dva ravnatelja, ki nista pryazna sloven-ski narodnosti, in ki se uajbolj bojita, da bi uvedla vlada v srednje Sole nekaj veC kot nifi siovenSCine. Vendar se pa nam cuduo, zel6 6udno zdi, da sta ravno ista dva ravnatelja ustopila ne samo v schulverein, ampak celd na celo goriSke ortsgruppe 1 Ravnatelj gimnazijski, ki je neki pruskega rodu, je prevzel pred-sednistvo oznacenemu drustvu I Takd vsaj smo slisaii, in sligali smo, da so vecmoma uradniki v odboru tega dru§tva in v druStvu. Med uradniki pa je mnogo tujeev; tedaj tujci hoCejo vedeti za naSe potrebe, za nevarnost nomstva na Gori§keml Kdaj so se tukaj Nemci proganjali? Kdaj so se povsera nemske Sole spreobruile, da bi dobite vsaj nekoliko tako lice, kakor ga zahteva pravica in narodnostna po treba? Ali se nemlati ravno v goriSki najniii soli zdaj nemSCina v veci meri kot v najhuj-Sih casih! Ali se ne poduiuje nem§5ina celd nepostavno v veCi meri v Gorici in pa na kmetih ? Ali ni na nasih solan ua vzgor in navzdol povsod skrbljeno samo za Nemce, kakor da bi ne iivele v nasi dezeli tudi druge narodnosti? Pa nehaimo s takimi pra§anji, katera bi utegnila §e globokeje zaseCi. Mi smo tukaj dovolj do korenine oznacili nemski schulverein. To oznacbo smo tukaj podali onim, ki imajo vajeti naSega naroda vrokah. Te opoininjamo zaresno, da se spominjajo ,v svojem postopanji nalih principijalnih opomb, Te opazke pokladamo tudi o as emu uii-Uelj8tvu na Brce, 0 naSih ufiiteljih in ufiiteljlcah govor6 po slo-venskih pokrajinah samo tostno, kakor takih, ki imajo sree za narod in naSo mladino na pravera mestu. Primorsko uciteljstvo je uvriceno tudi v nalih oCeh uiecl posteno narodnjafitvo. Velikft nUm tega fiastit-ljivega stanu se trudi pri nas v potu svojega obraza za sreCneji zarod slovenski. In ako se bo tako trdno drzalo, borao mi in bo nasa inteligenca skrbela, da bo uciteljstvo kolikor mogoce vsaj eastno plaCilo u-iivalo od ubogega naroda nafiega. Vendar pa ne mo« rerao zamolCati, da so nekteri aditeljl premehki, pre-k..«..m..( «- a ....... . " • |o In utlft- bojazljivi, in da se nekteri preved pol ojajo, kjer jim tega se treba nil Zal nam je za do* bro jme uciteljskega stanu na Primorakem, daiomed ujuni ueke kukavico nahajajo, ki temu obce dobremu imenu neCaet, narodu fikodo delajo, Zal nam je, ker bi utegnili vsled tega dobri in trdni uCiteljl trpeti. GoriSki dopisnik , No vie" je v Solitvu dobro podkovan, in narodajakom ne ofiita hu-dega, ce ni prepri6an. Zal nam je zarad ufiiteljstva samega, da je moral isti donisnik zabelelitl v polte* tub HNovicahu nekaj, ccsar bi mi Ie radi vedell no, ne samo da je poprek resniftno. V dopisu iz Gorice se nature* here v vNov,N od 2. nov. 1881 mod drugltn to-le: nVh skoz ve6 let se porazdoljuje na GorlSkem po 2000 gld. na leto med tiste Ijudske uCltelje, ka-teri v izrednih (tu pa tarn tudi v rednih) urah nom-§ki jezik uCijo. Na posamezne uCitelje pride po 25-50 gld. remunerate, ki jo dovoljuje ministerstvo. Odsih mal pa si si. ministerstvo lahko prihrani svojih 2000 gld. Imamo namreL od 28. t. m. tudi v Gorici glaso-viti nem§ki schulverein... Pa ne, da bi ielel jez.. smrti.. nschulvereinu." Kaj bi rekli nasi uCitelji?!" Zaduji ptaSaj in klicaj prica, da tudi pri nas je nekaj marog med uiiteljstvom. Mi menimo, da zarad letnih 25—50 gld., ktere si mora clovek se trdo za-aluftti, se pravi narodni uiitelj ne mazo rok! Imenovana podpora za nnmSki poduk je sicer doba-jala od vlade, tedaj iz rok, ki hO(ejo skrbeti za avstrijske interese, dasi po krivih in nam krivicmh potib. Ali ravno to, da so nekateri tt6itelji sploh prejemali pod-poro, nam d6 hudd, ker so se principijalno zagre§ili, in ker nam vzbuja strah, da se principijalno po isti poti zagreSe tudi nasproti schulvereinu. Naj torej po-mislijo uCitelji, kaj pomeni schulverein, ko bi jim a» gitatorji ponujali podpore, ki se je nabirala tudi po pruski NeraCiji. To je dovolj, in kdor se tega ne ustraSi, ta se z lahko vestjo izbrise izmed narodnih uditeljev. In kakor mi narodne uCitelje po pravici zeld spostujemo in ljubimo, enako bomo brezobzirno javno zabele2ilt one, ki bi podporo prejemali