GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1923‘2^ ŠTEVILKA' 4 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI n n K05TR UliKRSIDOUlČ LTUBLTRDR, Dunajska cesta steu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina močnih čeuljeu in usnjatih izdelkov: = Listnice - Damske torbice = Potoualni usnjati predmeti i. dr. jj] 5amoprodaja in zaloga izčelfcou touarne „PETOUlR“, č. aj BEOGRAD \ Dionička glav. .. Din 60,000.000 \ Rezerva....... Din 30,000.000 Podružnice: \ Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-\ cegnovi. Jelša, Jesenice, Ljubljana, j Maribor, Metkovič, Prevalje, Sara-\ jevo, Split, ŠibeniK, Tržič, Zagreb, Ainerikanski odio. J Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: j Jadranska banka: Trst, Opatija, ! Wien, Zadar; Frank Sakser State Bank, Cortland Street 82, New-York City, Banco Yugo$lavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvenir. m imjji m m o <§> Najfinejša svetlobna telesa ~ za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelje ..VESTA", Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. 23. oktobra Zaprto 24. 19 Danes bomo tiči. Premiera . Red D 25. V Azazel Red E 26. Smrt majke Jugoviča .... Red C 27. » Gospa z morja: gostuje gospa Marija Vera. Premiera Red F 28. » 2X2—5 Izven 29. » Gospa z morja; gostuje gospa Marija Vera ..... Red B Torek, Sreda, Četrtek, Petek, Sobota, Nedelja, Ponedeljek, 29. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Novela od Stanca. Zapečatene! Red F Aida . ........................Red B Nikola Šubič Zrinjski .... Red A Zaprto Evgenij Ognjegin................Red E Psoglavci. Slavnostna predstava Premiera.....................Izven Zaprto Oprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti samo st. 12 Torek, 23. oktobra Sreda, 24. „ Četrtek, 25. „ Petek, 26. „ Sobota, 27. „ Nedelja, 28. „ Ponedeljek, 29. „ Priporoča se tvrdka K BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 Začetek ob 8. Konec ob 11. Danes bomo tiči. Veseloigra v štirih dejanjih (osmih slikah). Spisal J. Nestroy. Poslovenil * * * Režiser: O. ŠEST. Plaveč, trgovec v malem mestu..........g. Lipah Minka, njegova sestranka in varovanka Bobek, trgovski pomočnik Matiček, vajenec Zmikavec, hlapec Jera, hišna pri Plavcu gna Gorjupova g. Rogoz g. Plut g. Sancin gna Rakarjeva Melhijor, hlapec brez službe..............'. g. Kralj Drugovič........................................g. Drenovec Poskočil, krojaški mojster......................g. Skrbinšek Globočnikova, trgovka z modnim blagom . ga P. Juvanova Jelovškova, vdova...............................ga Wintrova Cvetkova, Plavčeva svakinja.....................ga Medvedova Komar...........................................g. Jan Tina, izdelovalka lišpa.........................gna V. Juvanova Liza, služkinja pri gospodični Cvetkovi . . gna Ježkova Hišnik............................................ g. Kumar Kočijaž .......................................g. Jerman Stražnik........................................g. Cesar Grabež, potepuh.................................g. Terčič Prvi natakar....................................g. Medven Drugi natakar...................................g. Smerkolj Dejanje se vrši pri Plavcu, v malem mestu, potem v bližnji stolici in na koncu spet pri Plavcu. Po četrti sliki daljši odmor. ign. žargi | Modna trgovina „Pri nizki Ceni I Sv. Petra cesta št. 3 — 2 — Začetek ob 8. Konec okrog 11. AZAZEL. Žalna igra v štirih dejanjih. Spisal Ivan Pregelj. Režiser: M. SKRBINŠEK. Juda Simonov iz Keriota......................g. Skrbinšek