Cena edtie Številke dinar.
Poštnina v gotovčini plačana.

LETO XXI. MARIJIN LIST. št. 4. APR|L_ &
1925.
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
Pobožen mesečen list. Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti:
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVC1H, Prekmurje.
Cena na leto doma 10 D, vAustrijo i na Vogrsko20 D, v Ameriko 50 D.
Naročniki so deležni sada več jezernih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno ^kalendar Srca Jezušovoga.
ha1kanv1 lendava!
Dijaki s svojimi predstojniki v Martinišči.
MARTINIŠČE.
Kaj je to »Martinišče* ?
To je zavod za prekmurske katoličanske dijake.
Pa je že to Martinišče ?
Pravoga ešče nega. Lani v jesen smo spravili pod streho više 40 dijakov v farnoj šoli. Ta nam je pa dana samo začasno z arende.
Pa je sila za to Martinišče ?
To je tak potrebno za celo Prekmurje, kak fari cerkev, kak občini šola, kak družini hiža, kak človeki oči.
Samo to pomislite. Više 40 prošenj smo mogli odbiti, zavolo maloga prostora. Tak, ka bi dnes lejko meli više 80 dijakov. V Soboti hodi v šolo do 200 dijakov. Od teh je več kak polovica takših, šteri so tak deleč, ka nikak ali jako težko morejo hoditi z domi. Za te drilge pomoči nega, kak da stanujejo v Soboti. Či pa dobro premislimo glavni cil »Martinišča", te moremo praviti, ka bi sploh vsi dijaki mogli živeti v Martinišči.
Šteri pa je glavni cil Martinišča ?
Je dobra krščanska vzgoja v mladom srci, naj dijak postane globoko veren, vse-skoz pošteni celo živlenje, tiidi te, gda pride v leta skušnjav, tudi te, gda bo živo med arezverskimi ludmi, tiidi te, gda de trbelo braniti vero i poštenost z rečjov pa spisom.
Zato ne pozabimo: Iz teh dijakov pridejo naši bodoči voditelje, kakti duhovniki, /učitelje, sodniki, glavarje itd. Či ščemo, ka nam Martinišče da dosta dobrih voditelov, iartijmo kak največ moremo, ka se to zozida. Sila i potrebščina je.velka! Bog šče od ias to delo I
VSEBINA:
lasovna prikladnost . ... Stran: 1 Krščanski navuk ......... Stran: 6
jospodova zmaga..................6 Zlate jagode ........................8
II. Časovna prikladnost častenja radosti Dev. Marije i sv. Jožefa.
Pod tem izrazom razmimo to, da so radosti sv. Družine hasnovite, odgovarjajoče, celo potrebne tistomi časi, v šterom živimo. Dnžve žalovanja preživlamo zdaj, temne dneve, na štere naša pobožnost tak vpliva, kak od mrzloče i sflše zaostalo majsko naravo topli dež i sunčna toplota. Veselje oznanuje to v časi splošnoga žalovanja, namesto „miserere" „alelujo" vstajenja glasi potrtim srcom, hrano ponuja omedlevajočoj duši i bogati trpečega, onoga, ki je v pomenjkanji z duševnimi kinči tak na tom, kak na drOgom sveti. I to ne bi bilo časi prikladno i to ne bi bilo has-novito. celo potrebno zdaj, v drOžbi, ki krvavi od jezero ran i ki pravo veselje komaj pozna? Zdaj naj ne pridemo s tolažbov, gda samo tisti ne žalOje, ki srca nima? Što lObi, tisti vsakši joče zdaj. Ranjena lflbezen trpi zdaj v miljon i miljon srcaj. Trpi, ar vsakšega kak brata obine, trpi, ar trpijo, s srcom šterih se je zlejao v edno. Trpi zdaj vsakši, ki lObi, ki ima le iskrico lflbezni do Boga i do bližnjega.