oddruslva, ki hoce nas narod se po posebni poti osrecevatil Kra^jski Nemci niso imeli denarja v del. zboru, da bi d'.olili kranjskira kmetora kmetijsko toliko po* trebno Solo; za nemSki poduk pa so bill takoj rado-darni. Iz tega se vidi, kakd so nam prijatelji tisti, ki se priStevaje med scbulvereince ali njih prijatelje. Edino, Cesar se imamo od schulvereincev uclti.je to, da se organiziramo po njih zgledu proti njim. 0 tem pa o priliki. Dopisi. It BoVCa, 6. nov. (Izv. dop.) Due 30. okt. imeli smo Bovfianje lepo, nenavadno slovesnost, ta dan obhajala je namreC bovSka poddruinica veteran-skega druStva za GoriSko in GradiScansko svojo ob-letoico. Uie rano jutro tistega dne naznanjal je ve-seli grom moLnarjev, da je na§ prazuik, saj tako so ga vrli na§i veterani obCe in ponosno imenovali, na-stopil. Ob 7. bila je v farni cerkvi slovesna sv. masa, ktere so se udeleiili veterani in corpore pod povelj-stvom obCe preljubljenega poddruz*nici poveljnika g. Fr. Vittori-ja, c, k. davkarja. To sv. maSo povelifie-valo je lepo ubrane cerkovno. petje, navduSeno peta cesarska pesem, gromenje moznarjev. Med Btrelom aaoinarjev se zberejo veterani tudi sopoittdne ie wcer, v krewi druStvenika g, J. fo»-», „SoLa" Jsshftja vsak petck in ?elj» spoSto prejemanft ait v Gorifi nn 'lorn poSiljsna: Vse lete . . . . . f. 4.">" Pol Jeta.....;. "-"•» Cetvrt leta . . . . ..!¦.'«' Pri oznauilJh in t>(-;iv tako ;:; -./»<•-lanicah" se plscuje>.a navaulno ts-»»u»p- nn vrsto: ___ 8 kr. to se tiska I kiai 7 „ „ „ „ i ,. ft „ „ » n 3 „ Z» v«6e cik« |>» proatoru. kjer je blla dvorana primerno olepSena s cesarjevo in cesaricino podobo, avstrijanskimi in narodr-imi aasta-Yami. Ko nastopi ob5a in ziva navduSenost med obilo zbranimi vetcrani, pricne poveljnik g. Fr. Vittori vrsto ; napitnic, ter vnavduSenem govoru nazdravlja ifctffcrju, = cesarski :iiSi in ljubi Avstriji. **»*_' Na to napije zupan in droStvemk g. SL *w«o ; draStvu in njegovim vrlim voditeljem, ter Mi drfc&ivu j najveci vspeh. .. } Potera prime naS vrli ca3tnivud g. Atojrij Sore, j c. k. poStar za La§o in pravi: Castiti in vrli Veto- } rani! Ne vsled tezavnib vojaSkih dolznostfj imam fra- ! vico in east tukaj med Vami biti; ampalt x vami en dub, ena misel mi samkej dovoljuie. TMitt dragi: Urn na castuera mestu cesarsko zastavo. Brttje! Okoli te ste se vselej v lepih kot hudih dritftt radostno zbirali, in to veduo za ljubo nam Avstrijo ter nje vi-sokega vladarja. Take hocemo tudi daaea, kot vedno delati, Cisto ni( nas v tera ne plaSi, saj domovinska dolznost nam j« sveta. A tudi drugej, slovensko-narodni zaatavi, hocemo biti xveati; saj sino slovenski sinovi, in ker je on* napojenazotso krvjo, prelito za milo Avstrijo. Da, da, bratje, tako so kocemo ravnati danes, kot vselej. V to naj Bug pomozi. Te in Se druge napitnice bile so navduSeno sprejete. DruStvo veteranov goji domovinski dab, je vrlo in pomen\jiva, zlasti tudi za nas kraj, in cell dezeli v iast, torej vsega priporocila vredno. Castiti du-hovui, gg. znpani in drugi veljavni mozje! na noge, torej podpirajte I vso mocjo to patrijoticno druStvo. Veseli me jako, da bovSka poddruznica ie uekaj ca&a prav vrlo napreduje. Torej, na zdar t kterega mi siteo potrebujemo, to je nasaziva zelja; v to Bog pomozi. Ker govorim ravno o Soli, naj po-vem, da bode due 19. t. m. v Tomiuu volitev novega pom. okrajoegft Solskega svcta. Da je ta olitev vazna, bode vsak lakko wdel. Pri tej priliki me sili k sve-tu. Voltte ˇ ekr. 3. svefc moze ucrdvisne, *) muzc katerim je Sola, torej aapredek naSega naroda, glo-boko pri srci. Dobra Sola nam |e silno potrebna, ker una je vzgojiteljka mladine na$e. Miadini pa tide prihododst, in da nam bo ta raila, moramo im-ti dobro vrejene narodne Sole. Na noge torej, in Bog bmgoslovi pravicno stvar! Ivaniflrad, 4. hoy. (Izv. dop.) (Letina, poti.) Tozili srao se drugc leta, da imamo malo pridelkov, a kaj borao rekli letos? Zito je slabo obrodilo, ajde ne bode niti semena, ker jo je suSa zadrzevala in prczgodnja slana ostalo pobrala; tako slaba je, da se je na vec krajih niti ne bere, in vendar ajda nam je dajala iavrstno podporo. Piidelki