Mirjam iz Magdale............................ga Šaričeva Suzana, njena hišna in prijateljica .... ga Medvedova Lia, njena strežnica........................gna Juvanova ml. Joana, vdova Kuzova.........................gna Rakarjeva Natanael, Tolomajev iz Kane..................g. Cesar Joanan Cebedejev iz Betzajde.................g. Drenovec Simon, kefa Jonov iz Betzajde................g. Danilo Levi Alfejev iz Kapernavma...................g. Lipah ■Joel, hasan jeruzalemski....................g. Kralj Osim, mlad žid, Liin ljubi...................g. Sancin Glas Ješue iz Nazare................................. *** Prvi molilec............................• . g. Terčič Drugi molilec................................g. Drenovec Tretji molilec...............................g. Cesar Prvi romar...................................g. Plut Drugi romar..................................g. Gregorin Tretji romar.................................g. Jan Četrti romar.................................g. Medven Ženska......................................gna M. Danilova Slepec.......................................g. Peček Prvi ribič...................................g. Sancin Drugi ribič..................................g. Smerkolj Deček, romarji, berači. Dejanje se vrši v dneh učenja in trpljenja Jezusovega med prvo ln zadnjo Veliko nočjo v Magdali, Kapernavmu, na vztočnem bregu Tiberijskega morja in ob Oljski gori na Markovi pristavi. — 3 - Začetek ob 8. Konec ob 10. Smrt majke Jugoviča. Dramska pjesma u tri pjevanja od Ive Vojnoviča. Režiser: ROGOZ. Majka Jugoviča Prva snaha Druga snaha Treča snaha Četvrta snaha Peta snaha Šesta snaha Sedma snaha Osma snaha Deveta snaha Angjelija . . ga Šaričeva Kosovka djevojka .... Jedna baka Damjan Jugovič g. Rogoz Slijepac guslar Bakin unučič Jedan čobanin 1. glasnik 2. glasnik 1-1 ( II. Turčin III. 1 1 Djeca Jugoviči, kopljanici turski, hriščanskizarobljenici, hriščanski kopljanici, starci, žene, djeca, ranjenici, narod itd. itd. Glas zarobljenika turskog. Glas zvijezda-krijesnica. Glas nočnog vjetra. Prva su dva pjevanja na čardaku Jug Bogdanove kule, a treče na Kosovu. Doba: O Vidovdanu god. 1389. — 4 - Začetek ob 8. Konec pred 11. Gostuje ga Marija Vera iz Beograda. Gospa z morja. Igra v petih dejanjih. Spisal Henrik Ibsen. Prevel Voj. Mole. Režiser: O. ŠEST. Doktor Wangel, okrožni zdravnik .... g. Peček Gospa Elida Wangel, njegova druga žena ga Marija Vera k. g. Boleta, 1 . . . . f . gna M. Danilova Hilda, / n^0V1 hčen 12 Prveea zakona l . ga V. Juvanova Profesor Arnholm........................g. Kralj Lyngstrand..............................g. Drenovec Ballested...............................g. Danilo lujec...................................g. Terčič Dejanje se vrši poleti v majhnem fjordskem mestecu na severnem Norveškem. Priporoča se moderna moška konfekcija ----------v novih prostorih --------- JOS. ROJINA, Aleksandrova c. 3 Zavarovalnica in pozavarovalnica 6,000.000 Din največjo vplačano glavnico JA.™ med jugoslovanskimi zavarovalnicami. Dohodki premij l. 1922 . . . 18,036.500 Din Škode I. 1922 ................. 6,343.000 Din — 5 - Začetek ob 8. Konec po 11. 