The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
amerikanski
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in rmrod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Naj8tareiH in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 186
CHICAGO, ILL., SREDA, 27. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 27, 1933"
LETNIK (VOL.) XLII
SovjetI slepijo inozemstvo - Zborovanje Lige narodov
SOVJETSKE OBLASTI SKRB NO PRIPRAVIJO, DA ODLIČNI TUJEZEMCI KI PRIDEJO NA OBISK V RUSIJO, ODNESEJO NAJBOLJŠI VTIS. — TEATERSKO POT-VARJANJE RESNICE.
NAVAL PRED FORDOVO TOVARNO
' • *-«lff KKM
"Igli
Pariz, Francija. — Že prej se je večkrat poročalo in tudi dokazalo, kako izvrstni mojstri so sovjeti v glumaškem potvar-janju resnice. Število tujezem-skih odličnih osebnosti je napravilo uradno potovanje po Rusiji, da se seznanijo z nje pravim stanjem in z razmerami v njej. Večina teh osebnosti je prišla nazaj z najboljšim vtisom : Razmere da so povsem normalne, ako ne naravnost sijajne. Sovjetske oblasti so namreč vse skrbno pripravile, da so Posetniki dobili tak vtis. Pokazale. so jim samo, kar je najboljšega; kar je pomanjkljivega, do tega obiskovalci niso dobil i dostopa in vpogleda.
Sovjeti pa so v teh teatralič-nih pi-ipravah, s katerimi so slepili prejšnje posetnike, naravnost prekosili same sebe ob "ta'sku bivšega francoskega ?-un. ministra Herriota in zračnega ministra Cota. Kar sta ta dva moža videla ob svojem potovanju po Rusiji, sploh ni bilo niti blizu resnici: Vse skupaj je bila ena sama velika, dobro zasnovana gledališka predstava. Tako se izražajo očividci, ki so pri tej predstavi imeli vpogled za kulise.
Eni najbolj senzacijonelnih takih predstav je prisostvoval zračni minister Cot v Moskvi, ne da bi vedel, da je vse skupaj le slepilo. Sovjeti so mu namreč hoteli dokazati, da so govorice, ki krožijo po inozemstvu1, da se je v Rusiji cerkve zapirajo in verniki preganjajo, izmišljene in neresnične. Peljali so ministra v neko cerkev. Pred oltarjem je neki krivono-si "duhovnik" opravljal cerkvena opravila, katerim je prisostvovala v cerkvi zbrana mata množica "vernikov." Nekemu tujezemcu, ki razume ruski iezik, so se zdele vse te ceremonije sumljive. Zapustil je °erkev in se vrnil v njo takoj, ko jo je zapustil francoski minister. Tu pa se mu je nudila Prilika, da je opazil vso prist->st "službe boižje." Jud, ki je 'ffral vlogo duhovnika, je metal s sebe duhovsko obleko, na-i ta lin se obrnil proti oltarju in 5,1 Priženi cigareto. "Verniki" ^a so bili zbrani v nekem kotu 111 sp neprisiljeno med seboj zabavali. Ko so opazili tetra tuie-?flmca, da se je povrnil v cerkev, so takoj zopet zavzeli "pobožno" noziciio. dočim ie "duhovnik" nemudoma izginil.
Podoben teater so sovjeti pri-redili Herriotu v Ukrajini. O tej Pokrajini se je poročalo, da je največ pretrpela v zadnji lako>-ti, kateri je na tisoče oseb podleglo. Herriot pa ni videl niti sledu pomanjkanja; nasprotno, srečaval je samo dobro oblečene, dobro rejene farmarjie z zdravimi družinami. Znano je, a So sovjeti zmožni, preseliti Vasi> in tako so iz vasi, ka-ere je imel po prej prirejenem "ačrtu Herriot obiskati, odved-1 SGstradano prebivalstvo in namesto njega začasno naselili "mkaj ljudstvo iz drugih kra-
RAZOROŽITEV V PRETRESU
Zborovanje Lige narodov se bo
bavilo s problemom razoro-
ževanja.
'Ženeva, Švica. — V ponedeljek se je otvorilo tukaj 14. redno letno zasedanje Lige narodov. Ima se na tem zasedanju razpravljati o mnogih važnih zadevah, med njimi pritožbe o nasilju nazijev, spor med Avstrijo in Nemčijo, in podobne. Kakor pa se opazi iz razpoloženja delegatov, bodo vse te stvari stopile v ozadje in Liga se bo bavila s problemom, ki se ji zdi točasno najbolj resen in važen, namreč razoroževa-nje.
Iz ameriškh diplomatskih krogov se čuje mnenje, da po* gajanja glede te zadeve povolj-no napredujejo. O Franciji se govori, da je pripravljena, znižati moč svoje armade med štiriletno preiskusno dobo. Ne pristane sicer k temu, da bi uničila del svojega orožja, pač pa je voljna obljubiti, da ne bo med to dobo izdelovala novega oi-ožja. Bavijo se zdaj še z drugim problemom, namreč s tem, kaka kazen se naj bi naložila tistim državam, ki bi prelomile štiriletni pakt in se na novo oboroževale.
t% Jugoslavife«
TRAGIČNA SMRT LOVSKEGA ČUVAJA; KO JE MIRIL PSA, SE JE USTRELIL V TREBUH. — ŠENTJERNEJCl SO PRAZNOVALI. — SMRTNA KOSA. — VESTI, NOVICE IN DRUGA POROČILA IZ STAREGA KRAJA.
Prizor, ki se je nudil pred par dnevi pred Fordovo tovarno v Detroitu, ko je avtomobilski magnat naznanil, da bo zaposlil 5000 vojnih veteranov. Na tisoče brezposelnih veteranov je ta objava privabila pred tovarniško poslopje in mnogi so prebili tamkaj celo vso noč.
NEUSPEŠEN POSKUS
Moskva, Rusija. — Sedem poizkusov se je preteklo nedeljo napravilo, da bi se trije možje dvignili s posebnim balonom v višje zračne plasti v svrho znanstvenih raziskovanj, a vsi poizkusi so se izjalovili. Ralon ni hotel iti v zrak; dvignil se je kakih 20 čevljev visoko, nakar se je zopet vrnil na zemljo. Domneva se, da so inženirji napačno preračunali množino vodika, ki je potreben, da dvigne balon. Lahko pa je tudi mogoče, da je gosta megla povzročila, da se je množina vlage nabrala na balonu, kar ie znatno povečalo njegovo težo1.
-o-
OBUPAL NAD ŽIVLJENJEM
Chicago, 111. — V neki kavarni koncesije Streets of Paris na svetovni razstavi si je v nedeljo zvečer skušal vzeti življenje 281etni David K. Andrews iz Chattanooga, Tenn. Tzpil je množino strupa, toda še pravočasno ga je opazil neki razstavni uslužbenec, ki ga ie odpeljal v bolnico na razstavi, kjer so mu dali prvo pomoč. V žepu obupanca so našli pismo, naslovljeno na njegovega očeta, v katerem pravi, da si bo skušal vzeti živlienje, ker je neuspešen v družabnem kakor *udi v trgovskem življenju.
je v.
Herriot in Cot sta po povrat-ku domov naravnost navdušeno opisala izvrstne razmere v Rusiji, in trdila da sta obiskala vse, videla vse in preiskala vse. V resnici sta bila gledalca lepega teatra.
STRAH PRED
INFLACIJO
Splošna francoska javnost svari pred uvedbo inflacije.
Pariz, Francija. — Celotna francoska javnost se točasno bavi s perečim problemom, kako izenačiti državni proračun, kateri izkazuje velik primanjkljaj. Mnogo se razpravlja o tem, da se uvede inflacije denarja, kar pa se od drugih strani zopet z vso silovitostjo pobija. Med nasprotniki inflacije so skoraj vse politične stranke, češ, da je inflacija "mati bede, ki bo ugonobila predvsem male vložnike in bo pahnila deželo v najusodnejše razmere."
-o-
POGREB UMRLE ROJAKINJE
Chicago, 111. — Danes, v sredo dopoldne, se vrši pogreb rojakinje Mrs. Mary Jeraj, ki je preminula preteklo soboto na svojem domu, 1839 W. 23rd St. Bolehala je par let na srčni bolezni in vodenici. Pogrebni sprevod, ki ga ima v oskrbi pogrebni . zavod Louis Zefran, se vrši iz hiše žalosti v cerkev sv. Štefana, in od tam na Resurrection pokopališče. Pokojna je bila doma iz Dobrepo-Ija; stara je bila 52 let. Zapušča soproga Ignaca, dva sinova in dve hčeri. Poleg tega dva brata v DePue, Jos. in John Spolar, ter dve sestri, Mrs. Angela B;ircher in Mrs. Rose Ra-bitz. — Večni pokoj pokojni, preostalim iskreno sožalje.
-o--
KRISTUSOV PRT NA VPOGLED PUBLIKI Turin, Italija. — V nedeljo se je v tukajšnji katedrali otvo-rila tritedenska doba, tekom katere je razstavljen občinstvu na vpogled in češčenje prt, s katerim je bilo ovito Kristusovo truplo, ko so ga vzeli s križa. /Prt je last italijanske kraljeve družine. Odkritje prta se je izvršilo z navadnimi slovesnostmi, med katerimi se je čitala tudi papeška odredba, potom katere se izobči vsakdo, ki bi se drznil dotakniti se prta.
KRIŽEMSVETA
—	Woodstock, Out. — Nepričakovana revolta je v soboto izbruhnila v tukajšnji bolnici za padavične. Pacijenti so napadli dva bolniška uradnika in ju tako pretepli, da sta sama morala biti prepeljana v bolnico.
—	Hain, Avstrija. — Bivši avstrijski prestolonaslednik O-ton je poslal posebno spomenico, ki naj bi se prečitala v treh tirolskih mestih. Po odredbi iz Ženeve, ki jo je bržkone poslal kancler Dodlfuss, pa se spomenica ni dala v javnost.
—	Guadalajara, Meksika. — Policija je v nedeljo ustrelila tri bandite, katere je zasačila pri tajni seji, na kateri so snovali zaroto za ugrabitve kakor tudi oborožen upor v državi Jalisco. Pretekli petek so bili štirje drugi banditi ubiti.
-o---
POSETNIK V CHICAGI
Naše uredništvo je obiskal Mr. Frank Osredkar iz Hop-kinton, Iowa, ki je prispel v Chicago, da si ogleda svetovno razstavo. — Rojaku najlepša hvala za obisk.
ULTIMAT
JAPONSKE
Kitajskemu generalu zagrozila, da ga bo uničila.