naSi so vsem nezgo-dam izpostavljeni, in posebno Kras elementarne tie-sreie rade obiskujejo. Kar nas ne nadleguje toca in soia, pa se povodnji odnaSajo rodovitno zemljo z na-Sib strinih njiv v nenasitljiva brezdna. Za vse na§e nesrede se nikdor ne zmeni, ampak nensmiljeno ne glede na bedo iztirjavajo se davki, in plafoti bode treba, Le ima kmet podati zadnji repv ubogo „Lisko" iz bleva. — Pad, kolicni so Dili eokrat davki in se-daj I Doklade za vojaStvo, doklade Solske, cestni od-bor porabi mnogo naSUt iuljev, in kaj imamo od tega? Zares, le malo se vidi dobrot! Pojdi, predragi prija-telj, koder hofieS, povsod so slabe poti, in cestnarji, menim bi bill pri tern naj ve5 krivi, ker prelehko sluzijo plado. Ceste se po&ipljajo z blatom in zemljo in ne z drobuim gruSeem, kar pot Se pokvari, mesto da bi jo zboljsalo in ntrdilo. To pregreho nahajamo pov&od. Tu in tarn bi se morale ceste razSiriti; saj plaeujemo vendar lepe odstotke zato, da se nam vz-derzujejo, in komunikacija je vendar med prvimi, kar more povzdigniti blagostanje kake dezeie. Pelji so, predragi prijatelj, iz Gorjanskcga na Ivanigrad, od tarn v Sveto, all pa iz Svetega Lv,z jjGermek" na skladovqo Skrbinsko cesto, da tukaj bo§ 8trmel! Ce se dva voza sreLata, eden mora cez zid v njivo ali seno2et, tako ozka je ta pot, da ne more faoditi voznik zraven volov, in Se nedavno pripetila se je ravno na istej poti nesreca, katero bi bil nek kmet kmalu s zivljeujem plaial. To pot rabijo Ivanigrajci, Presirci, Sveiani pa posebno, in vendar nikdnr se ne zmisli, da bi kjer si bodi potrkali za podporo, da bi se omeujeui klanci razsiriii, ki delajo posebno obL. predstojnikom najve^o sramoto in Skodnjejo prometu posebno Svecanov. Naj se vendar pozuri slav. gospo-darski svet v Svetem in naj naprosi si. cestni odbor za podporo, kateri bode skoro gotovo kaj v ta na-men privolik ObCinarji bodo, kakor sem sam L111, tudi radi pripomogli k izpeljavi tega prepotrebnega dela, da se konefno vendar reSi zelja tolikib posest-&ikov, kateri cesto nujno potrebojejo. —r. IZ bOVSkift hrlbOV, 5. nov. (Izv. dop.) (Razoe stvari.) Kakor znano, zahteva korist in veljava Tr-sta poleg joioe vsaj Se eno drngo zeleznico, in sicer se namerava v ta namen, a v nje korist „Rodolfovo geleznica*4 stegniti do tega primorskega mesta. Za to se ima ve<5 Crt, a med te spada tudi ona Cez Pre* deL Ta je za na§e GoriSko prevelikega pomena, je pa tudi najkrajSa linija zveze severa sTrstom. V vsfi dezelnih zborih se je ondan obravnavalo za tako ze-leznico, a seveda pri vsem po doticnih interesih. Po-temtakem je tadi nam Goricanom ter veijavnim mo-zakora na noge treba. Na noge pravi m, ker potreba in vaiaost je vclika. V Bovca odpi la se je letos jako zazelena in prepotreboa cveterorazrednica. S tern je Bovskema okraju zelo poinagano. Doticno poslopje se uze zida in drugo leto, ako Bog da, bodemo imeli slovesno «tYorjeu9. Pa bi vm rodila v ozbilji zazelenega sadu, IZ Ijubljane, a nov. (Izv. dop.) N»S kraujski deieini zbor je 24. dan minofrga meseca zavrSil svoje zasedatijp. Sklenil se j" naS sabor letos 3 to razliko v primeri z vlanskim sklep»>m, da nobeJen itaSih po-slrtneev ni vrg»*l pateti^no. a neprcmiSljeuih bespdrj v slovensko obcinstvo, kateiih potero obistiniti niso moglt ali hoteli, in ki so raziusile solidarnost med naSimi poslanci. h\ zdaj. ko je redutna dvorana zoppt zapu* Scena, gotovo btlo bi ume^tno vpraSanje: Kaj so slovenski poslanci dosegli se svojim opor-tunstvom? Nato vpraSanje bodo naSi slovenski poslanci meritorno imeli odgovar,iati prod svojimi vo-lilci. PoSteno so se sicer borili v zbornici, kakor zme-rom, i duSevnih pobedov imajo zaznamovatt, dmjckraj-narstvo se je golazni jednako zvijalo pod silnimi u-darci, s katerimi je btlo obsnto; divje je cvililo, ko so naSi orjaki YoSnjak, Zarnik, Svotec, Potocnik itd. dajckrajnarski bydri stopali na glave: Pirkerju, 0-grincu itd. Zalibo2e, vse to deb je bilo zaman! Udarci v vodo. Pirker sedi kljabu res drasticuim obdolzit-vam od narodne strani v doielnem zboru Se zmerom prav Siroko na inSpektorskem stolu in po znani svoji metodi Se zmsroro „Hbera!izoje* kraujsko ucitcljstvo. Prijateljski ma pomagata to delo izvrSevati gosnotla nemSka KoCevarja Linbart in Si ma, a se zraven prav dobro pocutita. In se zdaj se na Ijubljauskem gimnaziji nastavljajo taki profesorji, ki ne znajo ni po pravlicah 0 naSem jeziku sloveoskem. Kaj fiemo? Mi se priitevamo ravno v vrsto tistib ljudtj, ki so prc-priCani, da se dandanes ztdovje niC vec ne podira n trombamt in pozavnr.mi. Zato je jako obialovati, da se je Od narodne stcari toliko dubovitosti tje v eit dan potrosilo. Vthu tega se pa ima tudi Se priznati, da se je nemSka vc^jna naSega dezelnega zbora tak-ticno in strategicno prav dobro gibala. 0 pravem ca»u je uporabila vsako uajinanjSo napako svojih nasprot-nikov; tako je bilo mc/goce, da je ceia zbotnica iz-raziia KoSevarju Stamplu zahvalo c e 1 c dezeie, zato, ker je izkljuSno za same nemSke Kocevarje 0-snovat neke Stipendije. V naslednji seji je narodna »tranka sicer protestovala zoper tako zabvalo, mencc, da kar je krolnjar Stauipfl storit za svoje rojake, to se prav ni6 -ne dotika ostate krattjske defele. Ali v stenografnih zapisnikib vender stoji, da v tej in tej seji kranjskega dezelnega zbora je cela z bo mica votirala zahvalo kranjske dozele Stamplu. Dalje i V klubu narodnih poslancev je bib skleneno, da noben slovensk poslanec ce vstopi v kak tak odsek, kjer bi sedel i Vesteneck, in da bode ceTa narodna stranka zapustila dvorano vseleL kadar bode Vesteneck na-stopil kot poroceyalec. Kaj so storili gospodje iz ve-cine? Kadar so hoteli mabniti po kraujskem prebi-valstvu in po narodni stranki ju to brez debat, po-slali so na porocevalski stol bavbava Vesteuecka. NaSi poslanci so jo ven potegoili, in potem je prav komod Dezman votiral zabvalo cele dezeie barouu Apfal-trernu, baron Apfaltrern Dezmaou, postojinski Cicrrou Deu kamniskemu Keclju in uarobe, in tako dalje. Kadar so bill s tem BgeSeftoma pri kraji, stOpil 'je Vesteneck s porocevalCevega prostora, in naSi poslanci so se zopet vrnili v zbornico. Zadovoljnost na obeh straneh: nanemSkntamki, ker so tako lahko di-sponovali z wzahvaIo" kranjske delete, a na narodni, ker so oCitno pokazali Svoje globoko zanicevanje do Vestenecka. Tako, da je ob sklepu naSega delelnega zbora mnogokdo vzdihnil: cast Bogu, da se je pre-nehala ta komedija; da bi se le drngo leto zopet ne ponavljala. Nedavno je osnovalni odbor za .obrtsko kranjsko zadrngo sklical shod obrtnikov. Na tem sbodu so se precitala pravila, ki pa niso dt uzega, nego kopija pra-vil necega nemSkega druStva. BraStvo to iiuelo bi nameu—saj na papirji tako stojf—skrbeti za prospeh kranjskega obrtniStva, a vender &e vidi ufe zdaj, da bi to druStvo delalo le veliko politiko. Izdajatt boce svoj Sasopis. Na sbodu se je tudi precej govorilo ; tako je jeden pridigoval nevarno nafieb: obrtttik bodi brezuaroden; narodtmst naj sTovenskega obrtnika ne briga; narodno vpraSanje ne _ngira nil5, sloven-skega obrtnika. I bombasticoih fraz, kakor: gtavni faktor na Kranjskem je obrtnik, bib je sliSati. 0 tej snujoci se zadrugi porofal sem vam nU enkrat mi-mogrede, Takrat sem dejal, da naSi m°rodajni krogi delajo z ozirom na to zadrngo politiko tice Struca. Ta politika se Se zdaj nadaljuje. Vse se hoce samo SNeodvisnih moS je za Solske svete raznega obs»ga, tudi pri Vim, toliko bolj potrebs, kolikor imamo mo-goiniSo 0. kr. okr. gltvarje, kateri nalim prebojaaljitim moza-k98t viako Btopinjo t jurnoiti le preradi nartkujejo! Vt. z iguorovanjem uduSiti, a to ne gre. TukajSnji slovenski listi §e zdaj ne vedo, kaj bi poceli s to obrt* sko zadrugo, kak6 bi se njej nasproti vedli. Zato kar molce ob vseh uapadih, ki so se javno vrsili na preje omenjenem shodu na naSe slovenske posiance, aaslo-vensko novinarstvo itd. Jaz mo ram res reci: Le po zdaoji osnovi ta zadruga nasim veljakom, ki se tako malo brigajo za peueco se vodo okolo njib, ne bo ne* varna, to uikakor ni njih nsluga, nego to je usluga osnovateljev samih, ali pa je krivda teh. Stvar je namreS ta-Ie: Ko se je reklo, da v Ljubljani se ho6e osnovati obrtsko druStvo, zanimali so se res vsi obrtski krogi za to, da bi se stvar izvfidla. Xmalu pa so se jeli povpraSevatt: kdo pa sklicuje, kdo os« navija to druStvo? In tu so priSla na povrSje iratma tukajSnjih mlajSih obrtnikov jako dvomljivega znacaja,—sami kricaci. To je starejSe premiSIjeue obitoike ostraSilo, v zvezo niso hoteli stopiti in paj-daSiti se z mozcm, ki je odobraval umor rusk ega cat-ja Aleksandra IIM ki je na obrtskem shodu v Gradci zadnjic dejal: „Die fruhere laibicher handt'lskaminttr hat fur uns (obrtoike) nicbts thuu wlien, ilie jetzige thut aber nichts, Weil sie utifahig ist.