2x2 = 5. Satirična igra v štirih dejanjih. Spisal Gustav Wied. Poslovenil M. Skrbinšek. Režiser: M. Skrbinšek. Tomaž Hamann, rač. svetnik.....................g. Lipah Marija, njegova žena...........................ga Medvedova Estera Ablova, \ njuna /.......................ga Šaričeva Friderik Hamann, J otroka l....................g. Sancin Matjaž Hamann, šol. ravnatelj..................g. Danilo Pavel Abel, pisatelj in učitelj..............g. Rogoz Gerhard Korik, karikaturist..................g. Kralj Lina, njegova žena.............................ga Rogozova Vdova Truelsenova..............................gna Rakarjeva Otela Lustigova, hetera........................gna V. Danilova Hugo Jorgensen, dirkač.......................g. Peček Komornica....................................ga Wintrova Odvetnik.....................................g. Terčid Jetniški duhovnik............................g. Drenovec Siverts, ječar...............................g. Plut Stražnik....................................... g. Markič Jetnik.......................................g. Medven Dora, služkinja pri Ablovih....................gna Juvanova ml. Dejanje se vrši v Kopenhagnu v preteklem času; saj dandanes so ljudje - čisto drugačni. Zahtevajte povsod našo domačo KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo Dobrovoljačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunalska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje - 6 — Začetek ob pol 8. Konec ob 10. Novela od Stanca. Komična opera v enem dejanju. Spisal Marin Deržič. Vglasbil B. Širola. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: O. ŠEST. Stanac, star kmet...............................g. Zathey Miho j |....................g. Pugelj Vlaho mladi kavalirji .........................g. Banovec Djivo ) |....................g. Sowilski Vila..............................................gna Korenjakova Maske, dame, kavalirji, dekleta, preoblečena v vile. Dejanje se vrši za časa karnevala v mestu Dubrovniku v XVI. stoletju. Zapečatenci. Komična opera v enem dejanju. Spisala Rihard Batka in Pordos-Milo. Poslovenil Al. Peterlin - Batog. Vglasbil Leo Blech. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: O. ŠEST. Jež, župan.....................................g. Levar Liza, njegova hči......................gna Thalerjeva Gospa Jera, mlada vdova........................ga Rewiczeva Gospa Vuga, stanovalka v isti hiši.............ga Smolenska Jernej, njen sin, občinski pisar.............g. Kovač Zajec, občinski sluga..........................g. Zupan ^osed Grivec...................................g. Finko Nočni Čuvaj....................................g. Perko Prvak strelcev.................................g. Bogojevič Kraj: malo mesto. Čas: 1830. Vsebina «Novele od Stanca«: Stari zagorski seljak Stanac je prišel v mesto, da proda kozličke in sir. Ker ni našel prenočišča, je legel k vod* Alf • 'n s* v strahu< da ga ne okradejo, ni upal vso noč zatisniti očesa. Nadi dubrovniški ponočnjaki Vlaho, Miho in po zagorski oblečeni Ivo esica se odločijo, da mu napravijo novelo, to je šalo. Ivo nalaže Stanca, I atrkiej° Pono& k studencu vile, katere so tudi njega nekoč pomladile. ahkoverni Stanac jim to verjame. Medtem prihajajo po cesti maškare. J^a prigovarjanje naših treh ponočnjakov gredo k studencu in se ob» ,asalo kot vile in Stanac jih začne prositi, naj ga pomlade. Ko so se v°volj našalili z njim, mu zvežejo roke in mu obrijejo brado. Vzemo mu ^e,v kar je imel, in mu puste za to denarja, kolikor je bilo vredno, ter 1 ez®; Stanac šele sedaj izpregleda, da je bil prevaran. vsebina «Zapečatencev»: K lepi mladi vdovi Jeri priteče soseda, ara vdova Vuga, in jo roti, da sme pri njej skriti staro rodbinsko omaro, -p ero bi moral občinski sluga Zajec radi neplačanih davkov zarubiti. a omara igra v ljubezni dveh mladih srečnih zaljubljencev in starega ^aljubljenega župana prevažno vlogo; sluga Zajec in župan hote in nehote Pomagata dvema mladima k srečni poroki. Začetek ob pol 8. Konec ob 11. AIDA. Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni. Vglasbil G. Verdi. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Kralj egiptovski.........g. Pugelj — Zupan Amneris, njega hči.ga Rewiczeva - gnaSfiligojeva Aida, sužnja etiopska .... ga Lewandovska — gna Zikova Radames, vodja egiptovske vojske ............................g. Sowilski - Šimenc Ramfis, veliki svečenik ... g. Betetto — Zathey Amonasro, etiopski kralj in oče Aide...................g. Cvejič Sel....................g. Banovec — Mohorič Svečenica................gna Mišič-Saxova Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski. Dejanje se godi v Memfidi in Tebah za vladanje Faraona. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Novo garderobo izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. Vsebina: 1. dejanje: Dvorana v kraljevi palači. Ramfis in Radames govorita o vojni; Radames upa, da postane vodja egiptovske vojske. Samo v tem slučaju lahko popelje ljubljeno Aido v domovino. V Radamesa je zaljubljena tudi Amneris. Kralj ga imenuje glavnim poveljnikom in Amneris mu izroči zastavo. Sprememba: V templju. Veliki svečenik izroči Radamesu sveti meč in prosi boga za zmago. 2. dejanje: Amneris se v svojem stanovanju pripravlja za sprejem zmagovalne vojske. Ker pa sluti, da ga tudi Aida ljubi, ji zapove, da mora pozabiti nanj in da se mora zmagovalne svečanosti udeležiti kot sužnja. Sprememba: Radames se vrača kot zmagovalec. Med ujetniki je pripeljal seboj tudi kralja Amonasra, očeta Aidinega. Kralj sicer na prošnjo Radamesovo sužnje osvobodi, le Aide in njenega očeta ne. Radames naj poroči kraljevo hčerko Amneris. 3. d e j a n j e: Na obali Nila. Amneris moli na predvečer poroke v Izinem templju. Radames je hotel z ljubljeno Aido zbežati iz Egipta, toda njegov načrt se izjalovi in veliki svečenik ga zapove zapreti. 4. dejanje: Kraljeva dvorana. Amneris še vedno ljubi Radamesa in ga skuša osvoboditi. On je ne ljubi, pusti rajši se živega pokopati. Obupana Amneris preklinja sodnike. Sprememba: V svetišču Vulkanovem umreta v objemu Radames in Aida. - 8 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Nikola Šubic Zrinjski. Glasbena tragedija v treh dejanjih in osmih slikah. — Po drami T. Kornerja spisal Hugon Badalič. — Vglasbil Ivan pl. Zajec. Dirigent: L. MA TAČIC. Režiser: V. SEVASTJANOV. Nikola Šubic, hrvatski ban, poveljnik Sigeta..............................g. Levar Eva, njegova žena.....................gna Sfiligojeva Jelena, njiju hčerka..................gna Thalerjeva Gašpar Alapič.........................g. Pugelj Lovro Juranič.........................g. Kovač Vuk Paprutovič........................g. Mohorič Sulejman Veliki, turški car.............g. Betetto - Zupan Mehmed Sokolovic, veliki vezir ... g. Sowilski - Šimenc Mustafa...............................g. Rus Ali Portuk............................g. Ribič Ibrahim Beglerbeg.....................g. Erklavec Levi, Sulejmanov zdravnik.............g. Debevec Timoleon..............................g. Perko Osmanka, Sokolica, Mejra, Fatima, Zulejka. — Hrvatski častniki in vojaki. Bule, odaliske, evnuhi, čuvarji saraja. Zbor vil, turški vojaki. Prva slika se godi v Beogradu, ostale v Sigetu in pred njim v turškem taboru leta 1566. Salon za da na e in gospode Emil ctavinškk ssef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledališlcih lasulj in potrebščin Začetek ob pol 8. Konec pred 11. Evgenij Onjegin. Lirična opera v treh dejanjih in v 7 slikah. Po besedilu Puškina vglasbil Iljič Čajkovski. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: V. SEVASTJANOV. Larina, posestnica . . Tatjana,\ ,. | Olga, I njenl Merkl I Filipjevna............. Evgenij Onjegin . . . Lenski.'............... Knez Gremin............ Stotnik ............... Zarecki ............... Triquet, Francoz . . . Gillot, dvorjanik . . . Kmetje, plesni gostje, posetniki, oficirji. Dejanje se godi deloma na posestvu na deželi in deloma v Petrogradu. Čas: Drugo desetletje tega stoletja. (oRICflR & MEJflC gffiC LJUBLJANA, ŠE1ENBURG0UA UUCfl 3 KNflFLJEUE ULICE 1 Umetniške razglednice - vedno nove, in fini pismeni papir v kasetah Papirna trgovina IVAN GAJŠEK Sv. Petra cesta štev. 2 LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 2 ga Smolenskaja gna Zikova gna Sfiligojeva gna Ropasova g. Dr. Rigo g. Burja g. Betetto — Zathev — Zupan g. Perko g. Šubelj g. Mohorič g. Drenovec — 10 - Slavnostna predstava pod protektoratom čsl. gen. konz. v Ljubljani. Konec okrog 11. Začetek ob pol 8. 1. Narodne himne. 2. Prolog govori dr. Ivan Lah. (Spisala Jerica Krasnohorska.) PSOGLAVCI. Opera v treh dejanjih (šestih slikah). Besedilo napisal po romanu Jiraskovem Karel Šipek. Vglasbil Karel Kovarovic. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: O. ŠEST. Jan Sladky Kozina, kmet iz Ujezda .... g. Šimenc Hanči, njegova žena................ga Lewandovska Stara Kozinova, njegova mati.......gna Ropasova Krištof Hruby, rihtar iz Draženova, njegov stric Jurij Syka, rihtar iz Ujezda Matevž Pfibek, kmet iz Ujezda Adam Eci, imenovan Šaljivec, iz Klenč Jakob Brychta, rihtar iz Postrekova Jurij Peč, rihtar iz Hodova Nemec, rihtar iz Klenč Kmetje iz hodskih vasi g. Bogojevič g. Perko g. Zupan g. Mohorič g. Finko g. Lumbar g. Rus g. Cvejič gna Sfiligojeva Jiskra Rehufek, godec............................g. Šubelj Dorla, njegova žena..............................ga Matačičeva Maksimilijan Laminger z Albenreuta, imenovan med Psoglavci Lomikar, poglavar ^ plzenskega okraja, gospodar hodske zemlje Katarina, rojena Lobkovic, njegova soproga Vaclav grof Sternberg, predsednik priziv- nega sodišča..................................g. Zathey Koš, Lamingerjev valpet..........................g. Pugelj Sodni sluga ....................................g. Debevec Ječar ..........................................g. Habič Zenski glas za odrom.........................gna Kocuvan Kozinova otroka. Hodi, vojaki, plemiči, sodniki, pisarji, Lamin- gerjevi gosti. Dejanje se vrši 3695, do zadnje slike je minulo eno leto. Prv° in drugo dejanje in poslednja slika se vrše na Hodskem, prva slika tretjega dejanja v Pragi, druga v Plznu. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Kostumi: Gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. - 11 - o. š. Nestroy: „Danes bomo tiči“. Vsa ta zadeva ima nekaj tako prisrčno preprostega, domačega. . . in to to imenujem odpočitek . . . Bomp tiči! Danes, v teh težkih časih, ko nam roje po glavi številke, zaslužek — naenkrat pa zadeva, kjer ni nobenih socijalnih vprašanj, ni intrigantov, ni razkačenih ženskih demonov . . . Vse lepo po domače, a prima, kot si dejal Melhijor, svojemu papanu Nestroju . . . Vmes malo muzike, za odpočitek. Pridi torej, gospod meščan (gospod meščan), z milostivo gospo soprogo in s hčerko — pridi in nasmej se, nasmej se in odpočij. Pohujšanje ni, kajti vse je tako narejeno kot se spodobi, in kot pravi mamica. — Samo malo muzike je zraven. — Sedaj bi lahko povedal vsebino, kako sta gospoda Bobek in Matijček uganjala svoje špase, kako se je Melhijor lotil tatu, kako