Trpim, jako trpim, ar lubim. Srce se mi je ta zgrabilo k Srci tabernakela, ka naj tajim, hiša joka, grob je postalo Tistomi. Čuti vsako žalost, njegove skuze so moje, njegov vzdih jaz primem gor, njegove žele v meni vzklijejo i potelovlene letijo po čelom širo-kom sveti, po tom poganskom sveti. Trpim, ar lubim. Skuze do-vic so moje, tarnanje sirot mi srce trga, dušna pomoč miljonov mrtvih se kak žmetna teža naslanja na mojo dOšo, trdokornost grešnikov, propadanje nedužnosti, ohlajflvanje lObezni, dOšna nevarnost' pravih, javkanje dobrih roditelov, onečastenje JezuŠovih nevest, bojevnikov — globoko žalovanje Materecerkve, najbolest-nejSe občutke izloči iz globočin lObezni moje dOše.
1 z menov ČOti, joče vsakša dobra dOša zdaj, zato potrebOje tolažbo. A gde naj iščemo tisto? V pokvarjenom sveti, da se z njim vkOp ttidi mi pokvarimo? Čisto veselje, tolažba sta nam potrebna, da sredi splošne pokvarjenosti obstojimo na svojem mesti, takšo pa samo sv. DrOžina podaja. Pridimo zato se, potrte dOŠe, tolažbo iskat, tO nemoteno najdemo. Radosti sv. Drfl-žine nam olejšajo dflšo, zbrišejo skuze, te so sorodne z našim krvavečim srcom, razmile ga bodo, ar so iz dreva trplenja, iz križa vzklile i na njem so zrasle*. Trplenje i radost sta najmre prava bratja, ki roko v roki hodita, kak piše Faber v svojem
„Betlehemi." I ta trditev je na telko istinska, da Če bi inači bilo, to je, če naše veselje, tolažba ne bi vzklila po sledi trplenja, ne bi mogla biti ne prava, ne stanovitna. Glejmo žalostno deviško Mater. Kajne, gda je vzela slovo od mrtvoga sina, gda je v grobi zadnji najbolestnejši poslovilni pogled vrgla na svojega mrtvoga, najsvetejšega Boga, te je vzklila v njenoj duši najslajša pesem vfizemske aleluje, s šterov je tretji den z neizrečlivov ra-dostjov pozdravila njega v diki vstajenja.
Radost se iz bolesti rodi. I ar je zdaj vsakšo dobro dušo meč bolečin prehodo, je očivestno, da tvorijo najrodovitnejša tla radosti. 1 mi bi postili to neobdelano ? Vsejajmo jo ! Vsejajmo jo s semenom radosti, radosti D. Marije i sv. Jožefa. Naj vzklije iz njega i naj raste mogočno drevo Iflbezni. Potrte dflše naj se veselijo s potrtim srcom D. Marije i sv. Jožefa Jezuši!
, Zanimanje za radosti D. Marije i sv. Jožefa pa nam ne daje samo tolažbe v dnevaj splošnoga žalovanja, nego je zednim tiidi močno zdravilo proti pokvarjenosti i slaboči našega časa. 1 v tom se skriva ob drOgim časovna prikladnost te pobožnosti.
Nemam namena strgati zagrinjalo splošne, brezverske pokvarjenosti našega časa, celo niti genoti je neščem. Tak strašna je njena podoba i tak okužliv njeni smrad, da moje slabo srce ne bi preneslo, če bi od bliže opazflvao. Naj mi bo zadosta vzdihnoti. Najbolše bože srce, najvekši tao človeštva nikoga tak ne odorjava, kak tebe. Sirmaški moj Jezuš, sirmaški lflbeči zve-ličiteo! Miljoni so samo zato zrasli na velko na tvojih božih prsaj, da bi se tem ležje obesili na tebe i te vničili! Nespametni sirmačeki, nesrečni zasleplenci! Nezazlišano tvojo diko ščejo raztrgati i njflva drznost na najvekšo žalost tvojega božega srca, neminlivo, večno sramoto prinese na njih! Tak me boli dOša sladki moj zveličar, gda vidim telko grešnih madežov, kak se dvigajo okoli tabernakela, da bi" te dosegnoli i zamazali tebe, ne-doseglivi i najbelejši krOh, ki se ne da omedežOvati.
Sirmaški Jezuš, z najvekšov bolestjov, a zednim z najglobo-kejšov zahvalov mislim na tebe, na božo lelijo, ki med razvGz-danostjov zato cveteš i dišiš na našem oltari, da bi zmanšuvao, razpršo njegov smrad, ga dolzvežeš da se ne bi mogeo dvigati proti nebesom i nebi mogeo na nas poklicati njegovoga srda. Večna hvala zaničflvani moj Jezuš!