* Z euo be.tedo: starejSi obituiki, videvSi, kakSni eiemeuti se vzdigujcjo iz bluta, ohindili so se, in tlai«-dan< s je dvomljivo, ali se ta zadruga res osnuje. Jaz naravnost refiem, da vsled tega, kakor stoje zdaj stvari, bilo bi tudi res bolje, da se vse razbije. To je i niiienjtt spoStovanih obrtnikov, s katerimi smo v (lo-tiki. Vecina Jjnbljanskih obrtnikov namrec pravi in tako-le katkuluje: obrtske zadruge nam ne treba, poiitikujocega obrtskega druStva, ki bi sejalo samo razpor, pa Su menj; s takimi druStvi bi se nam le davki veksali, a za zboljSanje obrtstva ce mortjo ni5 storiti: mi imamo dosti zastopnikov v obitski zbornici ; ce se nam bo kj* kriviea godila, bomo se obr-nili do teh legalnih svojih zastopnikov, ki nam bodo preje pornagali, nego politikujoCe cestihlepnosti le jed-iK'ga moza in njega krevljasti politiki ustrczajoce obrtsko druStvo. Vrhu tega bi pa tiralo Se tako politiko, ki bi se prav nic ne strinjala z narodnostnimi naiimi uaceli, bila bi to politika demoraiizacije, politika naj-grSega kruboborstva in nernSkntarjenja. Ali niraajo obrtniki prav, ki tako mislijo? in ki ne puste Luise Miehelskiin elementom na povrSje? Menim, da! Umrl je tukaj due l.t. m. Viktor Erzen, stud. juris, 0 katerein pravi tukajStiji list, da je 0 njem gojil aOajboljSe npe.w Je ule mogofe. Viktor Erzen je dopisovai 0 svojemcasa ulevcelovSki aBeseduik", kjfjr je citati tudi vefi njegovih pesniSkih poskuSenj; pri „Narodu" je delj casa sodelaval, in tu je citati v raznih njega letnikih vefi Ei^enovih prelolenih novel, pripovestij itd. „Dramaticno druStvo" se ima Erzenu zahvaliti za vec prav dobrih igrokazov, prelo^enih tudi iz srbLLine, za kateri jezik je ranjki posebno navduSeval se. Pisal pa je sploh tako lepo in cisto na§ jezik, 0 katerem mnogi izmed naSih mladeuicev, ki se tudi priSteVajo mod pisatelje, nimajo niti poj-ma. Duhovito tedaj ni receno, nmi smo gojilt upe4, ampak precej oSabno je, kajti, kar so rtfnjki Jur6i6 i drugi pripoznali uze zdavna, to se ne Spodobi odre-kavati nemerodajnim Viktor Erzenu, ter je ravno tako breztaktno, kakor to, Ce se naSemu dopisnlku o5i-ta kukovnost od take strani, kjerse je zadnje case kukovnost iiajbolj gojila. Politifini preglei Pomenljiva in vesela noviica tega tedns je ta, da je grof Taaffe odloCil in je imenotan za moravskega namestnika dr. jur. Fred, grof Schon-born. Ta visoki aristokrat, ki je se le 40 let star, ja dosmrtni nd gosposke zbornice. On je konservativec in odloSno Sell sprave med na-rodi, ter je §e lani izrekel, da se Cehom mora pravica zgoditi po zgodovinskem pravu. On je spretna in krepka moc, ter bo kot ces. namest-nik deloval ne samo v krogu uprave, ampak na vse strani. Slovani imajo veliko upaiije vanj, toliko bolj so nemSki nacijonalci razka^eni. Slili se, da bar. Kraus, ki je doslej samo vodil namestnistvo vPragi, postane tndi definit. namestntk za Pemsko. Bil je te dni na Dunaji in je gotovo tukaj pojasnil Stvari, kakor jih je poslednje meseee opazoval. Za Oehe gotovo ni mogel poroeati neugodnega. Zanimive so izjave sekcijskega nafielnika pi. Eallay-a, ki zdaj zastopa zunanje ministerstvo. On in grof Andrassy sta v ogerski delegaciji jasno rekla, da Italija se je Avstriji priblizevaia, Italija je Avstrijo iskala. Avstrija se uima bati Italije, ko bi zacela vojsko z nami; Italija bi imela Skodo, tudi ko bi zmagala. Od Italije Avstrija ne Leli nicesar, pa se je tudi ne t»o>ji t ttUemtr. Te besecle 60 Mle jitsn* jri skoro razzaljive za Italijo, dasi v pogledu na polozenje resnifine. Vsled tega so pa v yladnib krogih ital. osupneni in poparjeiii. Nemski na-cijonalei se pa tudi jeze, ker vidijo-, d;t ttalija vendar ni sklenila toliko intimnega prijatcljstva z Avstrijo, kolikor bi bill oni zejeli, m kakor so tako rekoa ze na pomod klieali po lijib sli-kah mogoano Italijo. KalJay in Andrassy stase sama prestrasila sTOJih pdkrij»Muife..iziay-.