šj. n. V Goriei. dno, 20. niarea 1900. Letnik II. l/.haja vsak torck in pctek v lcdnii oh II. uii |iic(l|iolillie /a iiicslo tiT ol) ;i. nri popolilne za dožolo. Slane |)<) pošli projrman ;ili v (iiirici n;i ilom posiljau cololt'tim S K., polletno i- K. in iVtrllelno 2 K. l'roilnjii se v (iorici v lobakarnah Schwarz v !->t>lskili ulicali in .1 e I- lersil/. v Nuiiskili ulicali po 8 vin. (Vecerno izdanjr.) Uredništvo in upravništto su nnhajatu v «N a r u d n i t i s k a r n i», ulica Velturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na umlnišlvo, oglase in iiaiocnino pa na upravništvo «Goricc». Oglasi so računijo pi> potit- vrstali in sicor ako so tiskajo 1-kiat po 1U vin., 2-krat po 14- vin., H-krut j>o 12 vin. Ako sc vočkrat tiskajo, raču- nijo so po pogodbi. Izdajal.olj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Ceste na Kanalskem. (Konoc.) Kiinalei mi utegnojo ugovarjati, da bode cesta, katero narneravajo graditi ali proložiti od Gorenje vasi do Koslanjeviee in polein dalje izvršil.i čcz Zapolok ali ko- dcrkoli do Idrije, vendarle koristila obniej- iiim krajem, kor jih zveže z državno costo v Soski dolini in s Kaualskim trgom. Za so iinajo piav. a /a ohinejno pre- l)ivalstvo — no, v nol)onoiii oz iru no. Kakor sem že zgoraj povodal, so prebivaloi Marija-Coljskega in Zapotoškega vikarjala že Int;i 18(ii. vlo/Jli prošnjo pri dezelnein odboru za poinoč, da si morejo zgradil.i c.osl.o iniino Kobalarja do'Vrliovlja, in od lislih dob so jo no vom kolikokral ponovili," ce- dalje kropkeje naglasaje potrebo lake cosine zveze. S torn so pač sami jusno razodeli, da proinetni interesi jih vlečejo cez Brda proti Gorici. Kakor vcmo, jo pa ludi gosp. porocovalec dezelnega odbora osobno pre- liodil colo pokrajino in je j)otom na podlagi lastnih poizvedeb skozi 4 leLa prav iskreno zagovarjal njih težnjo. Tu ni treba torej no- benih dokazov več. Oglejmo si zdaj spodnji (Jol dolino ob ldi'iji! Tu iinaino na v obče rodovitnih Hob nokoliko vasio in sol, ki niso Bog ve kako obljudene; pa vondar slanujojo tarn zvesti avstrijski podaniki, naši rojaki, katori pošlono plačujejo svoj krvni in denarni davok ter iniajo pravico do državnega varstva. Njirn se godi tako, kakor onemu, ki jo tožil: „Bog visoko, a car daloko! In ni jo pomoči, no rešitve iz toga nesrečnega stanja, nego po dobri, varni poti, po kateri bodo rnogli spravljati svojo pridelke na trg in dovažal.i, česar potrebujejo za živJjenjc. A pot do Kanala bi vodiio peljala oez hrib, naj jo grado, kodor jo booojo, ¦— pot ob Idriji pa bi držala vodno po ravnem do Konnina. Prebivalstvo to dolino pridolujo |)osobno los, drva, sono, sadjo; s totn si labko |)iidobi kak krajcar, drugi pridolki inu slu- žijo v brano. Mari naj vozi prvo navcdeno pridolko čoz hrib v Kanal na trg. ali skozi Kanal v Gorit^oV I'bi parnet! Kdini naravni izhod t(^j dolini v državnih mojab jo proti izlivu Idrije, čez mejo pa v nameru proti (.'