„Oospod je včino, ka je namen o; spimo je svojo reč, šterojaza-povedao od starih časov; pogiiblao je. i neje miliivao i pusto je veseliti se sovražniki nad teov, i vzdigno je rogle tvojih sovražnikov(Jer, Sir. II. 17.) Reči Jeremiaša preroka slikajo verno podobo zdaš-
njega časa. Pogflblao je i ne miliivao Gospod zdaj ravno tak, kak v njegovom časi. Dvojna poguba je bila te, takša je tudi zdaj. Trilijone materialne škode što bi znao zračunati! A še od toga je vekša škoda nemrtelnih duš. Telko hudobnosti še nigdar ne bilo na zemli. Na nezaslišan način so s^ razpasli po njoj vsi grehi potopa. Reči apoštolove, s šterimi bičiiva grehe svojega časa v postopnom, do neskončnosti pomnoženom pomeni moramo razmiti. Gda še na grešni svet ne svetila svetlost prave vere, je on etak označo njegovo hfldobnost: „ Očb>estna pa so telovna djanja, štera so ta: prazniivanje, nečistost, nesramnost, nasladnost, boLvanstvo, compranje, sovraštvo, prepiranje, tekmovanje, srd, prerekanje, preklica-vanje, strankarstvo, nevoščlivost, poboj, pijanstvo, zapravlanje i tem podobna ... Ki takše činijo, božega kralestva ne dosegnejo. (Gal. V. 20—21.) 1 zdaj, pri svetlobi prave vere, istinsko pred očmi Boga, ki na oltaraj med nami prebiva, ali se ne vkorenjijajo v človeških sfcaj ravno te hfldobnosti ? I ne ravno pri tistih, ki so Kri-stuša že spoznali ? Pred ^ristušovim obličjom njegovo božo peldo zatajiti i se nazaj pogreznoti v njega ne poznajoče poganstvo, kakša strahota duševne pokvarjenosti je to, kakša grozna višina poslopja greha! 1 milijoni so že spadnoli tak. Istinsko „Gospod je pogflblao i ne milflvao." Ar je človek vnogo njegovih, da se tak izrazim do onemoglosti zazavajočih reči zavrgeo, ga je pflsto, na samo naj ide po svojoj poti. Če se šče pasti brez pastera, naj se pase i hrani s čemernimi travami, pije naj pokvarjeno vodo. Gospod je pogublao i ne milflvao. Ar je s slobodnov volov obdaro človeka i od te ga nemre oropati, zato dopflsti, naj blodi i trflde svojih blodenj, ali kaštigo svojih grehov naj čflti. Drflgoga Gospod, zavolo svoje pravičnosti nemre včinoti. Tak so nastanoli sovražniki Materecerkve. Oni so kaštiga grehov. Ar so Ifldje vero, istino Kristušovih reči v ta-jenje vzeli, verjejo ljfldohlepnim lažam hfldoga dtiha, ki je, kak pravi g. Kristus: „oča laži.1' (Jan. VIII. 44.) To je njim odgovarjajoča kaštiga. Laž, krivi nauki hfldoga dflha napunijo dflšo jako velkoga tala človeštva i vničijo njeno živlenje. Nauk hfldoga dflha najmre ravno zato, ar je lažliv, dobroga nemre roditi, sprejetje njega pomeni smrt njflve nravnosti, poštenosti. Odtod je tisto, da sovražniki Cerkve brez izjeme, tak prostozidari kak svobodomisleci, tak socialdemokrati— komunisti kak krivi modrijani nravni zakon.....i Kristušovo čistost,
nravnosti ne v zakoni, ne zvfln njega ne poznajo. Ka je to rodilo, vidimo v pokvarjenom sveti, na šteroga zdaj istinsko pašejo reči sv. Janoša apoštola: »Celi svet se vala v hfldobiji. (I. Jan. V. 19.)