je gospa Jelovškova dobila novega moža, in kako je bilo, da so bile na koncu tri poroke. Vse to bi lahko povedal — ampak jaz nočem, sem tudi tič — zato ne povem nič — prav nič. * * * Tale zadeva o Tičih nam je že znana — in okroglih petdeset let je, odkar se je prvič brenkala pri nas — (26. I. 1873) — pozneje zopet in sedaj zopet. Goldinarji so minuli in krone tudi — sedaj so dinarji — in to je dokaz, da je v teh tičih košček večnosti, košček smeha, ki je vreden, da preživi mnogo valut. MARIJA VERA: ELIDA. (K premieri Ibsenove „Gospe z morja“.) Severno morje, veliko, odprto, je pelo talatata, ko se je rodila Elida, hči oskrbnika tam zunaj pri svetilniku. Kakor otrok elementa je bila tistega elementa, ki je zvon vseh zvonov, bučenje orgel vesoljstva, krik koprnenja vsega sveta. In odrasla je z galebi in orli, dihala vihar in tišino. Noč in dan, pozimi in poleti, je pelo morje svojo večno melodijo v njene sanje. Toda nekoč — ko je umrl njen oče -- je prišla k njej siva skrb vsakdanjosti in šepetaje jo je vpraševala, od česa misli živeti tam zunaj — sama — z galebi in orli. In takrat je prišel tja ven dr. Wangel in ponudil se ji je, da jo preskrbi za vse življenje. — Rada je šla z njim, ker je bil dober in pošten. Postala je njegova žena, ker je skrbel zanjo in jo ljubil. Več ni bila sama, in siva skrb je ni več mučila. Galebe in orle pa je zapustila in veliko odprto morje. Bila je takrat kakor otrOci, ki pozabijo, kakor žene, ki niso žene, ker njih čutila še spe. Toda zgodilo se je neko noč, ko je morje tam zunaj zavpilo in bruhnilo ob skalovje fjordov, da se je prebudila, da je spoznala hrepenenje v najglobljih globinah ženske duše. Zavpilo je morje, kakor da jo kliče. — Pred njeno dušo pa je stopil mož - tuj mož, 12 - ki ga je enkrat poznala — tam zunaj na morju v dekliških letih, ki je imel enkrat veliko moč nad njeno dekliško dušo. Prišel je bil takrat neznan čez morje — in odšel je bil neznan čez morje — in ona ga je takrat ljubila. Potem ga je pozabila. Zdaj pa — ko je spoznala hrepenenje — je on zopet vstal v njeni duši, vstal je iz morja, kakor mrtvec iz groba, in stopil je v njeno dušo, prevzel je njo vso tako, da sta jo čustva, hrepenenje in groza navdala — grozeče in vabeče kakor morje. Mahoma jo je vso obvladalo. V objemu svojega moža je hrepenela za onim tujcem — v očeh svojega otroka je videla oči tujega moža. — Zgrozila se je in več se ni upala biti žena svojemu možu. Zdelo se ji je, da se je pregrešila nad njim in nad sabo takrat, ko je šla z njim samo zato, da se izogne samoti in preteči borbi za obstanek. Zdelo se ji je, da je prelomila zvestobo onemu tujcu, da je sama sebi prelomila zvestobo, da spada tja ven k njemu, ki je življenje in svoboda — na široko, odprto morje — v svobodo ~ k njemu, ki jo zdaj kliče in vabi in mika kakor morje. In menila je, da mora zblazneti, ko se je zavedla, da je vezana — da je žena — da ne sme. Dr. Wangel, njen mož, pa je vse to vedel in videl. Trpel je, ker je ona trpela, ki jo je ljubil bolj kakor samega sebe. In rekel ji je: „Elida — svobodna si — pojdi, kamor te mika in vabi tvoje hrepenenje, pojdi z njim, če tako hočeš, in bodi srečna!" — Čudežna je moč take ljubezni — in čudežno se je zgodilo : naenkrat je Elida prav spoznala. Spoznala je, da je ono, kar nas kliče in vabi v nepoznano svobodo, le varljiva fatamorgana, da je resnično svoboden le tisti, ki premaga samega sebe. In spoznala je, da je resnično pravo življenje tam, kjer nad harmonijo telesnih čuvstev nadvlada harmonija duha, kjer mož in žena živita v veliki medsebojni