-V.-tcm. .ozir.ii,iu sta to hotela nekako z lepSimi besedami Bpopravitia. A!i obseg njanib poprav je bistveno prejSnji, in to mora veseliti zlasfci nas Sioveuce, kterim je dosla direktiva tudi od merodajne strani. Vladni aasaik *Wien. Zeitg." je objavil o-nidan stanje drzavnega dolga koncem prvega poi leta 1881. Ves dolg je koncem junija znasal 3 milijarde, 215 milijonov in 356.945 gold., od katerega je treba plaaevati letnib obresti 132 milijonov in 535.060 gold. Porauozil se je ves dolg v zadnjem pol letu za 50 milijonov in 012.830 gold. Vojni minister je v prorafiun za ieto 1882 postavil med druzimi te-le izv&nredne troSke: m Domace stvari. Imenovaaje. Poleg g. Leop. Budala pride tudi g. Joz. Gorjup, dozdaj soduik v Koimmu, oba kot del. sodnijema svetovalca k okrozni sudiiiji.v Gorico. G. Karol PleSko, pravi rodoljub, ki se je za nas po-tegovat v ttajhujfiiti casih, pride fo Litije, kjer je bil dozdaj jodaik, v Novomesto kot svetovalee tamoSnjc okrozne abdnije. Predelska zeleznica, Gledena to, da se h* tos potegujejo v Ljubljaui in Trstu za drugo progo ali zule/nicno Crto, ki bi aeodvisna od juzne zelez-nice vezala Trst, razgov&rjali so m tudi v goriskem mestnem stares jiistvu 6 tern, in so sklenili odposlati prosnjo na zbornico drl poslancev in na vlado, da bi se napravila v prvi vrsti zeleznica ftez Predel, in satno, kobi no bilo mogoie dosed prt'd-ilsko Crte, naj ho prosnja ozira na arto od Loke taimo sv. Lucije v Gorico in odtod v Trstu. Prosnja se sestavi v soglosji s kupcljsko zbbrnico gorifeko. „V Boo del Litorale" je bll zaplenjon tudi v nedeljo, tedaj 2 krat zaporedoma. Consortium miseris... Raaglas. Naznanja se s tem, da sta razpisann dva izmed stipendijev, ustanovljenih po nnjkem Av> gufitinu bar. Codelli-ji Fahncnteldskem, vsak po 105 gld. na Ieto za dijake Goriskl c. kr. gimnaziji ' trdniave na Tirolskem in v Dalmaciji 200.000 I nove dezelnih plemenitaSev all zlantnikov te grofije. 1 Pujji 1,500.000 gl., za trd- I ^08»vc> «aJ.P * §» » t W. n 10 , ¦ l , 18.5 , » 7.2 „ » w..' a 7.5 » ,' » w.- -» 6.2, , _ 20, n 5.8, , . *§*5» » 6.8 , , ff 6.5 , , 17.5, , 5.8 , 17, » 7 , 17.5, . 6* 20.5, , 5.5 , 20, . 5 - Osip Crni kalar Gorgonc Modra fraakioja Gerganija „ . -.. , - Gled6 rodovitnosti ali posebnib lastiiosty, kate-re smo ioieli med letom ptiliko opazovati, moremo naslednje uavajati: prav hvalevredue so sorter VlaSki rizling, rcnski rizliug, Bordo in Bdrguoder Crni, vsi ne le jako rodovitni, ampak tudi trpciai od cvetja do dozorevanja; potem rulamlec, ki je skoro naj rodo-vitniSi, pa proti zoritvi make gnije; kadarka jako ro-dovitna, pa nekoliko pozuo dozoruje; modra franki-nja, rodovitna pa zalibog boleznim, (roodeni rosi itd.) zclo podvriena: Prav dobro je obrodil garofan, ^sorta U juinega Laskega. RefoSk je letos dovolj dobro obrodil. Prav bo-gata je bila Zelouika, ki je tttdi dobro dozorela. Sploh je bilo V3C grozdje prav zdravo, le proti jeseni — in to k areti da ne popred — se je priklatila medcna roaa .Peronospera viticola,* atrahovita nova ple&njiva bolezen, ki skoro hujie opustosi viaograde od filokse-re. Poaebno so trp«le od nje: modra frankinja, ma-slovina, refosk in malvaftja. Naatala burja je vsaj za-Caano nadaljnje Sirjenje te grozovitne plesnjivosti uatavila. Proti tej bolezni ni Se nobenega pcmoika, zato pa moramo toliko bolje skrbeti, da vsaj razsirjeoje trosov ali sraic te plesnjivosti zabranimo, to pa s tem, da sedaj jeseni vse napadeno Hstje seigvino. Vsc trtne sorte v rodovitnosti pa je prekosila SUukamenka. Njcuo obilno prelepo grozdje je mnogoterega obiskovaka nasega zavoda oavdusilo. Pa tadi v Dorntargu sem jo nasel v viuogradih SastM za napredek vinoreje jako zaslnienega gospoda zupnika F. Kramarja v jako odlitni rodovitnosti in tvrstosti. (G. 2. Kraraar je nabral iz 800 trt Setrtega in tretje-ga peija 6 kvinCev vina, ki pride v razstavo. Ur.) Ni ji nie skodovalo med ra§&», in tudi dozorevala je redno in stanovitno. Slaakamenka je pa$ sorta, kate-ra naj hi ua3o glero nadomeatila. ker gotovo 8e do* kaj vet rodi, pa tudi dokaj bolje vino daje od glere. KoneCno omenjamo Se» da smo tndi letos z do-voljenjem visokega delelnega odbora nakupili grozdjja po 20 centov v Sraarjein, v Visujeviku na Brdili, Ci-vidiu na Kanalskem ltd., da bomo zamogli na na§i kruetijHki soli tndi v tem o-ii u dejanjsko sloiiti vino rrjskemu napredku. Skmetijskesole: rOVSE. Javna zahvala. Goapodu Jakopa Bi2a, kr&narja pri Sv. Boko v Gorici. Poipisani, odSelSi iz Gorice proti doinu v Dornbeig, po nesrect zgnbii sem notes, v katerem je biio 114 gl. v denarji in zraven §e dtugih dokumen-tov vveljavi 750gl. Potej zgubi nazuanil sem pocer-kvah od Gorice do Dornberga, da bi onemti, ki bi to na§el in povrnil radovoljuo podelil 50 gl. ali tudi ves denar, samo da bi mi notes, tudi po skrivni poti, poslal. In kako vesel sem bit, da se je na§la tako postena do§a, ki jo, zgobljeni denar na&edsl GoriSke-nra Magistrate izroftla, predno se je po cerkvah to oznanilo. Tako sem poSteno vse nazaj vdobiU in podelil sem le deset od st» zgnbljenxga denarja. Zato postavljam za zgled g. Jakoba Biza, ter se ma javno zabvaJjujem za povrnitev moje zgnbe. \1NCENC SIN1GOJ, posest. h. U. 140 v Dornbergo. USTNICA TJRED. Vel dopisor smo morali za to pot odloziti. Gorp. A. K.: Nismo ponatisnili; bo mends bolja dm-ga pot. Osebno red. Pattison-ova vata za protin UajboljM lek zoper protin la revaatlzeM YsakoteBO vrstc, kakor: boledine r obrazn, preih, rratu in 20-beh, protin » glavi rokah in nogab, trganje po ndih, bolest ˇ brbta in led'jah. T zavitkih po 10 kr., polo^ica 40 kr. Gv Cristofoletti, lekarnica pri Zroem medvedu t Gorici na Travniku. DUNAJSKA im ii m unm m iSLc zasiopnika za bull i tea isle. Ta mora bivati na tnkajSnjem mestu, imeti dobro ime* in zadostno xzredenost za ta posel. Na piamenn praaanja odgovarja postre2]]iro: Sosp. Jakob Hersehau, opravnik list* „Neues Wiener-Tag-blatt" na Dunaji. ozdravlja pismeno specijalni zdravuik dr*. liillisoli t Draidanih (Dresden, Sach-scn) Za velike vspehe (8000) veltke medalje znaust. drust. v Parizu. Franco^ imn s solio (Ei»u de tie fie France) Franzbranndcein mil Sate napravU pod nadaorstvom po isvirnem predpisn ianajdnika Vi^ema Leeja Ci. CRISTOFOLETTI. To zdravilo, katero sem jaz napraviJ, pomagu brz, pre] kot katero drugoT proti sttnanjema in notraniemu «»etjaT o- Snklinam in spwklinam, proti novim napadom, nedahi, rakom, risti, natoku km * glavo *a nbvarotanje zobov, proti otiaki, disaonteriji, holeCmaim na obnuu, ˇ nSettih, t glavi, zlati iili7 mwlici, oxebkom, putiki, neprebarno-iti, boIeLinam na jetnh, na oceh, zaatarelim ranam, vpitcaja osnemu in wusiLnemu» skrnjaku, kurdoju, ionin* in omotici Voliko aprifeval imamo, ki potrjujejo moC- tega lzvratne-ga zdravila. V 70. lotu »»oje starostt sem »i popolnem ozdravil prst«? na rokah a fraucoskim iganjem in soljo. O. Senitskj. c. k. iinanfni komisar !. r. Z Vaiint francoskim ^ganjem s soljo &em doaegel naj-boljSe vapehe, za katere se Yam neakocno zahvaljujem Alojz Klobuiar, 2npnik in dekan ˇ pokoji. | Prodftja ae v izrirnih boteljkih po 40 kr. samo pri (i. Cristofoletti-ji, lekarju in c. k. dvornem priskrbniku v iiorici na Twniku 14. 228/E Ozaanilo. Bavnatel|?tvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofo Thunia, v Gorici naznanjaf da bode dne 5. decembra 1881 zafiela javna drazba(kant) neresenih zastav III. cetrt leta 1830 t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca julija avgusta in septembra 1880. Kavnatelj: Lovisoni. GLASOVIRJI! Glasovirji, ze rabljeni: od Schott-a po 180 do 230 gold, od Riedl-a po 250 do 300 „ 2 Boesendorfer-jera po 450 „ Cidto novi: Kutscbera, 1. rrste 430 gld. Mayer, 1. vrste 450 ,r Pri g. F. Dragatin-u, t Gorici, via MoreHi St. 12. Cudovite kapljice Sy. Antona Padovanskega. To priproito in naratno zdavilo je prava dobrodejna pomoc in ni treba tmiogih bene Ji, dn m dokaze njihova cudo-vitft mot. de se le rabijo nekoliko dni, olaj^ajo in preiienejo praT kmalu najtrdovratuiSo zelodcne bolesti. Prav i/.vrstna v-strezajo zoper hemorojde, proti boleznint na jetrib in na vra-nicl, proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri zenakih niele6nih nadleznostih, zoper beli tok, bozjast, zoper jsrcopok ter ciatijo pokvarjeno kri. One ne :preganjajo samo omeajenih bolezni, ampak nas obvarujejo tadi prod vsako boleznijo. Prodajejo se v vseb glavnih lekarnicoh na sretu; za naroiba in poail^atre pa edino ˇ lekaraici Cristofoletti v Gorici, v Trstu r lekarai C. Zanetti. Ena steklenica stane 30 noTcer. KAJBOUA IN NAJCENEJA dedke in otroke, suknje za gospe, fatsrpwof is Mb plisci [dolmai] dobivajo se asmerom v najvefiem izboro p» ".........~" 1&. STE1NER-J1 V ErORlGli poleg Skofijske palace. Ondt tudi vseh vrst obleka za p. n. duhovifiino, raznovrstne naprave, kakor plaifii za del, kterih voda ne pre-moci, najbolj§i izdelek, gomase, popotni kozulii, lovske sukuje, mufi za darae, po-potne kapo itd. Xarocbe se po meri takoj in elegatno izvr§ujejo. MuStri franko, kdor jib zeli. I Cilavni dobitek ov. 400.000 mark ali 500.000 Ur v /.lata. Xazimiiilo sreee. Dobitki garantttje drzava. Vabilo k udelezitvi dobitnih ism ob vellkem iztregkanjl dobiSkov, garantovanih od hamburikt drltve, in it mora dobiti mark 9 niilijonov in 100.000. V tch ugodnib sreikanjih, ki obsegajo po pregledu, mrao I()(>.((00 tox>v, pridojo rm vr«to ti-lo dobltkl.' <;iavui dohltek e% 400.000 drt mark I) 1 dobit. 4 mark 250.0001 55 dobitkov 4 mark 5000 I 1 dobit. 4 mark 150.0001 5 dobitkov 4 mark 4000 It 1 flobit. 4 mark 100.0001 100 dobitkov & mark 3000 I 1 dol.it. h mark 60.0001 212 dobitkov 4 mark 2000 I 1 dobit. 4 mark 50.0001 10 dobitkov 4 mark 1500 I 2 dobit. & mark 40.0001 2 dobitkov 4 mark 1200 II 3 dobit. 4 mark 30.0001 533 dobitkov 4 mark 1000 I 1 dobit. 4 mark 25.0001 1074 dobitkov 4 mark SOfl I 4 dobit. 4 mark 20.0001 190 dobitkov 4 mark 30C II 7 dobit. 4 mark 150001 40 dobitkov 4 mark 254 I 1 dobit. 4 mark 120001 60 dobitkov 4 mark 20fl || 23 dobit. 4 mark 10.0001 100 dobitkov 4 mark 150 II 3 dobit. 4 mark 8.000 j 29115 dobitkov 4 mark 13S || 3 dobit 4 mark 6.000 Jitd. itd.vvsem 50.800 dobitk., I ki izidejo v 1 delih v nekoliko meseeih. || l'rvo izsreckanje je uradno odlogeno iu | eel izvirni loz star,e samo geld. 3.50 I pot » „ „ „ „ 1.75 | cetrt „ „ „ „ „ —.88 | in jaz ruzposiljam to od driave garantovane loze (na pro- | mese) tudi v itaj daljnjejle kraje proti vpoiiljatvl v goto- |[ vini, najprikluduisc v frankovanih pismih. Vsak udeleie- | nee dobi od mene zastouj z izvintim tozon tudi izvtrnl |jpreflletf, preskrbljen s pecatom drzavnim in neposrednc po || jzsreckanji uradno razkazalo, in ni treba za to prafiati. I IzpiaCba in posiljatev dobljenih zneskov || iz vreuje naravROStinnagloudeleienceminvRaJvifiitajnosti II J*~ Vsakotero prasanje naj se nipravl po poitl all i | frankavaniut pismom. IfMr 0ni- U »e hooejo udeleiiti «r«6e, naj at za to pot II oglaae I do 21. novembra t. 1. II ker je cas izarefikavanja blizu, v popolnem zaupanji pod || naslovom: If Samuel HeofcLsoJtiei? senr., I Rank* & Wechselhaus, Hamburg. Proti napeujanju, zelodcni kislini hemorojidom, telesnemu zabasanju, jetrni in zolfini bolecini, ne^isti krvi4 krvnsmu natoku, proti glavi in prsira. Po specijalnem zdravniSkem. predpisn narejeno. Glaviii deli: Ekstrukti \z Svicaivskib medicinalnih zeh§6. Koristneje in ceneje kot vae kisle vode. Lehno topege Babljivo za bolnike vaake starosti. Absolutno noskotll,jivo. r Prospekti, ki med drugim obsczajo tu- ifdi nmoge sodbe iz sti-okovnjaikib kro- gov o vplivn iu neSkotiljivoati, se dobijo v doli naznaujenih lekavnah zastonj. Iz- ref no naj se zahtevajo lekarnarja Rihard Brandt-a Svicarske kugljice, ki ae dobijo le t kositrenih dozab, s 50 kugljicami a m. L— in v manjSih dozah po 15 kngljic 4 30 pf. Yeakft fikatljica pravih STicarskik kuglic mora imeti goroji etiket, beli svicarski kri2 na rudecem dntt predstavljojoc is podpia izdelovatelja. V Gorici; lekarnik J. CBISTOFOLIITI. feclajatejj in odgovorni ureiinik: F. J?QD#QBSJIK, — Tiska; ^Hiiarijansfca til|fffiiaB Y Qoriei,