Te hfldobni svet je sovražnik naše Materecerkve, naše dflše. Toga moramo premagati. Ar če bomo s prekrižanimi rokami gledali
delo bojevnikov hOdoga dOha, če se ne bomo drOžili, se bojOvaH proti njim, se pogflbijo miljoni duš. I ali je naša zavaruvana? Smo tak močni, da tiidi sredi splošne pokvarjenosti lehko obstojimo na svojem mesti ? Ka pravi Gospod? „Ki lubi nevarnost, se pogObi v njoj". (Ecd. III. 27.) Če se ne bomo brigali za to, ka se okoli nas godi, če se ne bomo vojskuvali proti sovražnikom M. cerkve, ne samo, da nesmo spunjavali dve najglavnejši zapovedi, obvezni zapovedi lubezni do Boga i do svojega bližnjega, nego smo dopOstili ogen okoli hiše naše dOše, v šterom se ta pogflbi Naj samo pride edno javno, nasilno preganjanje, bomo videli, kelkih duš vera si potere tam šinjek. V nevarnosti je vsakši slab i je blflzi k padci, koga pa Gospod zapflsti, tisti pa tOdi spadne. I da tistoga zapOsti, ki je sam bežao v to nevarnost, gda je brezdelno napad M. cerkve, lastne dOše, zgoranje reči zadosta svedočijo. A gde vzememo moč, da boj s svojimi sovražniki lehko spreimemo ? V križi je moč, to je gotovo. A mi se toga bojimo, zebe nas. Pred nikšov stvarjov se tak ne straši naša narava, kak pred trplenjom. 1 tak to moramo prilObiti svojoj duši, inači ne zmaga. In cruce salus—v križi je zveličanje. Brez križa, brez trplenja ne moči, ne odrešenja, ne boja, ki bi se končao z zmagov. To je nauk odrešenja. HOdoga dflha samo križ spravi v beg. Potreben je križ, a bridek. Je pa sredstvo, s šterim ga lehkoposladimo, celo ga za bole za-želnoga napravimo. To je radost. Glejte D. Marijo i sv. Jožefa kak tekmOjeta, da bi eden-drOgoga v sirmaštvi, ponižanji, samozataji pre-segnola ne za volo drugoga, kak da spunita volo Jezušovoga srca. On se veseli trplenji, to je njegovo blaženstvo, zato ščeta tOdi njeva trpeti, da si priborita njegovo dopadenje. Glejte samo njegov hvaležni smeh v mrzloj betlehemskoj noči, v strašnom begi po pOščavi, ali pogled potrtih oči s križnoga dreva i razmili bote, da pravo trplenje tisto radost skriva v sebi, ki manternike rodi. I večje moči od te si duša nemre želeti, ar je niti prenesti ne more. RadOjmo se teda dOše, radOjmo z D. Marijov i sv. Jožefom i navčimo se trpeti, prilastimo si vretino čudovite moči svecov i premagamo kak oni hOdobca.
A poleg rešitve lastne duše ne smemo iz naše pazlivosti pflstiti tOdi naših bratov (duše). Na spadnjene mislim. Moj Bog, kelko jih je. Pokvarili so se, ar so bili slabi. A če tudi so pokvarjeni, so zato ne naši bratje? Ne je edna ista kopeo, kopeo Kristušove krvi, odrešila i nas i njih ? A pflstimo mrzlo leteti prek nas jokajoče reči velkodušnoga apoštola: „Ar vnogi tak živejo kak sovražniki Kristušovoga križa, šterih konec je nevarnost." (Philip. 111. 18, 19.) Toga nemremo včinoti. A kak jih naj rešimo ? Po tisto m, početn so spadnoli. I ar so njih radosti sveta zvabile v past, jih
