Arhivi 29 (2006) št. 1, str. 123-128________Iz arhivskih fondov in zbirk 123 Iz arhivskih fondov in zbirk 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 811.163.6'373.21 (497.5 Istra) Prejeto: 19. 5. 2006 Okrajno sodišče Robida od leta 1814 do leta 1832. Slovenska imena institucij v Istri DUŠA KRNEL-UMEK dr. etnoloških znanosti, arhivska svetovalka Pokrajinski arhiv Koper, Kapodistriasov trg 1, SI-6000 Koper el. pošta: dusa.krnel-umek@guest.arnes.si IZVLEČEK Pri urejanju arhivskega gradiva se postavlja vprašanje o pravilnem poimenovanju institucij Slovencev na %ahodu. Podrobneje sem ^ato preučila vprašanje imen institucij v fondu Okrajnega sodišča Robida, ki ga hrani Pokrajinski arhiv v Kopru. V Vodniku po fondih v Sloveniji i\ leta 1984 je bilo napačno navedeno samo italijansko oziroma nemško ime "Okrajno sodišče Funfenberg (Giudi^io Distrettuale di Fiinfenberg) (?-1832)". V starejši zgodovinski literaturi in tudi v Zgodovini fonda so avtorji pravilno navajali slovensko ime Robida. KLJUČNE BESEDE: arhivski fondi, sodišče, grad, tržaška škofija, Robida, Funfenberg, Dolina, Istra ABSTRACT DISTRICT COURT ROBIDA FROMTHE YEAR 1814 TO 1832. SLO VENE NAMES OF THE INSTITUTIONS IN ISTRIA In arranging the archival materials the question arises in the matter of the correct denomination of the institutions of Slovenes in the n>est. That mas the reason n>hy I have closelj examined the names of the institutions in the funds of the District Court Robida, which has been safeguarded by the Provincial Archives of Koper. In the Guide through the funds in Sloveniafrom thejear 1984 onlj one denomination n>as found incorrect: the Italian and German name respectivelj 'District Court Funfenberg (Giudi^io Distrettuale di Fiinfenberg) (?-1832)". In the older historical literature as well as in the historj ofthese funds the authors correctlj quoted and used the name Robida. KEY WORDS: archival funds, court, castle, Diocese ofTrieste, Robida, Fiinfenberg, Dolina, Istra Uvod nem narodnem ozemlju. Čeprav Slovencem v pre- teklosti ni bilo omogočeno, da bi sami in v celoti Pri urejanju arhivskega gradiva se postavlja razvijali svoje državne institucije, pa je pogosto vprašanje o slovenskih imenih institucij na zahod- zmotno mišljenje, da v teh institucijah niso upo- 124 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 1 Duša Krnel-Umek: Okrajno sodišče Robida od leta 1814 do leta 1832, str. 123-128 rahljali slovenskega jezika in da naj ne bi imele slovenskih imen. Prevlada italijanskega in nemškega jezika v pisnih dokumentih v prvi polovici 19. stoletja, obsežna italijanska zgodovinska literatura v 19. stoletju in fašistično čiščenje slovenskih imen med vojnama so pustili sledove v poimenovanju tudi v novejši slovenski strokovni in znanstveni literaturi. Slovenski raziskovalci v Istri so ponovno začeli raziskovati svoje korenine v prvem povojnem obdobju. Leta 1952 so pripravili razstavo Slovenci ob Jadranu1 in naslednje leto Istrski zgodovinski zbornik.2 Predstavili so sestavke in arhivsko gradivo, ki so govorili o stoletnem bivanju Slovencev na severnem Jadranu. Izšlo je več del, ki so s podrobnimi podatki o zgodovinskih dejstvih ponovno odkrivala in potrjevala bogato slovensko dediščino. Glede na prizadevanja jugoslovanske diplomacije za določitev pravične meje z Italijo pa so se podatki o številu prebivalstva ter upravno-politični razdelitvi tega ozemlja prikazovali predvsem s stališča