ljubezni, v ljubezni do svojih otrok — s skupnimi spomini in za skupno bodočnost. <■ PSOGLAVCI. Hodi, raztreseni po jugovzhodni Češki, so imeli dolžnost braniti niejo sovražnih napadov. Ime psoglavci so dobili radi tega, ker so imeli v svojem grbu pasjo glavo, znak pazljivosti. To pleme je bilo svobodno in je dobilo od vladarja mnogo predpravic. Po bitki na Beli gori so jim bili privilegiji zelo omejeni. Končno jim je vzel k 1695. njihov gospod Laminger iz Albenreuta, od Hodov imenovan Lomikar, tudi zadnje ostanke pravic in se posluževal proti njim celo krvavega nasilstva. Iz historije teh bojev, v katerih se je izkazal Posebno kmet Kozina, katerega so Hodi častili kot mučenika, je napisal Jirasek svoj znani roman „Psoglavci“. Kozina radi svoje mehkosrčnosti nima med Hodi velikega ugleda. Rihtarji so skrili pred Lomikarjem pri Kozinovi materi dragocene dokumente, ne da bi to povedali Kozini. Kozino to nezaupanje boli, a kmalu pokaže, kak junak da je. Upor proti Lomikarju doseže svoj vrhunec pri starem običaju, kjer pokopljejo gosposki korobač. Tedaj pride Lomikar z vojaštvom iskat pergamentov. Kozina pre-Preci boj in brani pravice svojega naroda raje z besedo. Zaman - 13 - preiskuje Lomikar po hišah. Rozinova mati reši pred vojaki samo dve najvažnejši listini. Zmagoslavni Lomikar vrže v ječo Kozino in njegovega praporščaka Pripko. Ko pred rihtarji sežiga dokumente, pride novica, da bodo hodske zadeve končane pred praškim sodiščem. Najvažnejših dokumentov ni več! Hodi gredo s Kozino na čelu v Prago in neso seboj dve najvažnejši listini. Toda vse njihove pravice so uničene in Kozina je obsojen na smrt. Lomikarju pa grozi Kozina na pragu ječe dan pred svojo smrtjo, da pride ob letu pred božjo sodbo. In zgodilo se je. Ob letu triumfira Lomikar in priredi zmagoslavno pojedino. Tedaj se mu naenkrat pokaže Kozino v duh in ga grozeče zove pred božji sod. „Psoglavci“ so za Cehe velika maša. Ko poje Kozina v ječi semenu, ki je vzklilo plod, — publika vstane in sluša stoje! — — Za sedanjost — za bodočnost! Dr. I. L.: Hodska pesem. Tisočletja je šumela hodska pesem čez gozdove in vrhove košate Šumave, preden jo je mogla izraziti človeška beseda. Tam ob zapadli češke zemlje se vlečejo široki lesovi, polni prirodnega bogastva in naravnih krasot. Mogočno se zibljejo vrhovi starih dreves v neskončnih šumah in gibljejo v svojih koreninah osrčje zemlje, ki jih je vzredila na svojih trdih tleh, od roda do roda, iz veka v vek. Po mnogih krajih prehaja goščava v prales in orjaške postave starih dreves, ki se dvigajo pod nebo, so kakor stari dedi, ki so preživeli svoj čas in pripovedujejo zgodovino starih rodov. To je Šumava. Tu so se naselili stari Čehi ob pričetku, ko so prišli v svojo domovino, tu so postavili svoje sprednje straže na zapadno stran. Kajti preko teh gozdov je peljala pot v tuji nemški svet. Tu je bila naravna meja med dvema svetovoma, ki sta trčila skupaj ob času, ko so novi narodi zasedli Evropo in si ustanavljali svoja stalna bivališča. In od te dobe se je začel tudi boj med sosednjimi stražami — in kakor smo se mi borili ^ ob Dravi in koroških gorah, tako so se borili Cehi ob Šumavi za svoj obstoj in so skušali zabraniti prehod na drugo stran. Tu ob Šumavi je od starih časov živel rod Hodov, ki so bili večinoma gozdarji in ogljarji, pravi gozdni prebivalci, zdravi in močni, vzrastli v prirodi in v boju z njo, večinoma bogati in ponosni gospodarji, ki so v svojo lastno korist čuvali prehode skozi gorske grebene in s tem opravljali nehote službo državnih graničarjev. Za svoje zvesto delo so