primorske
novice
URADNE OBJAVE
OBČIN
:mtSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN. POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 9. aprita 1982	Št..11
	
VSEBINA
Občina Izo!a
Občinska voliina komisija !zo!a
POROČILO o izidu giasovanja o izvoiitvi deiegatov družbeno-poiitičnega zbora skupščine občine Izo!a
Občina Koper
—	ODREDBA o doiočanju stopnje zahtevnosti samostojnih gostinskih dejavnosti
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sežana
—	PRAVILNIK o pogojih in merihh za pridobivanje posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Sežana
OBČ!NA !ZOLA
OB&NSKA VOULNA KOMESMA !ZOLA GLASOVANJE O !ZVOHTV! DELEGATOV ZA DRUŽBENOPOL!T!ČN! ZBOR OBČ!NSKE SKUPŠ&NE
Datumi IS 3. 1982
SKUPŠČINA OBČINE IZOLA
Občinska volilna komisija v Izoli obvešča Skupščino občine Izoia. da so bili v občini pri giasova.iju o izvolitvi delegatov družbenopoiitič-nega zbora Skupščine občine Izoia dne 14. 3. 1982 doseženi tiie izidi giasovanja o izvoiitvi:
deiovni ijudje in občani
a)	vpisanih v voliini imenik
b)	glasovaio na voiiščih (po voiiincm imeniku in s potrditi)
c)	giasovalo po pošti č) skupaj giasovaio
d)	giasovaio za kandidatno iisto
e)	giasovaio proti kandidatni iisti
f)	neveijavne giasovnice
Na iisti kandidatov je biio 21 deiegatov Izvoljeni so bili deiegati. ki so dobiii nasiednje števiio giasov: kandidat
1.	Miran ADAMIČ
2.	Ennio AGOSTINI 3 Jože BOLJE
4.	Ljubo BOŽIČ
5.	Marjan CETIN
6 Kristina ČERMELJ 7. rorko DEŽJOT 8 Marino DOMIO
9.	Magda DOVČ II). Branko FURLAN
11.	Jernej HUMAR
12.	Eva JAVORŠEK
13 KiroJORDANOVSKI
14.	Irena KRIVEC
15.	Liijana LOZEJ
16.	Marjan MIKLOŠIČ
17.	Marino ORLANDO
18.	Bruno PODREKA
19.	Teodor STECOVEC
20.	Branko ŠKRBINA 2!.Niko!etaTUL
8.914
8.116
44
8.160
7.412
263
48$
7368
7348
7346
7379
7330
7332 7351 7343
7333
7334 729$ 7324 7263
7331 7331 7334 7311 7311 7324 7334 7298
Občinska voiiina komisija je na podiagi voiiinih spisov ugotovita, da sta biia postopek o doiočitvi kandidatov in giasovanje o izvoiitvi deiegatov izvedena v skiadu z zakonom in da ni biio nepraviin^sti. ki bi iahko vpiivaie na kandidature oziroma na izid giasovanja.
Občinska voiiina komisija Izoia Tajnik	Predsednik
Branimir DOLENC	Ivan ZABUKOVEC
Čiani: Andrej STRES. Siiva KAVALIČ. Vesna HROVATIN
OBČiNA KOPER
Na podiagi 7. čiena družbenega dogovora o izvajanju poiitike cen v SRSioveniji vietu 1982 (Uradni iist SRS, št. 7/82) in 273. čiena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 31. marca 1982 sprejei
ODREDBO
O DOLOČANJU STOPNJE ZAHTEVNOSTI SAMOSTOJNIH GOSTINSKIH DEJAVNOSTI
1.	čien
Za vsako gostinsko obratovainico in za vsak nastanitveni objekt v samostojnem osebnem deiu, ki v občini Koper deiuje na podiagi obrtnega zakona, se doioči stopnja zahtevnosti. Stopnja zahtevnosti se uporab! ja pri obiikovanju irrizvajanju programov gibanja cen kot eiement diferenciranega izvajanja poiitike cen, iahko pa se uporabija tudi za potrebe drugih aktivnosti na podiagi družbeno verificiranih opredeii-tev.
2.	čien
Gostinskim obratovainicam in nastanitvenim objektom se doioči eno od petih stopenj zahtevnosti, označenih z oznakami-A, B, C, D in E; to zaporedje odraža tudi zaporedje stopenj zahtevnosti, pri čemer je stopnja A najvišja, stopnja E pa najnižja.
3.	čien
Pri doiočanju stopenj zahtevnosti se uporabija nasiednja merila:
—	vrsta gostinskega obrata, doiočena v skiadu s praviinikom o mi-nimainih tehmčnih pogojih posiovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Uradni iist SRS, Št. ! 1/7$), v nadaljnjem besediiu — praviinik;
—	veiikost gostinskega obrata, opredeijena s števiiom sedežev v zaprtih prostorih;
—	posiovanje gostinskega obrata ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih, razen v primerih, ko za to ni družbenega interesa;
—	dolžina dnevnega posiovanja;
—	izbor storitev;
—	za nastanitvene gostinske obrate se upošteva kategorizacija po praviiniku o kategorizaciji nastanitvenih gostinskih obratov in za pre-
190
URADNE OBJAVE
9. aprila 1982 —$t. 11
nočišča kategorizacijo po 5. č!enu pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za sprejemanje in prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih (Uradni !ist SRS, št. 11/75)/
4	č!en
Za določitev posamezne stopnje zahtevnosti morajo obratovalnice oziroma objekti izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	stopnja zahtevnosti "A«:
1.1.	restavracije (čl. 38 do 48 pravilnika), razen specializiranih, če.
—	imajo nad 80 sedežev:
—	redno ah v ciklusu dežuranj poslujejo ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih:	.	;
—	dnevno poslujejo nad 10 ur in to v obdobju glavnih obrokov (kosilo, večerja) in
—	nudijo jedila po naročilu v širšem izboru
1.2.	penzioni (čl. 2! in 32 pravilnika) !. kategorije.
2.	stopnja zahtevnosti "B<<:
2.1 specializirane restavracije (tretji odst. 38. čl. in drugi odst. 48. člena pravilnika)	'
2.2.	druge restavracije
2.3.	penzioni!!, kategorije
2.4.	gostilne (čl. 49 — 5h pravilnika), če:
—	imajo najmanj dve gostinski sobi. v katerih je po najmanj 20 sedežev:
—	redno ali v ciklusu dežuranj poslujejo ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih:
—	dnevno poslujejo nad 10 ur in
—	nudijo med glavnimi obroki jedila po naročilu ali vsaj dva menu-ja.
3.	sttpnja zahtevnosti "C«:
3 1. penzioni!!!, kategorije
3.2.	druge gostilne
3.3.	kavarne (57. in h3. čl. pravilnika), če:
—	imajo nad 40 sedežev:
—	redno poslujejo ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih:
—	dnevno poslujejo nad 10 ur
3.4.	okrepčevalnice (69. — 74. čl pravilnika), razen specializiranih, če:
—	redno ali v ciklusu dežuranj poslujejo ob sobotah, nedeljah ali državnih praznikih in
—	dnevno poslujejo nad 10 ur
3.5.	nočni bari in podobni obrati (67. in 68. čl. pravilnika)
3.6.	slaščičarne (čl. 64 — 66 pravilnika), če:
—	redno ali v ciklusu dežuranj poslujejo ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih in
—	dnevno poslujejo vsaj 10 ur.
4.	stopnja zahtevnosti »D«:
4.1.	druge kavarne
4.2.	specializirane okrepčevalnice (drugi odst. 69. čl. pravilnika)
4.3.	druge okrepčevalnice
4.4.	druge slaščičarne
4.5.	bifeji (75. in 76. člen pravilnika), če:
—	nudijo topla in hladna jedila:
—	redno ali v ciklusu dežuranj poslujejo ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih in
—	dnevno poslujejo vsaj 10 ur
4.6.	prenočišča (33. — 37. čl. pravilnika) !. ali !!. kategorije, če nudijo zajtrk
5.	stopnja zahtevnosti M E«:
5 1. drugi bifeji in ostali gostinski obrati
5.2.	druga prenočišča.
5	člen
Predloge za določitev stopenj zahtevnosti po 4. členu te odredbe pripravlja komisija za določitev stopenj zahtevnosti samostojnih gostinskih dejavnosti, v nadaljnjem besedilu — komisija, ki jo imenuje občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, pri čemer vsaj dve tretjini članov imenuje na predlog obrtnega združenja. Predsednik komisije se določi izmed članov imenovanih na predlog obrtnega združenja
Pri prvem določanju stopenj zahtevnosti obstoječih obratovalnic na podlagi te odredbe polnopravno sodelujeta v komisiji po en predstavnik tržne in sanitarne inšpekcije.
Pri določanju stopenj zahtevnosti novoustanovljenih obratovalnic upošteva komisija vrsto obrata, ki je določena z dovoljenjem za ustanovitev obrata oziroma opravljeno kategorizacijo nastanitvenega ob-jekta.
6.	člen
Administrativna in tehnična opravila za komisijo opravljajo strokovne službe občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo.
7.	člen
Komisija iz 5. člena pripravi na podlagi meri! iz 4. člena predlog določitve stopnje zahtevnosti za vsako obratovalnico oziroma nastanitveni objekt. O predlogu obvesti ustanovitelja obratovalnice oziroma občana, ki oddaja nastanitvene zmogljivosti. To lahko v osmih dneh po prejemu obvestila posreduje komisiji svoje pripombe oziroma spremi-n jevalne predloge. Na podlagi danih pripomb komisija ponovno prouči predlog določitve stopnje zahtevnosti ter ga posreduje občinskemu komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo.
Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo določi na seji na predlog komisije stopnjo zahtevnosti gostinskega obrata O tem obvesti komite ustanovitelja obratovalnice oziroma občana, obrtno združenje, obalno skupnost za cene, inšpekcijske službe in druge zainteresirane.
8.	člen
Določitev stopnje zahtevnosti se opravi najmanj enkrat letno za vsako obratovalnico oziroma objekt. Na pobudo inšpekcijskih služb, drugih upravnih organov, potrošniških svetov oziroma krajevnih skupnosti ali ustanovitelja obratovalnice oziroma občana, ki oddaja nastanitvene zmogljivosti, sta komisija in občinski komite dolžna po enakem postopku kadarkoli ponovno določiti stopnjo zahtevnosti.
9.	člen
Postopek za določitev stopnje zahtevnosti novoustanovljene obratovalnice se začne ob ustanovitvi obratovalnice.
Za neodložljive potrebe izda občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ob izdaji dovoljenja za ustanovitev tudi začasni sklep o določitvi stopnje zahtevnosti, ki velja največ dva meseca.
10.	člen
Ustanovitelj gostinske obratovalnice mora v gostinskem obratu na vidnem mestu izvesiti enotno določeno oznako stopnje zahtevnosti obrata. Obliko obvestila določi v soglasju z občinskim komitejem za družbeno planiranje in gospodarstvo obrtno združenje Koper.
Z oznako o določeni stopnji zahtevnosti gostinskega obrata lahko opremi ustanovitelj tudi cenike, vinske karte, jedilne liste, reklamne izveske in drugo
Določbe tega člena ne veljajo za začasno določitev stopnje zahtevnosti po drugem odstavku 9. člena.
11.	člen
izvajanje te odredbe in spoštovanje pogojev, ki so bili merodajni pri določanju stopnje zahtevnosti gostinskega obrata pri samostojnih gostincih nadzira obrtno združenje Koper.
12.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
$t.: 313-3/82
Koper, 31. marca 1982	Predsednik izvršnega sveta
BOGOMIR BARAGA, ! r
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČ!NE SEŽANA
Na podlagi 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, 62. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana za obdobje 1981-1985, 12. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana, je zbor uporabm-kov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana na svoji seji dne 25. marca 1982 sprejel
PRAVILNIK
O POGOJ!H IN MERILIH ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOST! V OBČIN! SEŽANA
!. SPLO$NE DOLOČBE:
L člen
S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sežana (v nadaljnjem beseddu: stanovanjska skupnost) osnove in
9. aprita 1982 —Št. 11
URADNE OBJAVE
191
merita za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti.
Posojila po tem pravilniku daje stanovanjska skupnost v okviru dogovorjenega standarda na podlagi razpisov.
2.	člen
Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo za kreditiranje:
—	gradnje in nakupa stanovanj v družbeni lastnini,
—	gradnje in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
—	za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja,
—	za premostitvena posojila družbenim investitorjem stanovanjske gradnje,
—	dokončanje zasebne gradnje pod pogojem, da najkasneje v 18 mesecih prosilec izprazni družbeno stanovanje.
3.	člen
Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo:
—	temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske graditve in ki izpolnjujejo svoje obveznosti do združevanja sredstev vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu, ali ki jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
—	delavci, ki delajo v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti, ki združuje svoja sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti,
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, kmetje kooperanti, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti,
—	upokojenci in invalidi, ki namensko varčujejo pri banki.
4.	člen
Posojila za nakup, gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini se dajejo največ za dobo 10 let po 4 % obr. meri. Posojilo za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti pa se daje delavcem največ za dobo 19 let po 4 % obrestni meri, s tem da znaša obrestna mera z odplačilnim rokom nad 10 let 6 %.
Stan. površina do m^ 32 mi 45 m^ 58 m^ 70 mi
5.	člen
Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni 'asti ter za do-deiitev kreditov v zasebni tasti in prenovo se da jejo posojtta te od vred-nosti standardnega stanovanja naslednjih normativov.
Število
družinskih članov:
1 2
3
4
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina poveča do 15 m2.
6.	člen
Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno določi v skladu z Družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji ceno kvadratnega m stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri delitvi posojila za nakup, gradnjo, prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
7.	člen
Kreditiranje stanovanjske izgradnje se izvaja v skladu z letnim planom stanovanjske skupnosti, ki konkretno določa plan stanovanjske gradnje v občini, obseg in dinamiko združevanja sredstev vzajemnosti namen ter razmerje in način uporabe vzajemnosti sredstev v sta-
in
novanjski skupnosti.
8. člen
Stanovanjska skupnost razpiše vsako teto enega, tahko pa tudi več razpisov iz vzajemnosti sredstev.
V razpisu morajo biti navedeni zlasti:
—	obseg sredstev predvidenih za posojiia po posameznih namenih.
—	pogoji za pridobitev posojila za namen posojda,
—	višina diferencirane lastne udeležbe,
—	kriterije za določitev prednosti za pridobitev posojila,
—	dokumentacija k vlogi za posojilo,
—	način zagotavljanja lastne udeležbe in vračila anuitet,
—	rok, do katerega je treba vložiti vlogo za posojilo,
—	naslov organizacije, ki sprejema vloge za posojila,
—	način in rok objave rezultata razpisa.
9.	člen
Na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma med stanovanjsko skupnostjo in Splošno banko Koper — Poslovna enota Sežana, opravlja banka vse bančne, hnančne in knjigovodske in druge strokov-no-tehnične posle.
10.	člen
O uresničevanju posameznih pravic in obveznosti iz kreditiranja stanovanjske graditve v skladu s tem pravilnikom odločajo organi, ki so določeni s statutom stanovanjske skupnosti.
H. KREDITIRANJE GRADNJE IN NAKUPA STANOVANJ V DRUŽBENI LASTI:
11.	člen
Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti za gradnjo ali nakup stanovanj za svoje delavce lahko uveljavljajo temeljne organizacije in delovne skupnosti:
—	ki začasno niso sposobne oblikovati v skladu skupne porabe dovolj sredstev za planiran obseg stanovanjske graditve v primerih, ki so določeni s 3. členom tega pravilnika,
—	ki so sprejele srednjeročne in letne plane kadrov ter plane stanovanjske izgradnje, usklajene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
—	ki so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
—	ki imajo v skladu s tem samoupravnim splošnim aktom sprejeto prioritetno listo pričakovalcev stanovanj,
—	ki po rezultatih, ugotovljenih po zaključnem računu za preteklo leto, niso prekoračili družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke,
—	ki gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in sprejetih stanovanjskih standardov v občini in
—	ki imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo.
12.	člen
Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti so stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo skupaj s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva organizacije se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev.
13.	člen
Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 30 % od predračunske vrednosti ali od končne kupoprodajne cene.
14.	člen
Osnova za izračun lastne udeležbe je razmerje med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v temeljni organizaciji oziroma delovne skupnosti v preteklem letu in med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki so dosegle v preteklem letu višji povprečni osebni dohodek na zaposlenega od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, prispevajo lastno udeležbo s tem, da se za vsakih celih 5 odstotkov prekoračitve osebnih dohodkov poveča lastna udeležba prav tako za 5 odstotkov.
Za dejavnost šolstva, zdravstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva znaša lastna udeležba 30 % od predračunske vrednosti stanovanja.
15.	člen
Odplačilna doba posojila iz združenih sredstev, ki jih najemajo TOZp in DS je odvisna od višine odobrenega posojila. Za organizacije, ki ne poslujejo z izgubo, znaša odplačilna doba največ 10 let in je naslednja:
192
URADNE OBJAVE
9. aprila 1982 —št. n
če znaša posojilo od predračunske ab končne kupoprodajne cene stanovanja
do 40 %	^
od 40 % do 50 % od 51 % do 60 % od 61 % do 70 %
Organizacijam, ki trenutno poslujejo z izgubo, se glede na možnosti odplačevanja odobrenega posoji!a iz združenih sredstev od!oži pričetek odplačevanja kredita največ za dve leti, s tem, da posojilo v celoti vrnejo najkasneje v 10 letih.
znaša odplačilna doba
6	let
7	let
8	let 10 let
16.	člen
Temeljne organizacije in delovne skupnosti vračajo kredit v pollet nih anuitetah.
21.	člen
Lastna udeležba za pridobitev posojila za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše znaša najmanj 30 % od predračunske vrednosti ali od kor.čne kupoprodajne cene ob upoštevanju standardne stanovanjske površine.	^
22.	člen
Osnova za določitev višine lastne udeležbe in višine posojila, ki pripada delavcu, je razmerje med povprečnim mesečnim dohodkom na člana družine deiavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka na člana družine se upoštevajo vsi dohodkt delavca in njegovih družinskih članov v preteklem letu.
H!. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ TER STANOVANJSKIH HI$ V ZASEBNI LASTI
17.	člen
Delavci in delovni ljudje iz 3. člena tega pravilnika lahko dobijo posojilo za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš:
—	če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda.
—	če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev najmanj eno leto pred natečajem.
Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjsktmi standardi v občini Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje.
18.	člen
Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup stanovanja, gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše, znaša največ 30 % od predračunske ali končne kupoprodajne cene standardnega stanovanja ob upoštevanju določi! 5. člena tega Pravilnika.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš.
Posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše lahko dobi delavec. če ima dograjen objekt do četrte gradbene faze s tem, da je pokrit in zaprt (da ima vgrajena vrata in okna). Posojilo lahko dob) prosilec le enkrat.
Posojilo za adaptacijo lahko dobi prosilec, ki je adaptacijska dela pri hiši že priče!
23. člen
Višina lastne udeležbe m znesek posojila, ki pripada delavcu glede na dosežene povprečne mesečne dohodke na družinskega člana v pre-		
teklem letu, znašata:		
Cc znaša povp. OD na čl.	Znaša lastna udele-	Pripada poso-
družine v primerjavi s	žba v % od cene	jilo v % od
povp OD v gosp SRS	standard, stanova-	cene standard.
v preteklem letu %	nja %	stanovanja do %
50	30	30
od 51 do 75	35	25
od 76 do 100	40	20
od 101 do 120	50	15
nad 120		10
24 člen
Za lastno udeležbo delavca se štejejo posojila na podlagi namenskega varčevanja ali pologa, sklenjena z banko najmanj leto dni pred razpisanim natečajem.
25.	člen
Z delavcem, ki mu je odobreno stanovanjsko posojilo, sklene banka posojilno pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom.
IV. POSTOPEK
26.	člen
Odbor za graditev razpiše natečaj, ki mora vsebovati določila 8. člena tega pravilnika Natečaj za razpis traja vsaj 15 dni.
19. člen
Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati:
—	pri nakupu etažnega stanovanja	70 %
—	pri blokovni zadružni gradnji	70 %
—	pri zadružni gradnji	6$ %
pri gradnji individualne stanovanjske hiše	60 % in
pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš	60 %
predračunske oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju stanovanjske površine.
Po končanem natečaju posebna komisija, ki jo imenuje odbor, pregleda posamezne prošnje in posamezne objekte, nato pa odbor objavi osnutek razdelitve kreditov.
Osnutek gre v 15-dnevno javno razpravo.
Po končani javni razpravi odbor obravnava pripombe ter sprejme dokončno listo prosilcev za kredite.
Na osnovi liste, ki jo sprejme odbor, se tudi izdajo ustrezne odločbe.
O pritožbah na odločbe sklepa zbor uporabnikov.
20. člen
Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki:
—	ima nižji povprečni mesečni osebni dohodek na člana družine,
—	kupuje ali gradi stanovanje oz stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje,
—	kupuje standardno stanovanje,
—	ki bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprosti! družbeno stanovanje,
—	ki ima daljšo delovno dobo,
—	ki ima višjo gradbeno fazo.
Razpis lahko vsebuje tudi druge elemente, ki dajejo prednost pri dajanju posojil kot npr. število družinskih članov, invalidnost, bolezen, itd.
V KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Ko začne veljati ta Pravilnik, preneha veljati pravilnik o gospodarjenju z družbenimi sredstvi za usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Sežana, ki je bil sprejet 27. 2. 1979. na seji zbora uporabnikov. Določilo iz 2. alinee 17. člena tega pravilnika ne velja za razpis, objavljen v letu 1982.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Sežana, 25. marca 1982
Predsednik zbora uporabnikov RADO MEDEN, I r