Šangaj, Kitajska. — Proti volji kitajske vlade, še bolj pa proti volji Japoncev, je neki kitajski general, po imenu Fang Čen-wu, zasedel neko mesto v nevtralni zoni južno od velikega zidu. Njegova sila se računa na okrog 4000 konjenikov. Ker po pogodbi med Japonsko in Kitajsko ne sme biti v tej zoni oboroženega vojaštva razen potrebne milice, je Japonsko dala generalu ultimat, v katerem mu je zagrozila, da bo njegove čete "iztrebila," ako ne bodo zapustile ozemlja do torka večera.
----o_
RUSIJA OBTOŽUJE JAPONSKO
Moskva, Rusija. — Uradno glasilo sovjetske vlade, "Iz-vestje," obdolžuje japonsko vlado, da namenoma zavlačuje v Tokio pogajanja glede kitajske vzhodne železnice v Mandžuriji, in sider z namenom, da se pripravi za nasilno zasedbo železnice. Tq da namerava izvesti na ta način, da aretira sovjetske uslužbence in nato postavi progo pod mancl-žursko upravo.
-o--
AVTOMOBIL NA PREMOG Chicago, 111. — Preteklo nedeljo se je pripeljal neki John Gorichon iz Virden, 111., v Chicago s svojevrstnim avtomobilom. Avto dobi namreč svoj pogon od pare in ta se proizvaja potom kurjenja s premogom. Kakor fant izjavlja, doseže s tem avtomobilom hitrost do 58 milj na uro. Vozilo je izdelal sam, in sicer je predelal neki stari avto.
VODJA GANGSTERJEV ARETIRAN
Chicago, 111. — Po vztraj-iskanju se je v nedeljo policiji posrečilo, da je dobila v pest gangsterskega vodjo G us Win-klerja, katerega je zasledovala od preteklega petka zjutraj, ko se je izvršil drzni napad na dva bančna uslužbenca, ki sta vozila pošto od poštnega poslopja v banko. Winklerja in njegovo ženo so ujeli v njih stanovanju na 15. nadstropju na .3300 Lake Shore Drive, kjer sta stanovala pod izmišljenim imenom Michael. V stanovanju so našli celo malo orožarno.
OBRAVNAVA V ZAVARO-
VALNINSKI PONEVERBI
Chicago, lil__V ponedeljek
se j»e pričela pred sodiščem obravnava proti Ernest J. Ste-vensu, bivšemu uradniku skra-hirane zavarovalninske družbe Illinois Ins. Co. Obdolžba proti njemu se glasi, da je pone-veril milijon in četrt dolarjev zavarovalninskega premoženja in je ta denar investiral v svoje hotele. V obtožnici se navaja kot sokrivec tudi Ernestov brat Raymond in njegov oče James. Raymond pa je med tem časom izvršil samoumor, dočim je oče teko bolan, da se obravnava proti njemu ne bo mogla zdaj vršiti.
Nenavaden slučaj nesreče
Škofja Loka, 9. sept. — V četrtek dopoldne se je pripetila na Bukovici, v malem naselju Selške doline, huda in nenavadna nesreča, katere žrtev je postal daleč okoli priljubljeni lovski čuvaj Alojzij Rihtar-šič, star komaj 30 let. Mladenič je baš bral svoje lovsko glasilo "Lovca," ko je zaslišal pasje lajanje. Stopil je, da pogleda kaj bi bilo in je zagledal nekega psa, ki je podil proti Selščici dve srni. Živali sta se umikale psu in ena je imela bežati ravno mimo čuvajevega doma. Rihtaršič je hotel ta slučaj izrabiti in je hitro skočil v komaj 50 korakov oddaljeno hišo svojega brata, kjer je imel spravljeno puško. Vložil je v puško naboje in spotoma hotel še pomiriti svojega psa, ki je začel tudi lajati, čim je zaslišal, da se bliža pasje lajanje hiši. Pes se ni dal tako hitro potolažiti, zato ga je Rihtaršič hotel zapreti v gajbico, in je v ta namen psa odrinil s puškinim kopitom. — Da bi tega ne bil nikdar storil. — Pri tem je namreč imel cev puške obrnjeno proti sebi, kar je bilo zanj usodno. Eden nabojev se je pri tem sprožil Rihtaršiču naravnost v trebuh. Nesrečnež je opotekaje se napravil še nekaj korakov, nato se nezavesten zrušil na tla. Na puškin pok so prihiteli domači iz hiše, ki so na grozo našli Lojzeta v obupnem stanju. Prenesli so ga v hišo, a predno je prišla zdravniška pomoč, je izdihnil.
-o-
Veličastna slavnost v Št. Jerneju
Posebno veličastno in slovesno so praznovali v St. Jerneju na Dolenjskem spomin 1900-letnice odrešenja in postavitve presvete Evharistije, v nedeljo 27. augusta .Slovesnosti se je udeležil tudi ljubljanski škof Dr. Rozman, kateremu so cerkvena godba in pevski zbor napravili na predvečer slavnostnega dne veselo podoknico. Samo v slovesni procesiji je šlo nad 5000 ljudi in do 3000 jih je napravilo špalir. Prišli so iz vseh bližnjih krajev, kakor iz Bučke, Kostanjevice, Škocjana, Rake in od drugod.
-o-
Jubilej župnikovanja
V ponedeljek 4. septembra ie praznoval (50-letni župnik Jože Nagode, v Št. Joštu nad Vrhniko, v krogu duhovnih so-bratov ki so ga ta dan obiskali, 25 letnico, odkar deluje kot župnik na župniji Sv. Jošta nad Vrhniko. Dolga je ta doba, pa kakor poročajo, g. župnik Jože Nagode, noče biti star. Kljub svojim šestdesetim letom, se še sedaj ne ustraši potov na Planino, kjer ima vsako leto do 50 sv. maš. Tudi Smrečje in Bu-tajnova mu ni nikoli predaleč, če ga kliče dolžnost. Št. Jošt-čanje so ponosni, da ga imajc lin so mu k temu jubileju iskre-
no častitali.
Nesreča
Smrtnonevarno se je ponesrečil v Celju blagajnik mesne občine. Ko se je vozil z avtomobilom in je vozilo nekam priletelo. i— Njemu je počila lobanja in se več dni ni zavedel.
-o-
Otroci tihotapijo
Veliko ljudi, tako poročajo iz Murske Sobote, je plačalo drznost tihotapljenja raznih stvari iz Avstrije v Jugoslavijo, s smrtjp in vedno nevarnejša je ta pot. Zato so pa nekateri prišli na ne posebno častno misel, da pošiljajo čez; mejo svoje otroke, ki prihašajo iž Avstrije raznovrstne potrebne reči. Taki pač računajo na to, da stražniki na otroka, če teče, ne bo-streljali. — Dalje poročajo, da je bilo že veliko takih sta-risev od oblasti občutno kaznovanih, ker navajajo mladino na slaba pota.
--D-
Najstarejša Ločanka umrla
V četrtek 31. augusta je nenadoma umrla v Škofji Loki Marija Kankelj, rojena Brus, ki je že meseca januarja letos izpolnila 93. leto starosti.
Nesreča kolesarja
Na nevarnem ovinku pred DeČmanovo prodajalno na Ja-vorniku pri Jesenicah se je tovarniški delavec Oven zaletel s svojim kolesom v dva druga kolesarja ki sta ravno pasirala cesto. Vsi trije so popadali na tla, a najbolj se je poškodoval delavec Oven, ki je moral v bolnici iskati pomoči.
-o-
Otrok v prepadu Iz Ptuja poročajo, da je splezal na ograjo mostu na Grajeni 6-letni Stanko oVdan iz Krče-vine, zgubil ravnoteže in padel v skoro 20 Čevljev globok prepad, kjer je obležal neza"^-1
sreči ni bilo v strugi vode, drugače bi utonil.
-o-
Nevaren požar Na Brnici pri Hrastniku je nedavno neke noči, okoli polnoči začelo goreti Igričnikovo gospodarsko poslopje. Hud veter, ki je pihal to noč, je raznašal goreče ogorke daleč na okrog in je bila velika nevarnost, da se radi tega požar razširi na o-stala poslopja. Gasilci in posestniki so z veliko težavo preprečili, da se ogenj ni razširil. —Poslopje je zgorelo do tal in je škoda precej velika.
Žrtev strele
V Poljčanah, bi ob eni zadnjih neviht skoro postal žrtev strele posestniški sin Franc Gabre. Stal je blizu domače hiše, ko je treščilo tik njega v drevo. Strela ga je tako močno oplazila, da ni mogel več dni na noge.
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!
FSčssa	.....
AjgERK^KSKI SLOVENEC
Sreda, 27. septembra 1933
■ ■■ ■ ■ ■
\
&MERIKANŠKI SUOVENEC
The first (tod the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891,
I Efcfii in najstarejši slovenski ift.li«- tisi v Ameriki.
H!! Ustanovljen leta 1*91,
> Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-Itljkov in dnevov po praznikih.
)
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
1 Naslov uredništva in uprava: |849 W. Cermak Rd.f Chicago
. JTelefoh: CANAL 5544
ab m
Naročnina:
Za celo leto----------------$5.00
Za pol leta_________2.50
Za četrt leta----------------1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto__$6.00
Za pol leta---3.00
Za čfetrt leta_____1.75
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year _______________________$5.00
For half a year____________2.50
For three months______________1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_________$6.00
For half a year_____3.00
For three months_____1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod pisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
kompaktne slovenske naselbine, Slovenske župnije, bi koristilo, k'c bi bolj upoštevali slovensko časopisje in v njem oglaševali. 1,'oljšega sredstva za oglaševanje med Slovenci ni, kakor je slovenski časopis, ki prihaja med slovenske družine po vaših naselbinah.
Zlasti, kjer so slovenske župnije ,je baš naš list, "Ameri-kanski Slovenec", kot dnevnik najbolje razširjen. Slovenski trgovci, ali ste že kedaj pomislili, kako zvestega in dobrega pomočnika za pospešitev prometa v vaši trgovini imate ravno v tem listu? Ako še niste, je čas, da o priliki razmišljate. Določite za prihodnje leto malo svotico za oglaševanje v "Amer. Slovencu" za poskušnjo, in potem skozi leto pazite, bo vam to kaj hasnilo ali ne.
Prepričani smo, da vsak slovenski trgovec, ki bo pravilno oglašal, bo spoznal, da vsak cent, ki ga bo porabil za oglaševa-rje v svojem slovenskem listu, je bil najbolje investiran, ker s tem si kupuje odjemalce. In kdo si odjemalcev ne želi?
Poskusite, slovenski trgovci, oglašujte v "Amerikanskem Slovencu"!
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Oglaševanje


la. Bog naj vam povrne. Te prijaznosti, katere sem bila deležna med vami, ne bom pozabila, tudi če bi še šle 10 let ne videle.
Dragi mi Evelthčani in sploh Minnesotčani, prav lepa van hvala za vse. Upam, da se še kedaj vidimo, takrat pa prideva oba z mojim soprogom, da ga boste videli, ker ste toliko po njem izpraševali.
Tako se je približal čas našega odhoda. — Okoli 11. ure dopoldne smo odšli in prišli drugo jutro v Milwaukee, kjer je Mr. Oblak želel obiskati svoja dva brata. Ko pridemo tja, sta ravno odšla na delo, nam pa ni drugega kazalo, kakor da smo jih počakali, da se vrneta z dela. Med tem časom pa sve šle z Mrs. Anzelc obiskati njeno prijateljico Mrs. Malenšek na West Allis; z nami je šla tudi Mrs. Oblak. Veselo je bilo snidenje in Mrš. Malenšek nam je prav lepo postregla. Skoro štiri ure smo se zadrževale tam, za kar se Mrs. Malenšek prav lepo zahvaljujemo za postrežbo in pa za vožnjo nazaj v Milwaukee k | Mr. in Mrs. Oblak, kjer smo j bili zopet prav lepo postreže-ni, za kar najlepša hvala. — Okoli pol osme zvečer smo se odpravili proti domu v Chicago, kamor smo prišli ob 11. uri zvečer brez najmanjše nezgode, za kar bodi hvala Bogu! — Zahvaliti se mol-amo tudi našemu vozniku, ki je tako previdno vozil, da ga priporočamo še komu drugemu, ki misli na kako dolgo potovanje, ker on zna v resnici previdno voziti.	Frances Gregorich.
-o-
KAKO JE ROCK SPRINGS PRAZNOVAL
Rock Sprnigs, Wyo.
V dnevnih časopisih beremo, kako se naši ljudje po celi deželi zabavajo z raznimi pikniki in prireditvami v prosti naravi, s prireditvami po dvoranah in domovih, da tako pozabijo na vsakdanje skrbi in težave.
Naš slavni Rock Springs pa nima kaj posebnega za poročati o takih zabavah in veselicah, zlasti kar se tiče slovenskih rojakov. Kar se pa tiče drugih narodov, So pa imeli veliko zabave, ki je trajale od 30. avgusta do 4. sept. Praznovali so namreč 751etnico obstoja mesta Rock Springs. Ljudstvo se je te dni oblačilo v starodavno nošo, ženske in moški Moški so celo pustili rasti brade, da so izgledali bolj podob' ni 751etnikom. Tako je bilo, dt znanec znanca ni poznal, če se nista videla par mesecev. Take so vzbujali pozornost nase, d i se je vsak smejal. Posebne tujci so mislili, da so vši mestni brivci na stavki. Všakovrst ne parade so se vršile po me stu. Lepe "flote" spremljale množice ljudstva, oblečeni \ ster ".lavna oblačila. Lahko rečemo ,:'a take parade ?? ni bi lo v Ruck Springsu, kakor je < bi!m v soboto, 2. šer/t Priš'" je
Kar je zvon cerkvi ,kar je vojaška tromba vojakom, kar je glas človeku, s katerim opozarja druge nase, to je oglaševanje za trgovino.
Poglejte mutastega človeka, kako hudo je, ko ne more o-pozarjati drugih nase, ko ne more tolmačiti svoje želje in hotenje drugim na tak način, kakor normalen človek. In kako lahko je normalnemu človeku v tem oziru, samo izpregovori kar hoče in drugi vedo, kaj želi, kaj bi rad.
V gotovem oziru se da primerjati tudi trgovina temu. Trgovina, ki oglaša v časopisju, s tem opozarja javnost nase. Glasno govori stoterim in tisočem, posameznikom in družinam, sploh, komurkoli pride pred oči njihov oglas potom pisane be-iseele. Da, oglaševanje je najvažnejši faktor za vsako trgovino. Milijoni in milijoni dnevno radovedno listajo po časopisih za oglasi, da vidijo, kaj je na prodaj, po kaki ceni, itd. Ako bi se oglaševanje ne splačalo, bi istega trgovine gotovo ne naročale. Ravno obratno; oglaševanje je tisti važni faktor, nekak motor in glavna sila, ki za vsako trgovino govori in prodaja, mnogo bolj kakor človek, prodajalec sam.
Amerikanec visoko Čisla oglaševanje. Znano dejstvo je, cla amerikanske veletrgovine ob otvoritvah določijo v proračunu do 55 odstotkov za samo oglaševanje. Vsak amerikanski trgovec po velemestih določuje stalno za vsako leto gotovi odstotek za oglaševanje. Navadno po 20 do 35 odstotkov od prometa prejšnjega leta. In ker dobro uspevajo, torej za oglaševanje ni vržen denar proč, marveč le investiran je, ker denar potrošen za oglaševanje, se najbolje obrestuje in je najbolj aktiven — delujoč kapital.
Med nami Slovenci se oglaševanje v časopisju ne upošteva tako, kakor ga upoštevajo Amerikanci. Kaj je vzrok temu? Najbrže, ker starejši doma na tako oglaševanje nismo bili navajeni. Tam pač trgovina ni tako razvita kakor v Ameriki, in temu primerno seveda tudi oglaševanje ni tako razvito kakor v Ameriki. Odtod menda, da mi oglaševanja ne znamo ceniti, kakor ga cenijo Amerikanci in drugi narodi.
Slovenski trgovec pač misli, da to, kar da za oglas, je proč vržen denar. Preveč je tega moledovanja, si misli. Zdaj prihajajo zastopniki, zdaj ta in oni, s programom itd. Morda kako oglaševanje z omejenim krogom ni uspešno. Toda oglaševanje v časpisih pa je in ostane važno in koristno. Seveda morajo biti oglasi pravilno sestavljeni, za tem, kar oglasi priporočajo, pa solidna in točna postrežba. Kjer je to, taki oglasi koristijo, o tem ni govora. Denar, ki se ga potroši za take dobro oglase, je najboljša investacija — boljše ni.
Kratko: Trgovec začne trgovino. Deset tisoč dolarjev vtakne v blago, katerega bo prodajal. Toda kdo ve zanj in njegovo trgovino? Oglasiti mora. Dobro, recimo oglaševanje ga stane za prvo leto en tisoč dolarjev. Leto pokaže, da je prodal skoro vso zalogo, naredil zraven primeren dobiček in za-rovoljen je. Ali ni bil tisti tisočak, ki ga je plačal za oglaševanje, dobro porabljen? Naravnost bolje, kakor onih deset tisočakov, kajti za zadnji tisočak si je trgovec kupil odjemalce, da so pokupili blago, in promet mu je prinesel dobiček. Tak trgovec, ki to spozna, bo oglaševanje še podvojil, ne pa omejeval.
Tudi slovenskim trgovcem po Ameriki, zlasti kjer so večje,
'"	1 "......"".......................—	- .........;..:.............-".-'L'::"........T	---
IttifflH.I, I_x fffi"*"*--^■■- -
KAKO SMO PREŽIVELI POČITNICE
Chicago, III.
Nekaj vrstic bi rada dala v Amer. Slovenca, da bi čitatelji vedeli, kako smo se imeli na letošnjih počitnicah. — V torek, 29. avgusta, smo š'e zbrali in ob 11. uri zvečer zasedli avto. Šest nas je bilo in sicer: Mr. Oblak, Mr. Krašovec, naš voznik Mr. Stritar, Mrs. Anzelc in jaz ter en otrok. S tako obloženim avtomobilom se namerimo naravnost proti Minnesoti, v Eveleth, katerega smo si izbrali za naš cilj. Čeku noč smo se vozili in še drugi dan do sedme ure zvečer, predno smo dospeli do omenjenega cilja.— Najprej smo se ustavili pri moji sestri Neži Debevec, ki se je ravno nahajala ven iz mesta, kjer ima kupljene nekaj zemlje. Dobimo jo ravno pri delu, ko je kenala vsakovrstne pridelke, ki tam zrastejo. Ker se nisve videle že deset let, je razumljivo, da je bila silno vesela, ko me je zagledala, kakor sem bila tudi jaz, ko sem ugledala njo. Tako sve bile prevzete, da so s početka govorilo samo solze in za trenutek veliko povedale, več kakor bi mogle besede, pa naj bodo še tako izbrane. — Nato jo mahnemo naravnost na Eveleth. Tam smo odložili Mrs. Anzelc in Mrs. Oblaka pri Mrs. Jerome, ; nato je prišla vrsta name. Ko pridemo do hiše moje sestre, me že sprejme njena hčerka, omožena Mrs. Klemenčič. Tudi me dve sve se' pozdravili samo s solzami. Čudno je človek ustvarjen. Mesto, da bi se od veselja nad snidenjem smejal, se začne jokati.
Drugi dan smo jo mahnili z Mr. Oblakom na Ely, kjer ima on eno sestro, v Tower pa brata. Na Ely smo se prav dobro imeli, zato prav srčna hvala za postrežbo. Tam sem obiskala tudi Fathra Mihelčiča ill njegovo sestro Mrs. Kalan. Prav lepa hvala za prijaznost. Tudi sem se seznanila tam z mojo sošolko, s katero se nisve videli že 26 let, od takrat, ko šve šle
skupaj v Ameriko. V Minnesoti sve se ločili in potem nisve vedeli druga za drugo, pa sem jo vseeno takoj spoznala. V nedeljo smo jo mahnili na Chisholm k našemu prijatelju Mr. Franku Lavrichu. Njega pa takrat ravno ni bilo doma in nam je njegova soproga povedala, da je šel na Eveleth, ker so imela ravno takrat združena društva svojo federacijo; tako ga nisem mogla videti. Povedali so mi, da bo drugi dan velika slavnost, namreč 25 letnica, kar je ogenj uničil celo mesto. Kaj storiti T — Mrs. Oblak in jaz jo mahnemo nazaj in pridemo drugi dan, v ponedeljek, ravno ko se je pričela parada se razvijati. Rečem vam, dragi bralci, da je bilo vse najboljše prirejeno in se nam je jako dopadlo, tako popoldne in zvečer, obakrat je bilo veliko ljudi po mestu. Popoldanski čas smo porabili, da smo hodili obiskovati znance, katerih je bilo toliko, da smo hodili oel e-nega do drugega in smo šele drugi dan zvečer prišli na Eveleth. Na Eveleth« se je zopet začelo obiskovanje znancev in prijateljev. — Niti povedati vam ne morem, kako smo bili vsi veseli. Kar v vsako hišo Sem morala, če ne bi bila pa zamera. Le nekaj hiš mi je o-stalo, katerih nisem mogla obiskati, prosim pa te, da mi ne zamerijo, ker res nisem mogla povsod radi prekratko odmerjenega časa. Saj sem tako zamudila v Minnesoti dva cela tedna, od jutra pa do poznega večera, pa nisem mogla vseh znancev in prijateljev obiskati.
Po tem,dragi bralci, lahko spoznate, koliko prijateljev sem imela za Časa mojega bivanja tam. Seveda, je pa tudi že deset let preteklo, kar smo se zadnjič videli, pa so me vseeno v vsaki hiši takoj spoznali in mi prijazno postregli, tako, da Če bi hotela vsem tem postrežbam ustreči in zadostiti, bi mo>-rala prinesti s seboj iz Chicage najmanj ducat želodcev, ne pa samo enega, kot ga imam. — Srčna hvala vam, drage prija-
teljice.
Dne .10. septembra me je moja sestra povabila, da bo v nedeljo pripravila kosilo izven mesta, kjer bo cela družina zbrana, kamor moram tudi jaz priti. Takoj po sv. maši se res odpravimo, peljal nas je njen sin Tony. Komaj smo prišli tja, je že bilo pripravljeno prav okusno kosilo. Popoldne so pa začele prihajati ženske, katerih je bilo čedalje Več. Čudno se mi je zdelo, zakaj so se tako spravljale skupaj, ko sem vendar že vse obiskala na njihovih domovih. Nekoliko' smo se vozile s čolnom po vodi, nato se pa pogovarjale vsakovrstne stvari, kako je v Chicagi, ker so hotele vse izvedeti od mene, d'a sem na zadnje že hri-pava postala, toliko sem morala odgovarjati. Moja sestra in nekaj njenih pomagavk so pa ta čas pripravljale na skrivaj "suprajz". — Sama nase sem bila že jezna, ker nisem poprej spoznala njih nakane. Se pač jasno vidi, da ne hodim veliko po takih zabavah, zato šo me lahko dobile. — Potem se je pa začela pojedina. Tako imenitne "buje" nisem že zdavnaj jedla, in kar je glavno, je ni zmanjkalo. Pa tudi prav lep dar so mi kupile za spomin in še celo v denarju so mi nekaj izročile. Imena teh so sledeča: Mrs. John Kotnik, Mrs. John Nemgar, Mrs. Jerome, Mrs. Ja-nežič, Mrs. Kvaternik, Mrs. Gornik, Mrs. Oberstar, Mrs. Katarina Kotnik, Mrs. Udovic, Mrs. Osolnik, Mrs. Petek, Mrs. Zotkovič, Mrs. Korošec, Mrs. Urbiha, Mrs. Zakrajšek, Mrs. Našel, Mrs.John Kočevar, Mrs. J. Kostelec, Mrs. Tomšič, Mrs. Indihar, Mrs. Males, Mrs. O-koren, Mr. in Mrs. Sterle, Anton Debevec Sr., Anton Debevec Jr., Agnes Klemenčič in moja sestra Neža Debevec. —
Drago znanke in prijateljice, prisrčna vam hvala za vašo naklonjenost in požrtvovalnost. Vem, kako je težko za vsak krajcar, pa ste se vseeno tako žrtvovale. Prepričane bodite ve in vsi ostali, ki smo na eden ali drugi način prišli skupaj in ste mi napravili toliko veselja, da sem vam iz srca hvaležna.
—Prav srčna hvala Mr. in Mrs. Lavrič na Chisholmu za vso postrežbo in za vožnjo, Mr. in Mrs. Sterle na Evelethu, Mrs. Jerome, Mr. in Mrs. Banač, Mr. Tony Debevec, ki Ste me vozili s Svojimi avtomobili, da sem tako lahko obiskala več ljudi in sorodnikov na Gilbert, Genova in Virginia, Iron Mountain, Buhl, Hibbing in Crystal Lake. Tam je namreč Antonia Ule iz iste vasi kakor jaz, ki me je prav lepo pogostila, ne vem pa, kako se sedaj piše. — Hvala lepa tudi Antoniji Hribar za njeno postrežljivost. — Srčna hvala vsem za vse, kar šte mi na eden ali drug način dobrega storili. — Dragi moji prijatelji in sorodniki, moja sestra Neža in soprog, njeni o-i troci, Mrs. Klemenčič, Mrs. iSkubie in Mrs. Banač za dari-
............" "* 1 " tl"'l|" /" ...................' i » n mM
;udi krdelo Indijancev, ki so proizvajali svoje plese, in i> rnetnosti, da je bolj vse izgledalo kot je bilo leta 1858. Zaključek teh slavnosti je bil u-metni ogenj na Gilpinfield dne 4. septembra zvečer. To je bilo pa najlepše. Gotovo bo to vsak potrdil, kdor je to videl— Ves program so si zamislili odlič-njaki in trgovci in sedaj smo videli, kaj se vse da napraviti, če se za stvari zavzamejo možje. To ni samo pri tej, tako je pri vsaki stvari.
Da pa res mi Slovenci popolnoma ne pozabimo na "luštne" čase, je sklenilo članstvo in odbor oltarnega društva sv. Ane, da se priredi zabaven večer za vse Slovence v Rock Springšu in okolici. — Kakor ste se vedno lepo odzvali našemu povabilu, tako smelo pričakujemo, da nas tudi sedaj ne boste zapustili. Naznanjam, da bo igrala zanimiva slovenska godba. Za prigrizek bo pa okusni kruhek in kava. Vstopnina bo 50c.
—	Opozarjam tudi na to, da ne bo treba nobenemu trpeti žeje, za to bo žte skrbela že znana kelnarca. Veš program bo jako zanimiv in privlačen. Zato lahko rečenro, da bo vsakemu žal, ki še tega ne bo udeležil. — Ne pozabite torej šo-bote, 30. septembra, in zberite se ta dan v cerkveni dvorani točno ob 8. uri; ta večer se bo namreč vse to Vršilo. — Pričakujemo vas.	Odbor.
-o-
UREDNIKOVA POŠTA
—	F. P., Rock Springs, Wyo.
—	Tarzanove povesti v slikah so izšle samo v dveh poglavjih. Prva knjiga je vSa razprodana in na razpolago je samo druga knjiga. Nadaljna poglavja nismo izdali V knjigi ,zato z njimi ne moremo pbstreči.
—	M. Sv, Melvindale, Wis.
—	O zvezni starostni pokojnini nismo ničesar culi, da bi bila že uzakoTijeha. Raznih nasvetov in razprav pa je bilo o tem že mnogo. Glede ostalega svetujemo, da greste na poštni urad in vprašajte za pojasnila.
—	P. T., Milwaukee, Wis.— Za enkrat še ni mogoče večje svote dobiti iz starega kraja. V izrednih slučajih odloča mi-nisterstvo. Vložite prošnjo, ki jo naj legalizira javni notar, na kar jo pošljite potom jugoslovanskega konzulata na mi-ništerstvo. Morda Vam ugodijo. Pridobili boste toliko, za kolikor so dinarji porastli.
-o----/
350 SfeRT
Zadnje ljudsko štetje v Kanadi je prineslo zanimive podatke tudi v verskem pogledu. Dognano je bilo, da je v Kanadi največ katoličanov, njihovo število znaša 4 milijone in pol. Številke so zbudile poseb-on pozornost tudi v kolikor zadevajo druge veroizpovedi in zablode. Pokazalo se je, da je v Kanadi 350 verskih sekt.
—=_o-
Misli letijo tako hitro, da moraš za njimi streljati; trositi jim soli na rep, ne zaleže.
TARZAN, GOSPODAR DŽUN GLE
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURR
•TH'im -"
OUGHS
"Mi ti bomo dobro poplačali zA dovoljenj; ra prehod preko Woje dežele," je zathrmržii e'tari šejk. "Ne!" je zagrmel Ta'rzan. Tedaj sc razja-zi stari šejk: "Mir in dobiček sem ti ponudil .ti krištjanski pes!" in glas Ibn Jada je naraščal, "Če pa ti želiš z nami boja, ti ga bomo dali. Odženitt ga ven iti zvežite mu noge," zapove razjarjeni starec.
"Bodi previden Mosleiti," ga bpbzori Talrzan, roke Tarzanove so dolge in znajo poseči celo po smrti okrog tvojega vratu." — "Ti boš imel priliko odločiti pred nočjo," mu odgovori starec. "Pa šs to lt vedi, da Ibn Jad se ne bo Vrnil prejo, dokler ne ftajde in ne dobi onega, po česar je prišel semkaj v te džungelske planjave.
Nato so Tarzana odvedli in ga potisnili v mali tesni šotor. Trije močni Arabi so ga komaj podrli in zvezali pa nogah, kljub temu, da je bil na rokah že fevezpn. Tarzan se je začasno udal v položaj in razmišljal o tej novi usodi, ki ga je pravkar zadela. Premišljeval je, kak konec bo tega in kaj neki namerava z hjirn napraviti hudobfti starec.
Stari š?jk je v svojem stanu srkal črno kavo in se poglabljal v svoje misli. "Ža zdaj," i'e rekel svojemu bratu Tollogu, "je ta kristjariski pes zvezan rta tleh. Noč bo temna. Mrtev Tarzan ne bo za nas nobena nevarnost več. Ti Tol-log, napravi to delo zame." Na to se je starec dvignil in se odpravil k svojemu počitku. Kaj se zgodi za tem?
DENAR
pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta pO dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogostck spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko de-nbr prejmemo. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
Za $ 3.00 ............. 110 Din	za	$ 5.00	pošljite....? 5.75
Za $ 5.00 ............ 200 Din	za	$10.00	pošljite....$10.85
Za $10.00 ............ 420 Din	za	$15.00	pošljite....$16.00
Za $12.00 ............ 500 Din	£a	$20.00	pošljite....$21.00
Za $20.00 ............ 855 Din	Za	$25.00	pošljite....$26.00
Za $23.25 ............1000 Din Zz $40.00 pošljite....$41.25
Za $50.00 ............2175 Din	z*	$50.00 pošljite....$51.50
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
John Jeridi
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO. ILL.
fete

a 10S8
r -■;< ii in' r 1 i
\tfMkfcm štemlm
^2^pOOOOOOO<H>0000000000000<K>0<K>0(K>00000(><KK>000000>
----------,---
mif,"iiiM>Mna-J"*r"'"'' -1.n» i *
Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO.
Naslov in imenik glavnih uradnikov.
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Aire., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tairtik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. ^^Kajnik: Michael P. Horvat, 4585 Logan St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2-	tiadžornicV. Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3-	nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111.
2-	Porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo.
3-	Porotnica: Rose Grebene, 873 E. 72nd St., Cleveland, Ohio.
4-	Porotnik: Edvard Tomšič, Box 121, Farr, Colo. Porotnik: Peter Blatnik. Box 286, Midvale, Utah.
URADNO GLASILO-
"Affierikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St.. Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavna tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora, ProS-nJe za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
2. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-Bih narodiiosti, ki so zmo.-ni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi posuti član Zvofe, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! ®<><>oo<><><X><>O<XXXKK>-OOO<woo&CK><»O<>O<KKKK>OOOO^^
i FINANČNO POROČILO Z. S. Z. ZA MESEC AVGUST 1933. % FINANCIAL REPORT OF THE W.S.A. FOR AUGUST, 1933.
Prejemki od društev — Receipts from lodges:
11	Mary Slak	19.00 j	29
14	Olga Dupin	100.00	30
14	Slava Pozun	35.00	30
14	Mary Skerl	37.00	31
14	Frank Zele	28.00	32
15	Tony Perne	15.50	32
16	Anton Rabida	20.00	32
16	Katlierine Stonich	13.00	32
16	Rose Trotter	20.00	34
16	Caroline Zupančič	10.00	38
17	Mary Passoff	10.00	41
17	Joe Kremensek	20.00	41
20	Pauline Mehle	10.00	46
22	Joseph Gaspar	23.00	48
22	Mike Kroskovich	10.00	
22	Gregor Zalac	31.00	
24	John Usnik	20.00	
25	Mary Zavolovsek	10.00	
28	Amelia Hribar	18.00	
28	Mike Lukach	20.00	1
28	Anton Stojs	26.00	32
29	Rose Grebene	22.00	
29	Rose Grebene	22.00	
Frances Drobnich	7.00
Evert Ranta	20.00
Gregor Zolgar	18.00
Savo Masanovich	35.00
Frank Fendc	I'O.OO
iVana Krištof	15:00
Frank Sibert	23.00
Mike Svete	4.00
Katy M ihelfcic	20.00
Mirko j. FVi'tzel	34.00
Joseph Ltinka	15.06
Ernest Thomas	100.00
Julia Relic	34.00
Johii Ptfpovicli	31.00
Skupaj — Total	$1,968.5.0
Smrtnine — Death Claims:
Andrew Drobnich	500.00
Mike Svete	500.00
Skupaj — Total $1000:00 Denver, ^oio., aepiemuer a, ivoo. Anthony Jeršin, gl. tajnik—S-ec'y.
FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ. ZA MESEC AUGUST 1933. FINANCIAL REPORT OF THE TUVENILE DEPT. OF THE W. S. A.
FOR AUGUST, 1933.

— * _„ ii ■ ■ ■
INDIJSKI
' —m
PRINS V KALIFORNIJI
St ' Snirtninska Razred "A"	sklada "B"	Boln. in pošk. sklad	Dobrodel. sklad	Strošk. sklad	Skupaj
v d«c Mortuary Funds		Sick & Accident	Beneficent	Expense	s
T- Class "A"	"B"	Fund	Fund	Fund	Total
lofi šh	18.96	151.50	3.36	42.00	322.32
n il/U.JU ,■ 68.51	72.02	194.90	4.46	56.00	395:89.
r' 41.35	___ _	38.25	.84	10.75	91.19,
fi 69.67	19.86	108.60	2.44	30.75	231.32
£ 26.77	2.59	32.30	.70	8.75	71.11
134.50	.95	135.80	2.69	37.00	311.22,
	11.41	21.85	.52	6.50	40.28
n 65.50		85.35	1.92	24.00	176.77
11 , ' 16.86	, _	15.95	.44	5.50	38.75
U	1.14	9.50	.22	2.75	20.04
K 56.71	2.56	64.65	1.44	18.00	143.36
\f 23.19	__	24.15	.38	4.75	52.47
,, 96.76	26.26	142.75	3.50	43.75	313.02
i/.	18.07	47.50	1.08	13.50	80.15
2l' 29.04		30.61)	.66	8.25	68.55
2? 5.06	33.62	45.75	1.16	14.50	100.09
23 29.24	6.29	31.35	.74	9.25	76:87
24' 37-81	_ _	31.75	.74	9.25	79.55
-v. 25	1.44	21.45	/ .60	7.50	52.69
2C: 1.84	.12.36	. . VM... .	.52	6.50	38.07
27 lyl1	___	19.95	.46	5.75	45.27
I} 6.92	_>_	6.60	.14	1.75	15.41
	1.15	19.95	.46	5.75	44.54
31.84	19.72	60.65	1.58	19.75	133.54
21.66	1.77	36.80	.54	6.75	67.52'
	3.54	12.95	.32	4.00	20.81
& 7iu	4.86	33.30	.80	10.00	77.13,
22.96	2.96	37.15	1.08	13.50	77.65
2 77	2.72	4.00	.14	1.75	v 11.38
t 3.07	11.44	23.40	.62	7.75	46.28
	_•_	28.50	.60	8.40	55.77
Al 15.80	_<_	16.15	.34	4.25	36.54
' 21.48	_>_	20.90	.44	5.50	48.32
' r 1 63.98	14.81	83.35	2.14	26.75	191.03
4 j 9.16	__ _	9.05	.20	2.50	20.91.
A C -.-	2^14	12.35	.26	3.25	18.00'
^ 11.19		11.40	.24	3.00	25.83
10.83	—	11.50	.28	3.50	26.11
j,,' 3.08	__	6.65	.14	1.75	11.62
__4^63	—.—	10.40	.24	3.00	18.27
v 1149.29	, 292.95	1715.80	39.70	497.90	$3,695.64
Dolores, u ^overnnu Skupni preji 1 Postanek Skupaj — I : Ž:,?'- - De 111 operaci SkUp* izdatki z, -, Tijno is V,, ^' plača ^-it'Ta O v°zovi - , ,l KI. por J"<lieiary k°l>»i izda Postanek	Obresti od obveznic — Interest on Bonds: :olo. Sewer, 6%.................................................... 120.0( Bldg. First Mortg., 6%.................................... 26.8* gs, N. M. Sewer, 6% ........................................ 1()5.'0( nt Treasury Cert., 3%........................................ 105.01 miki — Total receipts .................................................. \ugust 1, 1933 Balance .................................................. Izdatki — August, 1-933 Disbursements: atli Claims ........................................................ ^""ll.O jske podp. — Sick & Operation Benefits 1968.5 IruštVoni—Total disbursements to lodgfcs $2968.5 Razno — Miscellaneous: Check book .................................. 3.00 ne Rent ........................................ 15.00 Secretary's Salary .................... 157.50 /.nic—Exchange charges on bonds .57 , on checks ...................................... 2.14 $182.2 Konvenčni stroški — Convention Expense: r diem ................................................ 1578.50 . Fares ................................................ 551.72 Pullman ............................................ 173.26 — Transportation of baggage. .. 1.00 . dvorany — Rent for the hall. .. 50.00 otnikov—Postage for rimmit'tee ............................................ 40.00 $2394,1 tki — Total disbursements............................................. Augu;-1 31. 1933 Balance ............................................				) ) $ 356.82 . $4,052.46 .$176,965.98 $181,018.44 0 0 0 1 8 ..$ 5,545.19 ..$175,473.25
St. dr.	Prejemki od društev — Vsota	Receipts from Lodg $t. dr.	es: !| Vsota
Lodge No	Amount	Lodge No.	Amount
1.	15.60	26.	5.25
3. & 16.	27.45	27.	3.60
4.	5.25	28.	.45
5.	7.05	29.	3.45
6.	2.70	30.	2.55
7.	5.55	31.	.45
8.	.15	32.	1.65
9.	7.90	33.	22.35
11.	.75	34.	.30
14.	6.15	36.	2.10
15.	1.65	37.	1.50
17.	2.70	38.	.75
20.	2.10	40.	.75
21.	2.40	41.	19.65
22.	.60	44.	1.65
23.	.75	45.	1.80
24.	1.20	46.	.90
25.	.15	1	$159.25
Skupaj			
			
	Obresti od obveznic	— Interest on bonds	
$1000 U. S Skupni Preosta Skupaj 1. Raymo 1. Ed war 1. Arthur 1. Geo. 1.	Michai 2.	Frank 2. Bernic 2. France Governme Skupni PreOstč Denver	prejemki — Total receipt nek August 1, 1933 Balanc Izdatki August, H Esejni kontest - liroslavich, Jr........................ A. Jurjovec ........................... e Fajfar ................................... izdatki — Total Disburse! mek August 31, 1933 Balan , Colo., September 21, 1933.	>33 Disbursements: - Essey Contest: ................. 1.00 ................. 1.00 .................15 .................15 ...............15 . . •........ 1.00 ..............15 ..............15 ce ................................. Anthony Jeršin,	18.74 $2.45 $1.30 .04 ................ $3.79 ................ $8,880.24 gl. tajnik—Sec'y-
1
maharadža iz Baroda, Indija (na desni), ki ima okrog dva in pol milijona podanikov v Indiji* ko je nedavno prišel v Kalifornijo v zdravstvene svrhe.
*eost. 30. jun.'33..$162,822.95 Smrtninski sklad razred 'B': *ejemki in preostanek 30. jun. '33..$ 2,747.47 Bolniški in poškod. sklad:
Prejemki ............$115,368.70
Izdatki ................ 113,131.83
Prebitek ..............$	2,237.37
Prenešeno iz do-
brodel. sklada ....	604.23 Preneseno iz stroškovnega sklada..	990.37 Preost. 1. jul. '2'9..$	158.61
Preost. 30. j«n''33..$ 3,990.58 Dobrodelni sklad:
Prejemki ..............$ 2,164.26
Izdatki in prenos v boln. in pošk. skl. 1,545.56
Prebitek ..............$ 618.70
\ Preost. 1. jul. '29..$ 364.65
Preost. 30. jun.'33..$ 983.35 Stroškovni sklad:
Prejemki ..............$	29,926.20
Izdatki ................................32,118.90,
-— i
Več izdan, ko prej.S	2,222.70
Preost. 1. jul. '29..	4,306.52
Preost. 30. jun.'33..$ 2,083.82 Celok. prejemki ....$269,416.88 Celokup. izdatki .. 206,975.98 Celokup. prebitek.. 62,440.90 Preost. 1. jul. '29.. 113,293.27
Preost. 30. jun.'33..$175,734.17 Finance mlad. oddelka:
Prejemki ..............$ 8,078.31
Izdatki ................ 2,558.19
Prebitek ..............$ 5,520.12
Preost. 1. jul. '29.. 3,474.9 1
>reost. 30. jun.'33..$ 8,995.06
Po pre d stoječem poročilu j< azvidno, da izvzemši stroškov tega sklada, smo finančno v vseh skladih napredovali. Da smo v omenjenem skladu nazadovali, je bila kriva, kot je nam vstem znano, ta nezaželje-ina ekonomska depresija, katera je vladala širom dežele sko-ro od zadnje pa do današnje konvencije. Vsled omenjene krize, kakor vse druge slieiv organizacije, smo tudi mi zgubili veliko članov, kar je povzročalo znatno znižanje prispevkov v omenjeni sklad, toda upravni stroški, so bili pa ravno tako veliki kot bi bili v normalnih časih. Zato sem na letni seji meseca januarja 1933 priporočal, da smo nad vse previdni in ekonomični v vseh ozirih, in sem v to svrho prostovoljno znižal svojo plačo za 10 odst. Ostali gl. uradniki so potem tudi meni sledili ter znižali njih dnevnice iz $7 na $6. Članstvo aktivnega oddelka Od 1. julija 1929 do 30. ju-
SPREMEMBE V ČLANSTVU Z. S. Z. ZA JftESEC AVGUST 1933. CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE W. S. A. FOR AUGUST, 1933.
Pristopili — Entered:
K št. 16: John F. Starr, c. 4907, R. 43, zav. $250 in $1. K st. 36: Candid Grmok, c. 4908, R. 38, zav. $250 in $1; John -Koshir, c. 4909, R. 38, zav. $250 in $1; George Musica, c. 4910, R. 48, .zav. $250 in|$l; Draga Pctkovich, c. 4911, R. 20, zav. $1000; Paul Petkovich, c. 4912, R. 32, zav. $500 in $1.
K št. 44: John Tomsk, c. B186, R. 16, zav. $500 in $1.,
Zopet sprejeti — Reihstated:
l'ri št. 1:	Adolph Anzichek, c. 1657.
I'ri št. 3:	Jessie Kolesarek, c. 2362.
l'ri št. 16:	Joseph Klobas, c. 1755; Anna Perme, c. 3934; Anton Pernio, c. 2042.
l'ri št. 22:	Katherine Hervat, c. 2960.
Pri št. 23:	Joseph Fabian, c. 2946; Thomas P. Lawler, c. 4317; Frank
Poje, c. 1899;	Anton Vidmar, c. 4320.
Pri št. 25:	John Hosner, c. 3526; Anton Kerzan, c. 3959; Louis Ostir, c. 3474.
Tri št. 26:	Andy Morel, c. 4779.
Pri št. 29:	Anna Kirbish, c. 3888; Julia Makse, c. 4205; Theresa Na-
voda, c. 3014;	Christine Stronsky, c. 4392.
Pri št. 32:	Matt Mihelcic, c. 1944.
l'ri št. 36:	Luka Strahinich, c. 3491. No. 46: Margaret Kimmick, c. 4528.
Prestopili iz razreda 'A' v 'B' — Transferred from Class 'A' to 'B':
l'ri št. 21:	Frank Tekavec, c. B182 (1991); Josephine Tekavec, c. B183 (1895.
Pri št. 25: Anton Kerzan, c. 15184 (3959); Louis Ostir, c. B185 (3474). l'ri št. 36: Luka Strahinich, c. B187 (3491).
Suspendirani — Suspended:
l'ri št. 1:	Rudolph V. Mcznar, c. 3058.
Pri št. 3:	Frank Yavornik, c. 907; Mary Yavornik, c. 1320.
Pri št. 9:	Jennie Roche, c. 2903.
l'ri št. 13:	Anton Lesjak, c. 805; John Lesjak, c. 2137.
l'ri št. 16:	Mary Kogovsek, c. 2040; Mary Pugel, c. 2833.
Pri št. 22:	Tony Baudack, c. 4079; Joseph A. Smith, c. 1629; Rudolph Smith, c. 1745.
Pri št. 25:	John O. Kness, c. 3072; Anna Malkovich, c. 4865.
Pri št. 26:	Mary Guzo, c. 3020.
Pri št. 29:	Catherine Derin, c. 3801; Agnes Germ, c. 3571; Katherii Korelec, c. 4889; Mary Kučar, c. 3411; Alice Lesjak, c. 4391; Anna ZibCl c. B86.
i'ri št. 40:	Joseph Bcrgoch, c. 4109.
Znižala smrtnino iz $500 na $250. — Decreased Mortuary frorn $500 to $250:
Pri št. 8: Angela Orožen, c. B57.
Prestopili — Transferred:
Od št. 5 k št. 24: Anna Virant, c. 1137.
Od št. 30 k št. 24: Renio Zmerzlikar, c. 4761;. Peter Ziircttlikar, c. 3341; Katie Zmerzlikar, c. 4346.
Umrli — Died:
l'ri št. 1 umrl dne 3. avgusta 1933: Andrev)! Drobnich, c. 241, star .69 let. Vzrok smrti: Obistna bolezen. Pristopit y Zvezo 15. julija 1910, zavarovan je bil za $500, R. 46.
Pri št. 32 umrl dne 24. julija 1933: Mike Svete, c. 1450, star 49 let. Vzrok smrti: Vročinska bolfczen. Pristopil v Zvezo 12. junija 1915, zavarovan je bil za $500, R. 31.
Denver, Colo., September 21. 1933. Anthony Jeršin, gl. tajnik—Sec'y.
Dvadolarski dnevni bolniški sklad se je sam ob sebi uničil, kajti vsi taki člani, ki so se počutili zdravi, so takoj po zadnji kohvtenciji znižali njih bolniško podporo na en dola V bolni člani in sedaj imamo V tem skladu samo še 5 članov, 2 dnevno. Vsled tega so naposled ostali v tem razredu samo še izmed teh s'e nahajata na dolgotrajni bolniški podpori po $10.00 mesečno, in eden je pa tudi že na 50c dnevni podpori. Vseh teh 5 članov plačuje po $5.00 mesečno izredne naklade.
Ker sem videl, da tudi našemu pbškodninskeniu skladu preti nevarnost, da bomo morali razpisati izredni asesment, sem priporočal na seji gl. odbora z dne 17. januarja 1931, da združimo bolniški, poškod-ninski in onemogli sklad samo v enega, kar je bilo tudi storjeno v smislu pravih člen 39, točka 4, potom tozadevne pogrebne resolucije, in članstvo je bilo obvarovano proti plačevanju izrednih asesmentov, zato predlagam, da s« omenjeni skladi skupno vždržujejo tudi v bodoče in da že vse operacijske podpore znižajo iž $100 na $75 ter da se dvadolarski bolniški sklad ukine.
(Dalje prih.) -o-
"Z.S..2. nudi zavarovalnino za celo vašo družino!"
Dopisi lokalnih
društev m
NAŠLA SO ŠE OČALA
Pueblo, Colo.
Po našem izletu v Rye, Colo., ob konvenciji ZSZ., je naš rojak našel očala (Eye glasses with brownish rims) pri Prešernovem Domu. Kdor jih je zgubil, naj se javi na podpisanega in jih bo prejel nazaj.
Anton Kftefctv^ 1208 Berwnd Avte., Pueblo.
"Vsaki član, naj ptrictotrf vsaj enega novega člana!"
e Podpore in operacije izplačar Nr T Vsoto	le—Sick St. dr.	and operations benefits paid: Ime Vsotc
No	Lodge	
K.a,»e Amount	No.	Name Amount
Andrew Boytz 14.00	4	Frank Mismash 13,50
£"ton Judish 26.00	5	Angela Thompson 37.00
'°°rge Krasovich 30.00	5	1 .liC'as V idmar 20.00
1 John I'eketz 250.00	7	Mary G ruin 21.00
1 ^'nstine Siskar 50.00	7	Frances Modic 20.00
3 Joseph Zupančič 13.50	7	Mary Puzel 10.00
Debevc 20.00	7	Anna Smole 135.00
3 Vdt>o Krasovec 23.00	7	Amelia Yelenich 118.00
,°c Mehle 20.00	8	l.-tcob Balloli 17.50
1 An,!'k^iklith 15.00	8	Albert Brill 35.00 j
4 | "d>- Pslcieh 20.00	9	Jv>hn Arko 35.00'
Mocilar 105.00	9	.'■lary Carpir.e 14.501
-o-
Zapisnik IX. konvencije Z. S. 2.
PRIČENŠI SE V PUEBLO, COLO., DNE 21. AGUSTA 1933
(Dalje)	«
Poročilo gl. tajnika	Financa aktivnega oddelka:
Brat predsednik in spoštova- Smrtninski sklad razred 'A':
na zbornica:—Kakor običajno Prejemki ..............$119,230.25
pri enakih prilikah, sem tudi Izdatki ................ 61,744.79
za danes pripravil spisano po-	—--
350Q,ročilo, kojega vam hočem tu Prebitek ..............$ 57,485.46
"lL5ol prečitati.	Preost. 1. jul. '29..$105,337.49
nija 1933 je pristopilo 671 članov in članic. Suspendiranih je' bilo zopet sprejetih 1,068, skupaj 1,739. Suspendiranih in odstoplih 2,097. Izplačani 3, in umrlih 76, skupaj 2,176.
Nazadovali v članstvu za 437 udov.
30.	junija 1933 šteje Zveza 1,954 Članov.
Ustanovilo se je 7 društev in društva št. 12, 39 in 42 so prenehala s poslovanjem.
Solventnost
V smislu pravil in državnih zakonov so naši certifikati ocenjeni po državno pripoznanem aktuarju ob zaključku vsakega fiskalnega leta, kojo vrednost kaže pod zapriseženimi izjavami aktuai'ja sledeče:
31.	dec. 1929 102.86 odst., 1930: 104.16 odst., 1931: 105,14 odst., 1932: 106.43 odstotkov. Po zgorajšnjih številkah je razvidno, da vrednost naših certifikatov se od leta do leta izboljšuje, kar je bilo neobhodno potrebno', kajti tudi umrljivost naših članov, preračunano po Narodin bratski kongresni lestvici, po ko j i Zve-|za psoluje, je nad 100 odst. — 'Ista je kakor sledi:
I 31. dec. 1929: 148.23 odst., il930: 133.20 odst., 1931: 105.94 odst. in 1932: 121.83 odst.
j Za mlade člane je priporoč-, ljivo, da se zavarujejo v 201et-no zavarovalnino razreda B. Nadalje predlagam, da ta konvencija sprejme novo lestvico po American Experience zavarovalnini. Po tej lestvici si člani zidajo takozvano rezer-Jvo, kojo si v slučaju potrebe lahko izposodijo od Zveze, ali I pa Zveza plačuje njih ases-mente za njih zavarovalnino in sicer toliko časa, dokler ni rezerva izčrpana. V ta razred naj se ne sili nikogar in naj bo članstvu dano, da v istega pristopi ali prestopi prostovoljno. Nadalje predlagam, da sprejmemo tudi takozvani Endowment razred, v koji razred naj član plačuje samo 20 let in po preteku omenjene dobe se mu izpalča popolno zavarovalnino. Bolniški ih poŽkodninški sklad V ta sklad bo morala kon-venicja obrniti največjo pozornost, kajti v smislu sedanjih pravil Zveza plačuje večje podpore kot katera druga slič na podporna organizacija, za to je priporočljivo, da tudi tu preučimo, kako sezidati rezervo in sicer ravno na ta način kot v smrtninskem skladu; določiti bo sicer treba gotovo svo-to, do kolike podpore je član upravičen, kar naj bo proporci j onalno odmerjeno po starosti Članske dobe pri Zvezi.
--^-
IZ 9. REDNE KONVENCIJE Z.S.Z2.
Chicago, Hi.
Mr. Anton "VVodišhek naju je spremljal na Svoj prijazni dom, ki je 300 Park St. Hita stoji na prijaznem kraju v središču slovenske naselbine; poleg hiše je prijazen vrt z drevesi in cvetlicami, da izgleda kot prijazen park. Mr. Anton Wodishek je uštnovnik in prvi podpredsednik ZŠ2. Mr. Frank Brayda, delegat Št. o, je povabil mojo hčer Frances na auto ride po mestu s pripombo, ako ■jaz v to dovolim. Mrs. Wodishek je pripravila okusno kosilo, ki se mi je prileglo, posebno še, ker sem spremenil klajming. V Coloradi je bolj suh in svež zrak. Pri obedu smo se pogovarjali razno. Mr. Wodishek je povedal, da delavske razmere niso posebno ugodne v Pueblu; depresijo občutimo vsi. Po obedu nas je Mr. iWodishek postregel ž domačo 'kapljico in se je na kratko poslovil, ker imajo začasni odbori se dosti dela s pripravo večfcr-ine slavnosti.
Okoli 3. ure popoldan me je Mr. Frank Brayda ppvabil na svoj dom. Zopet srčni pozdravi in prijazen sprejem. Sešli smo . se z nekaterimi delegati: Mr. John Stenovec št. 9, Mr. Jos. Blatnik št. 3, pueblski pismo-noša in še več drugih. Hvala družini Brayda za postrežbo, avtomobilsko vožnjo itd. Živijo Mr. Brayda! Okrog 6. ure zvečer pi*ed dvorano sv. Jožefa So se začeli shajati delegati, delfe-gatinje, gl. odborniki (ce), so-rojaki iz Puebla> Denverja, Leadville in drugih naselbin. Pozdravljali so drug drugefea. osobito še, ker nekateri se niso videli dolga leta. Točno 7. uri zvečer nas »obrata Mr. Joseph Blatnik,, načelnik odbora, Mr. John Germ, stoloravnatelj (Dalje na 4. strani.)
***** AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 27. septembra 19
Izpod Golice
SLAVKO SAVINŠEK
Povest z gorenjskih planin
v Nocoj ji je Ivan odvzel težko breme raz dušo, ki jo je težilo, da jo je hotelo zadušiti! Matevž je nedolžen, Matevž čist! Toda. . . Toda Ivan in njegova grožnja krivega pričevanja. Da bi zato pristala na njegovo zahtevo? Da bi z Matevžem razdrla in se njemu zavrgla? Nikdar in nikoli! Zdaj celo ne, ko ji je povedal, da je Matevž nedolžen! Četudi je nevarnost strašna, ako ga vjemo in priča Ivan proti njemu. Ker Ivan je edina priča, to ve Cilka dobro, in bo njegova izpoved držala. Toda še nekdo je, ki bo pričal: Tilen! Tilen se bo sam izdal in izročil orožnikom, kakor hitro bo izvedel, kaj preti Matevžu, česa ga dolže. Zato se je Cilka odločila za težko pot, da Matevža zadrži in zavrne nazaj na Koroško, dokler se ne posreči iz-takniti Tilna, ali mu kako sporočiti, kaj grozi Matevžu.
"Treba je hiteti, Tonček!" podi Cilka hlapči-ča v breg, četudi fant komaj vleče nogi iz snega, ki ga gazita sedaj po celem. — Kdaj je odšel Matevž od doma? Morda okrog štirih, ako je bil v Breznici. Ce pa je bil čez dan v službi, bo pa že blizu meje, morda hiti zdaj že od vrha doli v to stran. Samo če ga orožniki niso že na meji prijeli? O, ne, ne! To ne more biti, saj še ni tako pozno, šele devet je in Matevž ne gre zgodaj čez, malokdaj pred polnočjo, če ne pride podnevi. Pa saj je izrecno rekel, da pride zgodaj proti jutru. — Ali ve, da je meja dobro zastražena in to radi njega, ki ga dolže ubojstva.
Noč se je zjasnila, luna je prisvetila. Toda vreme je južno, topel jug vleče pomalem, da sneg v strmi brežini ječi in poka. Plaz? Da, plazovi so v Golici nevarni, posebno v tile strani, kjer je od vrha doli in od Jekla sem in od gmajne pod spodnjo kočo notri do Jesenice go-ličava. In ravno po tem plazu navadno zdrči Matevž, da je prej v dolini in bolj po varnem. Četudi hodi po celem, vendar mu je ugodneje, ker je pot za dobro uro krajša ko po kolovozu. Zato se jq tudi Cilka pognala v strmino s hlap-cičem, da prehiti orožnike in financarje, ki so šli gotovo okrog Rudnika, in da se ne zgreši z Matevžem, če bi bil ta že čez mejo in se že spustil po tostranski brežini.
"Cilka, malo počijva!" ustavi Cilkine misli Tonček, ki komaj lovi sapo in že težko prestavlja noge po snegu. Saj res, tudi njo samo je upehala pot, ugnala jo je v sapo in utrudila ji noge, misli Cilka in oba postojita, da si malo odpočijeta. Ko stojita, premišljuje Cilka, kje naj zavije, da bosta prej na cilju. Zdajle bosta prišla čez Jesenico, tam zavila na levo proti Jeklovi gmajni; kjer pa se ta umika vedno bolj v Jekel, bosta pa ugriznila naravnost v gornji breg. Ne, ne, nevarno je radi plazu; naj bi se sprožila kepa gori v goljavi, pa je po njiju ! Raje takoj na desno, tik po robu, po malem hrbtu, ki se gmajne drži in pelje proti spodnji koči. Dovolj bo še časa, da prehitita orožnike in zaustavita Matevža. In nad plazom je bolj nevarno, ker ju bo branil breg in gmajna.
Stopita čez Jesenico, zavijeta po planem, nato pa proti brežini na desno in se spenjata od drevesa do drevesa, ki posamično rasto po tem robu. Pot jima curkoma lije po obrazu, Tonček že peša; ali Cilka žene neutrudno dalje, vedno dalje.
Nakrat Cilka postoji in se zagleda v tla! Stopinje! Čigave? Sem iz gmajne pripeljejo od desne s kolovoza sem. Dva sta hodila. In rav-
KVOOOOOOOO oooo oooooooooooo^
del svoji poznejši nevesti denar iz ročne torbice. Tatvino so opaziili in tatu prijeli ter ga obsodili in zaprli. Med zasliša-vanjem na policiji pa se je okradenka zaljubila v tatu in ko je odsedel zasluženo kazen, je izposlovala pri očetu, da ga je sprejel na delo v svojo tvor-nico. Slednjič je oče privolil v poroko, seveda pod pogojem, da se tat odreče svoji nečastni preteklosti.
-o-
NOV PLANETOID
V zvezdami Johannesburg pri Berlinu so odkrili nov planetoid, ki je prejel označbo "1933 HH." Njegova pot sega v nasprotju s potjo vseh drugih!, doslej znanih planetoidov tudi v notranjost zemeljske poti in tako se mala zvezda naši pre-mičnici lahko približa bolj nego vsak izmed planetoidov.
-o-
FORD SKRAJŠA DELOVNI TEDEN
Detroit, Mich. — Dasi Ford, kakor se ugotavlja, ne bo podpisal NRA pravilnika za avtomobilsko industrijo, toda se bo ravnal po njega določbah. Iti namerava celo še dalje. Objavljeno je bilo namreč, da delavci v njegovih tovarnah prič-no s tem tednom delati na teden po 32 ur; v pravilniku je določenih najvišje število delovnih ur 35. Vendar pa bo po šestih tednih dvignil to število na 40, in sicer za tako dobo, da bo povprečni delovni čas 35 ur. Kakor uradniki družbe izjavljajo, se bo tudi najnižja plača zvišala, in sicer na 50 centov, dočim pravilnik zahteva 43 centov. --o-
Ce imaš česa preveč, nedvomno nekdo zaradi tega trpi pomanjkanje.
viiuiiii!iiiiciiiiiiiiiiiiiui)iiiiiiiiii[:iiiiiiiiiiiiuiitiimiiiic]iiiiiiiiiiiiL'
NOTICE
Fan, Colo.
I wish to thank my good friends in Pueblo for their courtsey shown my wife and I during the 9th regular convention of the WSA.
I especially wish k> thank Mr. & Mrs. John Klanchar for their hospitality, also Pres. Anton Kochevar, Lodge Slovan No. 3, and Lodge Western Star No. 16.	Ed. Tomsic.
SLOVENCEM IN HRVATOM
za popravo elektrike iri vodovodnih cevi po zelo nizki ceni se priporoča Martin Vuksinič, izvežban elektrik in plumebr. —Naslov: 9758 Ave. J. Telef. Regent 0209, So. Chicago, III.
Each member bring in at least one new member",
TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 W.S.A.
Denver, Colo.
In the past few issues of the official organ praises and comments were made by the different delegates who attended the last convention about the reception and hospitality which was accorded to them and I want to join in their praises and want to say that the people of Pueblo done themselves proud in their treatment and reception to the delegates who attended the and fraternal standpoint it could not been beat, there was convention. The members of Slovan Lodge No. 3 and Western Star Lodge No. 16 are to be congratulated for the wonderful and efficient work they done in taking care of the delegates and seeing that all were well taken care of and for providing the entertainment during their stay, from a social
CISTO MLEKO ZA VAŠE ZDRAVJE, ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO,
— iz —
WencelsDairy Products
2380-82 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois
Telefon Roosevelt 3673
Na razpolago vam za vaie zdravje v svojih novih modernih svetlih mlekarskih prostorih.
(Dalje prih.)
"Kjer so na mizi brezverski, veri sovražni časopisi, ne morete pričakovati katoliškega duha, katoliškega ozračja."
V NAJEM 3330 Crystal St., Chicago,
dve stanovanji po šest sob, kurjava na gorko vodo; zelo poceni. Pokličite: Crawford 8200 ali Lawndale 1382.
TISKARNA
ZA STARI KRAJ
Metropolitan State Bank
MEMBERS OF FEDERAL RESERVE SYSTEM
2201 West Cermak Rd., Chicago, 111. NAZNANJA JAVNOSTI
spremembo uradnih bančnih ur. Banka je odprta po novem redu v soglasju NRA pogojev:
VSAK DAN MED TEDNOM RAZUN SOBOTE:
Od 9. ure zjutraj do 3. popoldne.
VSAKO SOBOTO:
Od 9. ure zjutraj do 1. ure popoldne.
VSAK ČETRTEK VEČER:
Od 6:30 do 8:30 zvečer.
Naša banka je v Vaši bližini in je vsled tega pri-lično poslovati z njo. Sprejemamo hranilne, čekovne in druge vloge.
POTOVANJE:
Če ste namenjeni v stari kraj, je v Vašem interesu, da se poslužite te najstarejše in zanesljive domače tvrdke.
Pišite po Vozni red v cenami kart za vse važne LINIJE in PARNIKE!
CENE ZA DENARNE POŠILJKE:
Za $ 3.00---115 Din — Za $ 8.60_ 100 lir
Za $ 5.00---- 205 Din — Za $ 10 90_ 200 lir
Za $10.00_______ 430 Din — Za $ 25.20____ 300 lir
Za 311.76.— 500 Din — Za $ 83.30__ 400 lir
Za $20.00______ 870 Din — Za $ 41.50_ 500 lir
Za $22.50__1000 Din — Za $ 82.50___1000 lir
Za $50.00.______2240 Din — Za $164.00__2000 lir
Pri večjih zneskih sorazmeren popust.
Ker se cene sedaj hitro menjajo, so navedene cene podvržene spremembi, gori ali doli.
Pošiljamo tudi v dolarjih.
Vse pošiljke naslovite na:
LEO ZAKRAJSEK
General Travel Service 1359 Second Avenue, NEW YORK, N. Y.
^Amerikanski Slovenec"
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemaloi.
Društva — Trgovci — Posamezniki
POZOR!
f zahvalilo za moja zdravila, katera so rail om, kakor za lase, reumatizem, rane, in za vse druge kožnt in notranjne bolezni. Mnogi mi pišejo, da je moj brezplačni ;enik vreden za bolnega človeka nad v500. — Zaradi tega je potrebno, da Vsakdo takoj piše po moj brezplačni •enik za moja REGISTRIRANA \o 'jARANTIRANA ZDRAVILA.
JAKOB WAHČIČ, J«6 E. 95th St., Cleveland. Ohio
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po c«ne. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
'n 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
no tu gredo stopinje čez brežino v goljavo noter in dalje vprek v ono stran proti Jeklu. Kdo bi bil šel tu? Cilka misli. Nihče drugi, ko orožniki ali financarji. Pa vendar nista bila. . .? Ne, ne, ni mogoče! Ali vendar, Ivan ve ali pravzaprav sluti, da Matevž pridrči najraje po tem plazu dol. Jezus, če sta bila ta dva: Ivan in Stanko? Bog varuj Matevža pred Ivanovo puško! Cilka, hiti, hiti, da odvrneš nevarnost!
Cilka napenja misli. Naj gre li za stopinjami, hiti za njimi, naj ne strelja na Matevža? Toda Matevž pride morda po drugi poti in znali bi ga dobiti orožniki. S svojo prošnjo bo morda še bolj podkrepila Ivana v sklepu, da mora Matevžu do živega! Ali naj hiti naravnost tu gor dalje, da čimprej pride do kraja štric spodnje koče, od koder bi mogla preleteti z enim pogledom ves sneženi breg notri do Ka-dilnikove koče in na obe plati? Naj pošlje Tončka v eno smer in sama hiti v drugo! Ne, ne, hlapčič že itak omaguje, znal bi obtičati v snegu, ko je še premlad in prešibak za goliške plazove! Naprej morata, naprej oba za vsako ceno, da čimprej prideta do razgleda! Noč je svetla in v snegu je laže ločiti senco.
"Tinček, ali si zelo truden?"
"Sem, Cilka."
"Boš zmogel vsaj še clo spodnje koče?"
"Poskusim."
"Caj, daj mi roko, da boš laže hodil!"
"Ne, ne, bom že tako. Samo ko bi sneg držal! Pa se kar udaja. Plazu se bojim.
Tudi Cilki ves čas straši plaz v glavi! Tale stran Golice, od Jekla sem proti spodnji koči in v dolino Jeesenice v obliki topega klina razprostrta goljava, ki zelo visi v vodo, je začuda nevarna za plaz. Skoro leto za letom se sproži tam gori nekje, ali v Jeklu, ali precej na onem-le robu, ki zapira pogled do vrha, in zasuje za dolgo časa ozko dolino Jesenice, dokler ga ne raztopi solnce, ki tako redko zaide v glo-bel. In nocoj je tako čudno topla noč vzlic lu- 1 ni in jasnemu nebu. Sumljiv južnjak piha, k dežju se pripravlja in pod nogami je čutiti, da se je snežna površina omehčala in se udaja v mokro, da gre skozi usnje. Pa tako skrivnostno poka vse okrog in od vej se usiplje sneg ka- . kor bi debele solze kapale.
Toda Matevž je v nevarnosti, treba dalje! Najbolje bo, če se držita tegale robu, ki se kolikor toliko dviguje nad ostalo piano in je tu in tam drevo na njem. Ce bi plaz pridrvel po rebri navzdol, bi bila oba vsaj malce obvarovana, ker bo rob zadržal, da ne bo mogla vsa sila snega do njiju.
Z novimi močmi se požene vsa upehana v breg, vedno držeč se robu, ki pričenja tfeči proti spodnji koči in je vedno višji ter vedno bolj porastel. Tudi je laže hoditi po njem, ker je snega manj, ko v goljavi. In prav je; si vsaj nogi malo odpočijeta obema, ker bo potem treba kar naravnost zopet iz gmajne po robu vkreber po strmini, po celem proti vrhu! Da bi vsaj do tja gori kmalu prišla, od koder bi mogla pogledati do vrha.Tam bi lahko precej časa počakala, ker bi težko zgrešila Matevža, in tam bi se oba s hlapčičem odpočila.
^Nadaljevanje s 3. str.)
banketa ob 251etni slavnosti, prijazno povabita, da naj zase-demo odkazana mesta. V o-spredju so bile mize za gl. odbor, ustanovnike, delegacijo in za odlične mestne može mesta Pueblo, Colo. Sobrat Mr. John Germ prisrčno pozdravi gl. u-radnike, ustanovnike, delegacijo, sorojake in mestne odlični-ke; vsi ste dobro došli, se laskavo zahvali vsem soudeležencem. Nato prikoraka v dvorano približno 50 mladenk, ki so učenke višjih šol, v belih ,u-niformah. Krasen je bil pogled na mladenke, ki so korakale po dvorani. Na to so odkorakale na delo, ki so ga imele v oskrbi. V par minutah so obložile mize z raznovrstnimi jedili in pijačami. Mr. John Germ, stoloravnatelj, prosi Rev. Cirila Zupana, tamošnje-ga župnika, za kratko molitev.
Po banketu Mi-. John Germ pokliče k besedi znanega soro-jaka ustanovnika in prvega podpredsednika Mr. Ant. Wo-dishka. Sobrat Wodishek je pojasnil, kako so se organizirali pred 25 leti in ustanovili ZSZ. in njeno delovanje prvih let. Navzoči so mu burno ploskali. Mr. John Germ se mu zahvali za njegov govor. Za tem pokliče k besedi sedanjega predsednika Mr. Anton Kochevarja. Sobrat predsednik je povedal današnjo zgodovino in da Zveza pojde naprej, čeravno jo je zadela katastrofalna depresija, ako jo primerjamo z drugim bratskim organizacijam, smo danes na najboljšem stališču solventnosti, za kar smo lahko ponosni. Za svoj govor je prejel veselo ploskanje.
(Dalje prih.)
Frank Primozich.
nothing lacking to make every delegate's stay a pleasant one.
I want to thank all tTie people of Pueblo for their kindness and courtesies shown me during my stay in Pueblo, and some day I hope that I will be able to repay you for your many good deeds and acts. I wish to thank Mr. and Mrs. John Petek for their kind hospitality and many acts of courtesy shown to Bro. Geo. Miro-slavich and myself during our stay at their home during convention week and hope that I will be able to repay their kindness in the near future. To the members of the Foursquare of the round table I wish to say that those memories will linger for many a year to come, and once more I give you the sign and "Zivio Jugoslavia".
The convention is a thing of the past but the delegates can point with pride to the many constructive and beneficial laws that were passed for the benefit and advancement of the organization and if the membership will only get in back of the work of the convention, there is no reason whatsoever why we should not make a wonderful progress in the near future. Our rates have not been increased and we are the same as in the past, and we have just as much to offer and maybe more than many of the other fraternal societies for the same amount of money. — We do not have to bow to any organization in the same field as we are, whether they are larger or smaller than we are; our solvency in both the adult and juvenile departments ranks as high as any of our other fraternal organizations.
At the last regular meeting of our lodge held on Sept. 18, Bro. Shaball, delegate to the convention, gave his report on the deliberations and proceedings of the convention. The committee in charge of our nual October affair decided to give a dance on Saturday night October 28; admission will be 25 cents and a good orchestra will be hired to play for the dance. It is the duty of every member to get back of the committee and help them make a success of this affair, so keep this date open and do your part as a member.
At Our next meeting which will be held on Monday, Oct. 16, many things of importance are to be discussed and after the meeting a short program will be given and after the program refreshments will be served. Keep this date open and attend this meeting and help plan for the future, as the lodge needs your co-operation. Fraternally yours,
Joseph Shaball.
j O TEM IN ONEM
LETOVIŠČARJI PRED 2000 LETI
Vodstvo razkopavanj v Pom-pejih in Herkulanu objavlja nove napise na stenah nekdanjih hotelov. Turisti so pred 2000 leti razpraskali marmor, da bi zapustili zadnji spomin na svoje počitnice. Neki napis se glasi: "Jutri ne bom več videl plavega morja, a ohranil bom spomin nanj, dokler bo stal Kapitol." Drug čuvstveni izletnik piše: "Jutri odhajam v Rim. O Herkules, ali me boš kdaj zopet privedel v deželo, kjer sem bil res srečen!" Prijatelj pijače piše: "V tej, Bak-hu posvečeni hiši, sem spoznal sijajno vino, izvrstno kuhinjo in prelepo Evridiko, ki je stregla gostom." Iz teh spominov je razvidno, da so bili nekdanji letoviščarji popolnoma slični sedanjim, ki puščajo svoje po-klone v "spominskih knjigah" na Bledu ali v Bohinju. Rimljani so odhajali na počitnice avgusta ,ko je vsled vročine počivalo vse javno življenje po .uradih, sodiščih in celo v sena-jtu. Kakor zdaj, so potovali tudi takrat ali v hribe ali na morje. Toda letoviščarji so zmogli dnevno samo do 25 km poti ter so morali na poti prenočevati. Bogatim ljudem so bili na uslugo dragi "hospici." Revnejši so se morali zateči v dvomljive krčme. Herkulanski prvorazredni hospic je računal za prenočišče in izdatno večerjo 75c-$1.00 v našem denarju. Tu je bilo gostom na razpolago hladno, s trto prepleteno stebrišče, kjer so bili obvarovani pred vročino. Lahko so se kopali v velikem bazenu ali se solnčili v solariju. Sezija je trajala do oktobra. Potem so odrinili gostje v težkih, škripajočih vozovih nazaj v Rim.
-o-
ROMANTIKA ŠE ŽIVI
V Livornu se je oženil neki Emilio Punti, ki je bil desetkrat predkaznovan zaradi tajtvine, s hčerjo nekega ondotnega tvorničarj a. Ženin in nevesta sta se pred letom dni seznanila v neki trgovski hiši, kjer je Punti prežal na žrtve in ukra-