dobili od čeških kraljev posebne privilegije in svoboščine, ki so jih čuvali kot dragoceno dediščino svojih dedov. Stoletja je pljuskalo nemško valovje v šumavske robove — in res so tu in tam ostali njegovi sledovi. A Hodi so zvesto čuvali svojo zemljo in so jo branili pred tujci. Belogorska katastrofa (1620.) je odmevala tudi po šumavskih gozdovih: saj je bil tu prehod v sovražno deželo. Namesto češkega plemstva je zavladalo nemško, ki je z bestijalnim sovraštvom uničevalo spomine stare češke svobode. Tako so prišli na vrsto tudi Hodi, ki — 14 — so se imenovali psoglavci, ker so imeli na svojih znakih pasjo glavo kot zvesti čuvaji ob narodni meji. Nemška grajska oblast je posegla Po njih starih pravicah, da jih upogne ped svojo pest. Hodi so se branili, kakor se brani naraven nepokvarjen narod tuje kulture, v kateri instinktivno čuti svoj pogin. Ta boj nam je popisal pisatelj Jirasek v svojih «Psoglavcih , ki jih imamo v dveh slovenskih in več drugih prevodih, skladatelj Kovarovic pa je ustvaril opero, ki je stalno na repertoarju čeških pa tudi drugih slovanskih gledališč. V mladih letih je živela v krajih okoli Šuma ve tudi Eliška Krasnohorska. Bila je takrat učiteljica (roj. 1. 1847.) in se je kmalu začela oglašati v čeških listih kot bojevnica češke narodne misli in zenskih pravic. Njen glas je čula češka domovina in je z radostjo pozdravila njeno prvo zbirko «S Šumave» (1873.). Tu je bila natisnjena tudi ena najkrasnejših njenih pesmi cHodska peseno. S Plamtečim navdušenjem je šla mlada pesnica v boj za svojo sveto zemljo in vsa njena dela nosijo na sebi strog naroden pečat. Rekli so ji češka devica orleanska. V eni roki meč prosvete — v drugi rdeče-beli ščit narodne obrambe, tako je šla pesnica skozi življenje, polno boja in dela. Danes živi v Pragi svoje mirne dni. Lansko leto jo je češka univerza počastila s častnim doktoratom. Po njeni zaslugi imajo Čehi krasno razvito žensko šolstvo, ki je že davno pred vojno ' zgajalo ono narodno ženstvo, ki je energično sodelovalo pri narodnem osvobojenju. In zdi se nam, kakor da stoji na čelu velikega pohoda od začetka sedemdesetih let «Hodska» pesem, ki je vanjo vlila pesnica svoj Ponos in odpor, svojo odločnost in samozavest, svojo vero in nade v bodočo zmago. Zato je bila ta pesem vedno priljubljena točka slavnostnih prireditev. V mogočnih akordih zadone tu šumavski vrhovi, noč se zgrinja nad njimi in preti s svojo zlobno močjo uničiti one, ki varujejo prehod skozi gozdove. Toda Hodi so zvesto na straži. Ko bi ne bilo teh gor, bi jih prinesli sem od koderkoli s sveta, da bi z njimi utrdili mejo. In če je še kje kak nevaren prehod, so stražarji Pripravljeni s svojimi glavami zapreti pot sovražniku. Zato tod skozi ne pride tujec v deželo. Tu je nevarno, kajti človek in priroda sta tu zrastla v eno — v mogočno steno, ki varuje slovanski živelj pred navalom od zapada. Tudi za današnje čase važen stavek! Zato v spominu na Hode slavimo ta praznik svobode! Hodska pesem. Nad Čerhovom zove temna noč mrakove, ne, to skoz lesove lete nočne sove, pod gorami v temo — vse se je zakrilo... Kje si, solnce naše, kam si se zgubilo? Zašlo je tam v Nemcih, od drugod nam vzide, ker iz Nemcev noč le, tma in vihra pride, pride kakor zmija v strasti krvoločni, zagradite pota, hrasti ji mogočni, — pride kakor morje z divjimi valovi, vstavi jo, pogorje, s skalnimi bregovi! — 15 Ko bi vas, ve gore, in ve močne skale, ne bil Bog postavil, da ste tu ostale, bili mi bi vstali, v svet bi se podali in vas s težo celo na rame dejali, nesli vas kraj sveta, položili todi: