List 12.
Nekaj besed o reji prešičev.
V navadnem življenji svinje brez nesnage niti misliti ne morejo, dostikrat brez vzrokov. Svinja sama ob sebi je prav snagoljubna žival ter dostikrat to tudi pokaže; le človek je tisti, kateri svinji stori nemogoče, osnažiti in očediti se, torej so ljudje sami zakrivili, da jim svinja ob enem pomeni nesnažnost.
Resnično sicer je, da se svinje in njeni sorodniki rade valjajo po kalužah in se ondi zagrezavajo. Vendar to zato delajo, ker se ob vročini razhladiti hočejo. Lastnega svojega ležišča ne ognjusijo kmalu, ampak je snažno ohranijo, dokler le mogoče. Sploh pa svinja ob snagi najbolje prospeva in je zanemarjene in vsled nesnage zbolele svinje najtežje zopet popraviti in ozdraviti. Skrbeti je zavoljo tega vselej za izdatno steljo, kar je večkrat ponoviti, zlasti po zimi je treba debelo nastilati, da imajo svinje zadosti toplo. Tudi mir svinje kaj močno ljubijo.
Svinje prištevamo živalim, katere vse žro. Vendar napačno bi bilo misliti, da je sedaj za svinje vse prav in dobro, karkoli se jim da od odpadkov v kuhinji, dvorišči ali skednji — Največkrat se napačno dela, kedar se jim piti daje: pomije, primake, časih tudi žajfnica in druge poctobne tekočine spravljajo vkup in dajejo svinjam, ki vsled tega zbolijo. Ljudje mislijo: svinja je, in za svinjo uže velja. Korita so tudi ma-lokedaj snažna in dostikrat jako nepraktična, da svinje v njih stoje ali se valjajo in hrano razdevljejo in onesnažujejo.
Čas krmljenju bodi določen in se gaje vselej trdno^ držati.   Polaga se najmanje po večkrat.   Natančnost in red stori mnogo, da svinje dobro rastejo in zdrave ostanejo.
Na prostem zraku sprehoditi se, to svinjam mnogo koristi. Po leti se izganjajo na pašo, ker tako njih vzdrževanje menje stane. Pokončajo mnogo mrčesja, ogrcev. V bukov in želodov žir moramo svinje ugnati kjer in kedar le mogoče. Močno se udebelije in posestnika to malo stane. Jako dobro je, če se morejo svinje vsaki dan v kaki vodi skopati.
Svinjaki imajo dostikrat premajhne hleve, ker so posamezni oddelki ali prostori pretesni, kar je ne-prilično plemenskim svinjam, ker mladi prasci lahko škodo trpijo v pretesnih hlevih.
K merjascu naj prašiče tako spravljajo, da ne bodo te storile, kedar je hladni letni čas; torej kaže prasico oplemeniti dati meseca marca ali oktobra. Ako pa so prasci vsakako uže skotili se ob hladnih mesecih, tedaj^je pa treba skrbeti za tople hleve; časih si pomagajo tako, da praseta v kravji hlev denejo.
Paziti je na mladiče, da se jim kaj zalega ne zgodi. Svinja, ki lastne mladiče žre, se ima odpraviti brez usmiljenja. Za pleme naj se odbirajo najlepša praseta spomladna. Mlade mrjasce moramo precej od matere djati, ko so 3 do 4 mesece stari. Več svinj ne kaže imeti, kakor jih moremo dobro prerediti. Stradajoč svinjak ni kaj prida. Za vspešno rejo prešičev moramo si najpoprej priskrbeti dobro pleme. Staro de-želsko pleme, čegar svinje so na dolgih nogah kakor nasajene, naj bi se izpodrinilo z boljšim, čeravno so nekaterim čez vse. V resnici pa so prav nemirne živali, se dajo težko spitati ter slabo izkoristijo položeno jim hrano. Da bi kaj posebno koristile, o tem še govor biti ne more.
Za pitanje se naj ne odbirajo stare živali, ampak kolikor mogočo le bolj mlade, kajti te se pitajo hitreje in dajejo tedaj večjo korist. Najbolj priporočila vredna so nekatera angleška svinjska plemena, katerih svinje  hitro in rano  dorastejo.
90