z drflgim kak radostjov nemremo od tam odrešiti. Njim samo veselje lehko pomaga, plemenita, boža radost, ki napolni po blaženosti žejajoče srce i iztisne iz njega njuvo blatno, grešno veselje. Nfldimo njim te plemenite radosti v radosta D. Marije i sv. Jožefa. Pokažimo našim zablodnjenim bratom, da je na zemli tttdi takša radost, ki izmečkov ne zapusti za seov. Pelajmo jih v veselo nazaretsko hišo, naj vidijo, kak se veseli stvorenje svojemi stvoriteli i na preblaženi prizor naj zajočejo veseli spokorni jok. — Radfljmo se, da ne bomo grešili, na radost včimo spadnjene, da se povrnejo. 1 gda smo spadnjene navčili na pravo veselje, ne spozabimo se tfldi s slabih, ki vsakši hip lehko spadnejo, dr se žalostijo. A na kelke žalostne dflše je vrgeo svojo mrežo hfldi dOh 1 Veselje njim ponGvle, nizkotno, čemerno. Prehitimo ga, nudimo njim čiste, prave radosti D. Marije i sv. Jožefa. Ne pustimo jih pogflbiti se, tfldi oni so naši bratje. Stojijo še toti, neso še spadnoli, a se majajo, ar se žalostijo. Žalostna dflša je naj-mre slaba nepopolna duša, v nevarnosti greha se nahaja i v toj brezpogojno spadne, če jo ne odrešimo od žalosti. Zato nas opo-minajoč svari sv. Duh, da naj držimo v kraj od dflše žalost: V noge je vmorilo žaliivanje i ne haska v njem." (Ecel. XXX. 25). „Žalost pospeši smrt i utrudi moč i srčna žalast nagne šinjek." (Ecel. XXXVIII. 19.) Ne napačno razmevajoč pomenijo te reči, da žalost slabi volo dflše, njeno nasprotujočo moč proti grehi. Žalfl-joča dflša, je slabotna dflša, če tfidi nema skflšnjav, dvojno slaba, pa če spadne v skflšnjavo. Nemožnost je, da ne bi bila premagana, če tudi močni telkokrat spadnejo. Hišne dveri žalostne dflše so slabe i režkaste, skozi štera je očitno čflti vabečo reč svetnoga veselja. Je čflda teda, če vstane z mesta i se njemi vrže v naročja ? Čflda, če se oddalji od praga Gospodove hiše i stopi na šatanovoga? Ar je hišne dveri žalost napravila prnene i je popflstila pritiskanji vsi-livoga sovražnika i pogubila se je.
Sveto pismo pravi: „Kak molj obleki i črv drevi, tak škodi žaliivanje človeškomi srci." (Peld. XXV. 20.) Od molja zgrižena obleka i od črva vrtano drevo sta samo za ogen. Ravno ta usoda čaka tudi žalfljočo, obvflpajočo dflšo. Žalost jo pogubla i njoj priodflri vsakšo pobožnost. Ode pa ne molitve, tudi milošče ne, i gde te ne, tam mora biti greh.
Te reči 103. psalma: „Tmico zapoveduješ i je noč, med šterov voido vse gozdne divje živaliu (ps. 103, 20.) Rodrignez etak razlaga: Kak divje živali počakajo nočno tmico i samo te pridejo vo iz svojih votlin, ravnotak čaka tudi vrag, dokeč se tmica žalosti ne prestre nad tebe da bi te z vsemi mogočimi skušnjavami vznemirjao'1 (II. 6, 1.)
1 kelko duš pokriva zdaj tmična noč žalosti! Kelk° diiš je zdaj zavolo toga izstavlenih mamlivosti sveta i siljenji šatanovomi! Kelkih dQš moč začne v toj tmici pojemati, kelko (jih) začne obvupavati, potaplati se, kelkih viipanje je že samo preteklosti i kelkih vera se začne že majati. Tak jih pustimo ? Tiste, ki jih lGbimo? Rešimo jih, prižgimo svetlost, njim, svetlost veselja, naj vidijo pot svojega cila, da ne zablodijo. Pokažimo jim na sebi radosti sv. Drflžine, naj vidijo, da tmica trplenja velko svetlost skriva v sebi, svetlost veselja, samo počakati trbe dokeč je vola Gospodova ne prižge. Pokažimo miljonom trpečih diiš radosti D. Marije i sv.- Jožefa, naj postanejo močnejši po njih, da mrežo posvetnoga veselja raztrgajo i na mosti hiidoga duha dvojnost vkOpzdrobijo.
Gospodova zmaga.
Greh je oča nesmilene smrti, Ona je mati premnogih nesreč, Te nam rodijo bridko živlenje . . . .
„Što greha bi mene zatožo?" Tak On je govoro, ki greh je zatro, Vrata v nebesa odpro. Njemi naj hvala bo, aleluja!