jugoslovanskega prebivalstva in niso bila poudarjena dovolj jasno vsa dejstva, ki so govorila o Slovencih. Dela, ki so na novo odkrivala slovensko zgodovino in kulturo, so izhajala predvsem do leta 1954, pozneje pa je bila težnja po prikazovanju narodnoosvobodilnega boja in romanske kulture, po osamosvojitvi pa nedoločene multikulture ali pa so bila omejena samo na današnje državno ozemlje Republike Slovenije. Podrobneje sem preučila ime in območje institucije, katere arhivsko gradivo hrani Pokrajinski arhiv v Kopru. V Vodniku po fondih v Sloveniji iz leta 1984 je bilo napačno navedeno kot: "Okrajno sodišče Fiinfenberg (Giudi^io Distrettuak di Fiinfenberg) (?-1832)", gradivo od 1792 do 1832, 10,4 trn gradiva.3 Pozneje je bilo v registru fondov dopolnjeno v "Okrajno sodišče Fiinfenberg (Mokovo) (Giudi^io distrettuak di Fiinfenberg), vendar je v zgodovini fonda tudi podatek o slovenskem imenu Robida: "Giudi^o distrettuak di Fiinfenberg (Robida, Moccb a Dolina)".*• Do padca Beneške republike leta 1797 je po dolini Glinščice potekala meja, ki je ločevala ozemlje od stare Avstrije. Na to kaže tudi ime vasi Prebeneg (v starejših zapisih je Prebenek), ki je 1 Slovenci ob Jadranu: Zgodovinska razstava. Koper: Slovensko -hrvatska prosvetna zveza, 1952. 2 Istrski zgodovinski zbornik. Koper: Zgodovinsko društvo cone STO, 1953. 3 Pokrajinski arhiv Koper. V: Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ: SR Slovenija, Beograd: Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije, 1984, str. 100. 4 SI PAK 77. Dosje fonda, Zgodovina fonda: Archivio deli' ex Giudizio Distrettuak di Capodistria, str. 2. pomenilo Predbenetke.5 Na videz obrobno dogajanje na prehodu iz 18. v 19. stoletje s spremembami občinskih mej na ozemlju, na katerem že stoletja prebivajo Slovenci, kaže, da so bili tu nenehno spopadi med romanskimi in germanskimi deželami za prevlado na tem pomembnem stičišču poti in prehodu med Jadranskim morjem in srednjo Evropo. Grad Robida "Na griču pri Zabre^cu je stal stari tržaški grad Mohov (sedaj Robida, Fiinfenberg)".6 Muhov grad7 je bil zgrajen na vzpetini nad dolino Glinščice, ki je imela v srednjem veku ime "Muhova ('de Mucho"). "Ni jasno, če se je grad imenoval po dolini ali dolina po gradu" rodbine "de Mucho" ... "Muhov grad so verjetno dali Zgraditi tržaški škofe kot središče svojega gospostva nad Krasom''vsaj v 12. stoletju. Grad je prešel po padcu Trsta pod Benečane (leta 1287) in je bil beneška postojanka do 1291,8 nato spet od 1368. do 1370.9 Rutar je navajal, da je Mohov grad (italijansko Mocco) pripojil vojvoda Ernest Kranjski leta 1414.10 Vilfan pa je navajal, da so po vojni med Benetkami in Trstom leta 1463 prišli pod beneško oblast "Mokov grad (Robida)", Socerb in Novi grad (pri Podgradu).11 Leta 1510 so Benečani zasedli gradove: "Moccb, san Servolo e Draga".12 V Kopru so tedaj sklenili, da bodo Muhov grad utrdili, zato so poverili "gospodu Bernardina Cargnielu, inženirju", da si ga ogleda in poroča o potrebni obnovi.13 Po potresu leta 1511 so Tržačani grad zasedli in ga porušili, da "ne bi padel več v roke Benečanom"1'1' in kot je navajal Scussa "in questi confini non prendessero pošto li veneti di rinuovo presidio".15 Na 5 Prav tam, str. 2. 6 Rutar, S. Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra. Ljubljana: Matica Slovenska, 1896, str. 8. I Colombo, P. et al.: Muhov grad v poznem srednjem veku. V: Mednarodni seminar o dolini Glinščice. Boljunec 1981, str. 592-607. 8 Scusa, V. Storia cronograjica di Trieste dalla st-ia origine sino ali' anno 1695. Trieste: Ldizioni "Italo Svevo", 1986, str. 63-105. 9 Colombo, str. 599-605; Zabrežec. V: Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, 1. knj. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1990, ste. 287. 10 Rutar, str. 255-256. II Vilfan, S.: Zgodovinske slike iz Brkinov. V: Kronika, 1 (1953). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, ste. 122. 12 Scussa, ste. 103. 13 Colombo, str. 603. !4 Colombo, str. 607. 15 Scussa, str. 105. ARHIVI 29 (2006), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 125 Duša Krnel-Umek: Okrajno sodišče Robida od leta 1814 do leta 1832, str. 123-128 Coppovi karti Istre iz leta 1525 so zato navedbe: "c. s. seruo" — grad Socerb, "taber v." — Tabor vas in "mocho v." — Moho vas.16 Rutar je navajal, da so iz razvalin "Mohovega gradu" pozidali Tržačani v "obliki velike utrjene mitnice" novo poslopje z imenom Fiinfenberg (Vinchun-berg, Venchenberg).17 "V 17. stoletju so na ravnici pod gričem ^gradili nov grad, ki je bil last tržaške družine Peta^i".ls Slovensko ime je bilo "Petač";19 še v 17. stoletju so ga pisali "Peta^".20 Durissinijeva je navedla po viru za leto 1693 "vidno al antico Castello di Mocho, dove hora e il Cesareo Offitio di Fiijfenperch, filiale del Supremo Cesareo Esatorato di Trieste"21 ... Grad je bil znan kot Novi Fiinfenberg... "ob koncu 2. svetovne vojne pa gaje uničilpo^ar".22 V opisu sekcije 210 na vojaškem zemljevidu 1763—1787 (1804) je navedeno: "Solide Gebaude ... Schloss Arbida"... v prevodu "Trdne zgradbe... Mohov grad ali Fiinfenberg", v toponomiji iste sekcije pa: "D. Bresc^i/ Bresti, k — Mocco (Zabrede) in Schl. Arbido ISchlos Arbida, g".2i Arbida je narečna beseda za knjižno slovensko Robida, kot navajajo starejši zgodovinarji. Zato bi se moral glasiti pravilni prevod "Trdne zgradbe ... grad Robida". Na zemljevidu krajevnih in ledinskih imen so še sedaj v vasi Zabrežec navedena imena: "Grad, Za gradom in V robidi".,24 Mocco pa je sedaj italijansko ime za vas Zabrežec. Grad Robida pri Zabrežcu, je bil tedaj upravni sedež, ker je bilo navedeno, da se je tam nahajala straža. Leta 1814 pa je bil upravni sedež: "Ta residen^a di commissariato distrettuale ... Vincumberg (o Fiinfenberg come il volgo diceva) e una šola časa, pure fu per molti anni residen^a di commissariato"2^ ("Sedež okrajnega komisariata ... Vinkumberg (ah Fiinfenberg, kot je ljudsko) je ena sama stavba, ki je bila mnogo 16 Lago L. - Rossit C. Pietro Coppo, Le "Tabulae" (1524-1526). Trieste: Ldizioni Lint, 1, 1986, ste. 130, 356; II, 1984, Tav. V, str. 33. 17 Rutar, str. 204. 18 Zabrežec, str. 287. !9 Rutar, str. 200. 20 Scussa, str. 116. 21 Durissini, D. Diario di un viaggiatore del 1600 in Istria e Carniola. Monfalcone: Ldrzione della Laguna, 1998, ste. 99. 22 Zabrežec, str. 287. 23 Rajšp, V. - Trpin, D. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804), 3. zv. Ljubljana: Znanstveno-raziskovami center SAZU: Arhiv Republike Slovenije, 1997, str. 143, 272. 24 Tržaško ozemlje: Zemljevid in seznam krajevnih in ledinskih imen. Ljubljana-Trst: Slovenska matica: Založništvo težaškega tiska, 1977. 25 Delle citta istriane. Ulstria, 2 (1847), št. 75, ste. 304. let sedež komisariata"). Pri upravni razdelitvi v okrajna glavarstva leta 1814 "se je smatralo še, da spadajo občine v Cičariji: Podgrad, Dolina, Materija in Upa h Kranjski. Zato je v območju te debele obsegala Montecuculijeva okrajna gosposka Robida (Fiinfenberg) v Sočerbuglavni občini Dolino in Materijo".,26 Tabor Draga "Nad vasico Betači so razvaline draskega grada, kateremu ljudstvo pravi "škofov grad" (na okolični karti stoji napisano Tabor)",21 je zapisal Rutar. Foscan in Vecchiet sta po katastrski mapi iz leta 1818 navedla podatek "Schloss — Taber".2ii Tabor Draga je bil pribežališče za okoliške prebivalce.29 "Stari Grad,g." je naveden v toponomiji sekcije 21030 in je bil južno med Boljuncem in Drago. Imena, ki so se pojavljala v literaturi, so "Winchinberg (Wenchenn>erch, Vuchumberg, Vichumber, Fiinfenberg)"^ Wincumberg, v govornem jeziku Fincumberg, spremenjeno v Finfenberg; razlagah so, da to pomeni pet hribov.32 Za grad Vikumberg (Fiinfenberg) je navajalJakič, da je bil na "grebenu Velike stene nad dolino Glinščice in Krvavega potoka". Sprva je bil last istrskega mejnega grofa Ulrika Weimarskega. Leta 1077 ga je dal oglejski patriarh v fevd goriškim grofom, "leta 1124 je omenjen prvi gospod di Vicumbergo", po letu 1420 pa je prešel v upravo tržaške škofije, leta 1571 je bil last tržaškega meščana. V opisu sekcije 210 je naveden Stari grad — Škofov grad, Vinkumberg (Fiinfenberg).33 Ohranilo se je tudi krajevno ime "Pod škofijo".^ V vojnah z Benetkami je bil dvakrat v njihovi lasti. Porušen je bil med avstrijsko — francoskimi vojnami.35 Grad Strmec Za kraj Socerb je navedeno v Krajevnem leksikonu "... staro ljudsko ime Strmec, da ga niso mogli bolje označiti, saj %naša neposredna višinska razlika med njim in 26 Polec, str. 233. 27 Rutar, ste. 8. 28 Loscan, L. - Vecchiet, L. I castelli della Carsia Giuglia: Le castellanie del mare e delfaltopiano triestino. Trieste: Ldizione Luglio, 2001, str. 93. 29 Jakič, I. Vsi slovenski gradovi. Ljubljana: DZS, 1997, ste. 359. 30 Rajšp, str. 143, 272. 31 Loscan, str. 90. 32 Di alcune castella nellTstria e sul Carso. V: Ulstria di Pietro Candler 1846-1852. Trieste: Ldizioni "ltalo Svevo", 1975, ste. VH/44-46. 33 Rajšp, str. 143, 272. 34 Tržaško ozemlje : Zemljevid. 35 Jakič, ste. 358-359. 126 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 1 Duša Krnel-Umek: Okrajno sodišče Robida od leta 1814 do leta 1832, str. 123-128 spodaj nad 300 m".i6 Prvotno ime za grad je bilo Strmec, to pa je navajalo več piscev: "Sacerbski grad ali Strmec"P Socerbski grad Strmec^ "dai paesani chiamata "Sterme^".^ Calafati razlaga imena santo Servolo, slovensko s. Servlo, nemško San Serff. Prvotno je bilo to ime tržaškega mučenika svetega Socerba, ki so ga častili v bližnji jami. Ime vasi Socerb je tako nastalo iz italijanskega San Servolo, to pa je ponemčeno v Sa(n) Serff— S. Serv ali slovensko Sacerb.40 Prvotno utrdbo je pozidal istrski mejni grof Ulrik Weimarski leta 1040, od 13. stol. do 1413 je bila v rokah Benečanov, potem tržaških škofov, od 1463 do 1511 zopet Benečanov, nato je leta 1521 pripadla deželi Kranjski. Od leta 1555 do leta 1690 so imeli grad Petači (Petazziji), od leta 1768 je bil lastnik Antonio Ledarchi Montecucoli, dokler ni leta 1780 gradu uničila strela.41 Rutar je pisal: "Gosposcina sacerbskega grada seje razprostirala od Mohovega gradu do Loke: Sacerb, Prebenek, Kastelec, Crnotič; Podgoije, Petrinja, Prešnica, Brgot, Klanec; Očizja in Beta; k tem sta se pridružili l. 1510 še Jelovice in Vodice."42 Montecucoliji so združili posestva okoli Robide s sacerbsko gospoščino.43 "Sacerbski grad ali Strmec" )