Iz lirikefOtona Zupančiča.
Pesem.
JKvišku plava moje hrepenenje sredi polnoči,
zvezda zlata seva na lazurju — zvezda ta si ti.
Ne usliši me, ne padi k meni! Moja mlada moč naj razvije, najvrazmahne krila, naj premaga noč!
To je tako!
' J   ojdi, moj sinko, na pot, na življenja pot — čuvaj, moj sinko, se zmot, življenja zmot!«
Glej, in sedaj sem  nazaj, ali, majka, znaj: sinko tvoj cesto je pal, ali vselej je vstal.
»Ljubljanski Zvon« 4. XX. 1900.
202                                         Iz lirike Otona Zupančiča.
Tmi
Japonski motiv.
dež' rosi na polje, na zaspano deteljico, tihi dež me je zaprl v mojo kajbico-stanico.
A želje gredo mi v vas k srčno ljubljeni devici, vse po polju, pod oblaki, pa ne zmočijo nožic si .
T
Pri spovedi si bila nocoj
ri spovedi si bila nocoj. In najini prsti se stikajo in moji se tvojim dobrikajo, in prekrasen večer je nocoj. Kot lilija bela in čista si, nevestica Jezusa Krista si — in vendar jaz tudi sem tvoj.
Njeno pismo.
Te vrstice - tenke steze, s cvetjem posejane . . . moje misli zablodile v jasne so poljane, vse cvetoče, nepregledne . . in nikogar ni, le drhtenje rosnih   trav, smrek šumenje iz daljav, in le jaz in ti in ljubav . . .