„Gde, tvoja, o smrt, je zdaj moč?" To mogo je praviti On, Ki v den je spremeno grobovo noč. Njemi naj slava bo, aleluja!
»Trpi, ar gnes boš že vido moj raj!" To On je oblubo, ki vlada ves kraj, Gde večni je maj. Njemi vsa dika, na veke, aleluja!
Gnes — aleluja — greh je zatrti! Gnes — aleluja — smrt je odložila meč! Gnes — aleluja — je naše vstajenje!
RADOSLAV.
Krščanski navuk.
I. Zapoved. — Brezverstvo i nevera.
Kaj je to brezverstvo? To je navuk tistih šteri v Boga ne verjejo, ga tajijo, pravijo, da Boga nega. Pa kak nespametni so tej ludje! Ar Boga, takšega kak je, ne vidijo z očmi, zato pravijo, da ga nega. Jeli nej istina, ka Boga spoznamo poleg razodetja tiidi v naturi sveta s toga, ka okrog sebe vidimo? Gledaš zemlo pa se pitaš: Odkot ta zemla, njena forma i življenje ? Dru-goga odgovora nega kak: Od Boga Stvarnika! Gledaš nebo, njegovo neizmernost, veličast, red i stalnost pa se pitaš, kak je Napoleon pitao zvezdoznanca: „Što je to naredo?" Drfigoga modroga odgovora ne dobiš kak : Bog Stvarnik! Pogledeš v sebe, ki si tak čudovito stvaren je na dOši i na teli pa pitaš: Odkod je moje bitje? Jedino te odgovar je pameten: Od Boga! Zato pravi

$V. Pismo: „lz velke lepote stvarstva se spozna njegov Stvarnik" (Modr. 13. 5.). Od tistoga pa ki to taji, pravi: »Nespameten je pravo v svojem srci: Boga nega" (Ps. 13. 1.)
Zaistino nespameten je takši človek. Što namreč zavrže vero v Boga, zavrže sv. Cerkev, štera oznanja to, ka vera vči, zavrže Kristuša, ki nam je vero prineseo, zavrže Boga od šteroga je vera prišla. S poti sunca i svetlobe ide na pot krnice. V toj krnici šče zadušiti glas svoje duše, štera ga neprestano kara, naj ide na svetlo, naj odpre svoje oči. Naš duh žele resnice, spoznanje. Kem več zna i spozna, tem srečnejšega se čilti. Ravno v tom na kaj nam vera tak lepo odgovarja, je človeški duh nemiren, dokeč ne dobi pravoga odgovora.
Odked pa pride brezverstvo ali nevera? Glavni vzroki so sledeči: nevednost v verskih resnicah, človeški napuh, razviizdano življenje, slaba tovaršija i slabe, brezbožne knjige. Poglejmo gnes prvi vzrok. Nevernost v verskom tali je dosta kriva, ka človek ostane brezverec. Pa kak, gde se naj kaj navči? Všoli se je nej navčo, ali pa samo tak kak že more znati dete. Kesnej je to pozabo. V cerkev ne hodi, či k meši ide, pri predgi že nešče biti, za knige, štere gučijo od Boga i od njegovih resnic, pravi, nema penez ne časa. K spovedi i k obhajili ide samo ednok pa to z navade. Či gda kaj moli,tr» dela samo jezik, srce se pa ne ogreje, ar razum ne ve, ka jezik guči. Alban Stolz pripovidavle, da je ednok prineseo sv. popotnico ednomi staromi človeki. Pitao ga je či zna što je v svetoj hostiji. Starček je ne znao!—Kelko takših kršče-nikov je, ki od sv. meše skoro nikaj ne vejo. Ne vejo ka in kelko je zakramentov, ne kelko je božih in cerkvenih zapovedi, ne ka so odpOstki, ne ka je sv. Pismo. Kelko je takših, ki ne raz-mijo Marijinoga brezmadežnoga spočetja, njenoga deviškoga materinstva itd. Takši ludje friško zablodijo na popolnoma brezversko pot, ar ne poznajo svetlobe sv. vere ali pa živejo tak, da so ne voda ne krop. Či se ne brigajo, ka bi se navčili bar glavne resnice sv. vere, kak jih naj poznajo ? Či jih pa ne poznajo, kak naj po njih živijo ? Či pa ne živejo po veri, se nemrejo zveličati. Kakši je konec?
Verske nevednosti je dosta krivo to, ka starišje deco premalo včijo. Mislijo, ka či dete zna zmoliti nikaj molitvic in to dostakrat zavolo straha pred šibov, ka je že zadosta. Pa je ne tak. Vse glavne resnice že starišje doma morajo razložiti. Zato naj ma vsaka hiša katekizem, sv. Pismo ali druge takše knjige, štere do starim v pomoč, ar či sami ne vejo te nemrejo dece včiti.
Zlate jagode,
Naše zaviipanje do Marije nam rodi velko veselje. Večkrat nas StraH miseo: ali se bomo zveličali? Či bomo v živlenji istinsko lubili Marijo, se nam ne trbe bojati. Nebesa so naša. Samo edno je potrebno. Živeti moremo kak dobri kristjani. Tak de Marija za nas — »Vrsta nebeška."
Marija je vidila svojega Sina trpeti i vmerati na križi za zveličanje naših dfiš. Vidila ga je privezanoga k stebri in krvavo bičanoga, s trnjom koronanoga. Vidila je kak so ga pribijali na križ, kak so njemi z ostrimi cveki prebodnoli roke i noge. Kak bi bilo mogoče, ka se zdaj ne bi skrbela za duše, za štere je njeni Sin toliko pretrpo ? To s6 naše diiše.
*
Pravičnost rodi mir. Zakaj je v držini dostakrat svaja, kreganje, sovraštvo i nezadovolnost ? Zato kavso ne med sebov pravični. Vretina krivičnosti je v našoj slaboj naturi. Či ščemo biti pravični, moremo krotiti, zatajiti samoga sebe. Sto se davle čemerom, svaji, nevoščenosti, nemre biti pravičen. Što je gizdav, božno sodi delq bližnjega, išče samo kak bi
se dobro meo, te je krivičen i dostakrat kriv nemira pri hiži, med sosidi.
#
Najlepši cvet-je lilija čistosti ali nedužnosti. Kak stoji lilija na gredi tak stoji čisti mladi človek med svetom. Kak je lilija zavolo svoje visokosti bliže zvezdam kak druge menše rože, tak je čisti mladenič bliže ne-besom. Kak pa oster veter posmodi lilijo, tak posmodi, požge, popari tvojo čistost nesramno govorenje, gledanje,- dotikanje, mišlenje in veter, šteri pride iz samoga pekla. Hiidi duh ma preveč rad mlade liidi. Zakaj ? Zato ar pri tej ma največ sreče. Te on najležej zapela v nečisti greh. Kelko mladij liidi postane suženj nečistosti! Zato pa mladenič, mladenka na boj. Ne dajte se omamiti ne zapelati. Čuvajte lilijo svoje čistbsti. Vsako nečisto misel si trbe včasi z glave stirati, krotiti svoje oči pa srce, iti večkrat k spovedi, dosta moliti.
*
Vse je zgiibleno. Vse se da popraviti samo to ne či što zgubi svojo dfišo. Kak jo zgiibi ? Či pride v skvarjenje. Ednok merješ, o človik, ednok zgubiš dušo in je na veke zgiiblena. Drugo ti ne ostane kak jokati na veke za to grozno nesrečo. Či što zgiibi — pravi sv. Treza — po svojoj krivdi obleko, prstan, aH kaj driigoga, nema mira, ne je, ne spi. O Bog! Kak žalosten de pogiibleni človik v tistom hipi, gda stopi v pekeo, gda v pamet zeme, ka je že zapreti v toj groznoj temnici, gda začne riiisliti na svojo nesrečo, gda de vido, ka si več celo večnost nemre pomagati. Te de pravo: Zgtlbo sam diišo, nebesa, Boga. Vse sam zgflbo na veke. Pa zakaj ? Po mojoj krivdi.
#
Ščeš predgati? Ne člidi se na to pitanje. Vsaki človek, šteri davle s svojim živlenjom drugim dobro peldo, predga. Dostakrat je edna sama dobra pelda več src genola kak duge predge. Kak sprotoletje rodi cvetice, tak dobra pelda rodi jakosti. Dobra pelda je kak sunce, štero vsešerom razlevle svojo svetlobo i toploto. Mamo tudi dužnost davati dobro peldo. Jezuš nam pravi: „Tak naj sveti vaša luč pred liidmi, ka vidijo vaša dobra dela i častijo vašega Očo, ki je v nebi." To si ešfe posebno naj vzemejo k srci starišje 1

I

Sedma skrivnost:
Ki je za nas bičOvan bio.


___
Sedma skrivnost:
Ki je za nas bičflvan bio.
Osma skrivnost:
Ki je za nas z trnjom koronan bio.
Osma skrivnost:
Ki je za nas z trnjom koronan bio.
Premisli! „Jezuša pa njim je bičanoga vodao." (Mataj XXVII. G) Ri-čali so ga pa z remtnjom, med štero je drot bio vpleteni, šteri je spodkar zobčeke meo Tak so Zveličitelovo telo ščista razmesarili. I to razmesarjeno teto jemlem jaz k sebi pri svetom obhajili. Bi se dostajalo po to Bože telo z takšim teloni iti, štero liibi ples, povle nečistost, se ne ve zatajiti v jestvini, v pitvini?
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
Žalostna Mati Boža, prosi svojega bičanoga Jezuša, naj me reši nečistosti i nezmernostil
Zmoli zdaj za povrnenje pijancov, i nečistnikov: 1 očanaš, 10 zdravimarj 1 dikabodi s sedmov skrovnosfjov. lmprimatur. Sabariae, d. 3. VI 1912.
JOANNES eppus
Premisli ! Jsospleli korono z trnja, pa so ujemi jo na glavo djali" (Mataj XXVII. 20). Moj Bog trjav venec nosi na svojoj glavi, naj jaz niedne grešne misli v svojo ne pustim. — Glej diiša svojega Zaročnika z trnjom korona-noga, popolnoma znižanega! Glej, koga liibiti ščeš, je sčista zavržen.'
Krotkoga i poniznoga Srca Jezus, daj naj naše srce k tvojemi spodobno bo 1 Marija, liiba Gospa presvetoga Srca, prosi za nas!
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
Zmoli zdaj za ponižnost i za veselo prenašanje ponižanja: 1 očanaš, 10 zdravimarj,. 1 dikabodi z osmov skriv-nostjov.
lmprimatur. .Sabariae, d, 3. VI. 1912.
JOANNES eppus
Premisli! »Jezuša pa njim je bi-čanoga vodao.-" (Mataj XXVII. 6) Bičali so ga pa z remenjom, med štero je drot bio vpleteni, Šteri je spodkar zobčeke meo. Tak so Zveličitelovo telo ščista razmesarili. I to.razmesar-jenp telo jemlem jaz k sebi pri svetom obhajili. Bi se dostajalno po to Bože telo z takšim telom iti, štero liibi ples, povle nečistost, se ne ve zatajiti v jestvini, v pitvini?
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
Žalostna Mati Boža, prosi svojega bičanoga Jezuša, naj me reši nečistosti i nezmernosti I
Zmoli zdaj za povrnenje pijancov* i nečistkov: 1 očanaš, 10 zdravimarj, 1 dikabodi s sedmov skrovnosfjov. lmprimatur Sabariae, d. 3. VI. 1912.
JOANNES eppus
Premislil „1 so spleli korono z trnja, pa so njemi jo na glavo djali". (Mataj XXVII. 29). Moj Bog trnjav venec nosi na svojoj glavi, tiaj jaz niedne grešne misli v svojo ne piistim. — Glej diiša svojega Zaročnika z trnjom korona-noga, popolnoma znižanoga I Glej, koga liibiti ščeš, je sčista zavržen.
Krotkoga i poniznoga Srca Jezuš, daj ifaj naše srce k tvojemi spodobno bo! Marija, liiba Gospa presvetoga Srca, prosi za nas!
Pravi trikrat zdaj i pri. vsakoj molitvi dnes: I
Zmoli zdaj za ponižnost i za veselo prenašanje ponižanja: 1 očanaš, 10 zdravimarj, 1 dikabodi z osmov skrivno st j ov.
lmprimatur. Sobariae, d. 3. VI. 1912.
JOANNESeppus