.odadu odina dva trga, katorih so naši državni slražarji labko priložno poslužuj(»jo, sl.a Cedad in Kormin ; in Soska žolozni(ta, čo prid(» kdaj, bo o torn nialo. ali pa no bo nic spromenila. Sam poglod na zomljovid vas prepriča takoj, da jo tako in (la no more bili dmga(v:(\ — [Jgovor, da jo prcmalo pro- bivalstva za tako ogronion strosok, kakor bi ga prizadola nova eesta ob Idriji — jo prazon. Malo jib jo. pa so ljudi in ugh'd državo zabtova, da skrajni stra/.arji na moji niso zavržoni t r- pini v državi. Italija Minn j(! dala v torn oziru zgovoron izgled. Sicor pa ni dvorniti, da so spremoni lico coloj toj pokrajini, kadar so joj i»o varnib priložnih costah promot oilpi'(» \r osliili svol, od kaloi'Oga j<^ zdaj po- polnoma odlooona. Tudi o torn imaino jason dokaz na italijanskom pobrozju Idrije, kako so po dobi'ib cestah oživi, obljudi in oolo v kullurnern oziru probudi najbolj zano- marjona, pusta pokrajina, L'olog toga poudarjam so onkrat, da ni nikakor jiričakovati državnoga prispevka za cesto od Kostanjevice nizdoli proli Idriji, kor so vojna uprava upira laki zvozi. Po torn lakem je proSnja Kanalskega županstva v torn pogledu nozmiselna — ali pa nepn^- misljona, kakor hočeto. Vsokako se lažoj sprijaznim z mislijo, da županstvo ni prav premislilo stvari, niti precenilo mogočib na- slodkov svojega ravnanja, nego bi so udal sodbi, da je s premislokom, torej vedoma tako ravnalo, razpostawsi veliki nevarnosti najvažniše intoreso svojih obmejnih soob- oanov in sosodov, ne da l>i so moglo na- d'jati iz toga kako koristi za svojo ali za drugo občino Kanalskega okraja Pomisliti jo, da gre za obilnih 170.000 gld., katori, ali so zagotovo našim siromakom na državni moji, ali pa so rnorda — izgube sedanjemu rodu, co no colo za vsoloj. * Tako; zdaj soin jasno in odkritosrčno i"izložil vse, kar som imel razložiti o tej za obmejno pokrajino našoga okraja prevažni zadovi. Čo se mi je posrečilo vzbuditi v za- konitih zastopih prizadotih občin pravo spoz- nanje in co jo kaj pravoga razuma, vosti in srca v njih, tedaj smom pričakovati, da bodo vodeli, kaj jim jo ukroniti in da to tudi izvr.šo bi-ez daljoga obolavljanja. Po zgoraj navedenih besedah deželnega odbora bi bilo noodpustljivo, ako bi okraji in občine no sprojoli ogromnega, od države ponujanoga doneska za namoravani obmejni cosli; la noodpustlj i vi greh pa zakri- v i j'o p l'iiv got o v o, ako ne prevzamejo na se poroštva za založbo nopokrite po- trebščino. Saj se jim ni bad Bog ve kolike proobložbo svojih obdačencev, ker računajo lahko od one strani na primcsrno pomoc iz dežolnoga zaloga, od druge pa prav gotovo na to, da dr/ava nikdar ne doDUsti, da ob- (bicenci obnemorejo pod pretežkim breme- noin javnih davkov. V skrajni sili jo vodno še najti pomoči, posebno kadar gre za tako cesto, katere hoče državna uprava imoti za vojno na- mene. E. Klavznr. Klerikalizem na Goriškem. Dr. Tuma in Gabršček sta tudi na Go- riškoin sročno osnovala načel no liberalno stranko. Dno 8. t. in. so osnovali „na- rodno-iiii prodno stranko na Go- risk em. Dr. Tuma je sicer povdarjal da oni niniajo nič jedinega s tujim liberaliz- mom, da ga ne potrebujejo v svoji sredi, da to, kar oni hočejo, je svoboden razvoj našoga ljudstva. Mi pa vemo, da je libera- lizers! eden in isti, naj je v nemški, laški ali sloveiipki kozi. ,.Fortschritt", „progresso", ali „napredok" je eno in isto. In teh imen se poslii'/ujojo povsodi liboralci. Pod krinko svobodnoga napredka je pričela Turna-Ga- brsčekova svujat bratomoren boj za svoje osebne koristi. Povdarjanjo in povoličovanje lastnih zaslug in žrtev za občni blagor, v nič dovanje vsega, kar so drugi storili, in pa prazno puhlice, to je orožje, kijo rubijo, da si pridobe in ohranijo gospodarstvo v dežoli. Med puhlicami, s katerimi se nadeja kričava svoj at zbegati našejavno mnenje in zakriti svoje prozorne namone, je izraz klerikalizem in vse istokorenske besede. Nehotö sc moramo čuditi drznosti omenjene svojati, da se upa nastopiti s tako zastare- lim in ludi v našoni casnikarstvu obrab- ljenim orožjom, ki more vplivati lo še na nerazsodne in politiško nezrele ljudi. Slovonski protiklerikalci so bili že večkrat pozvani in so imeli priliko več ko dovolj, da se izrazijo, kaj jim sploh pomeni beseda klerikalizem. A doslej so se še vse- lej skrili v neprodirno meglo nojasnosti in o pomenu besede same modro molčali, kadar jim je bilo treba jasno in nedvoumno od- govarjati, dobro vedoč, da morejo lo v kalni vodi uspešno ribariti. Naše ljudstvo jo v svojem jedru in po ogromni večini verno, zato se slovenski protiklerikalci niso še upali naravnost in očitno izpovedati svojih protiverskih teženj, ker vedo, da bi jim ljudstvo obrnilo hrbet. Zato jo tudi novopečena gorižka liberalna stranka vrgla vero in cerkev iz svojega programa, češ, da se v taka vprašanja kratko ni malo ne vtika. Narnigavali so sicer, da se bore le proti politiški avtoriteti škofov in duhovstva in proti njih neomejeni go- sjiodstvaželjnosti, toda vse dosedanje rav- nanjo protiklerikalcev je očividno pokazalo, da velja njihovo rovanje vsemu, kar diši po dojanskom krščanstvu. Po delovanju proti- klerikalcev smemo sklepati, da jim v istini pomenja klerikalizom prav za prav dejansko krščanstvo. Naäe naziranje o razmerju med vero in javno nravnostjo je ravno nasprotno. Krščanska vera nam je absolutno resnična, nje zapovedi brezizjemno obvezne, ne samo za zasebno življenje, ampak tudi za javno delovanje. Kdor se posveti javnemu delo- vanju, od tega smemo in moramo zahtevati, da se drži krščanskih načel in da ne izko- rišča in ne zlorablja svojega mesta v do- sego sebičnih namenov. V verskem in nravnem oziru prizna- vaino in zagovarjamo crkveno avtoriteto, v politiki, v javnem delovanju sploh, pa za- btovamo, da zavladajo kršcanska nravna načela kot zvezde vodnice. Zakaj prepričani smo, da je izboljšanje naših žalostnih dru- žabnih razmer, da je zdrava preosnova človeške družbe, da je ohranitev in boljša bodočnost nažega bornega naroda le tedaj mogoca, kadar prešinejo krščanska načela, pred vsem vrhovna zapoved o nesebični L I S T K K. Natančnost ali sitnoba? Huski : A. Celiov. +}¦*-¦ Nekega prekrasnoga vi'cora jo sodel no manj prokrasni oksokutor Ivan Dmitrič Crvjakov v drugi vrsti sodožov in glodal s kukalcorn na odor. Gledal jo tor so čutil na vihii inn srcčo. Ali maboma . . . (\; po- vostib so pogosto bore la „iiiiiliointr'. In pi- sat olji irnajo prav: življenje jo tako j)olno takih nepričakovanih slučajev !) Ali mahoma so jo potamnilo njegovo lice, oči so s<> obrnile, dih je zastal... Vzarno kukalce iz °čij, nagno so in — apčhi!!! Kibnil jo, ka- kor vidito. No saj kibali ni |>repovedano nikomur in nikjer. Saj kihajo kmotje, in ro- darji in včasih celo — tajni svrtniki. Vsi kihajo. (irvjakov nikakor ni bil osupcl. Obriše s<- z ruto in kot omikani človok so ozro okrog: ali ni vznomiril kogar-koli se svojim kihanjem V Ali zdaj pa'so jo prestrašil. Zaglodal J(i starčka, ki jo sedel prod njim v pivi Vl'«ti sedežov, mrmral nokaj in skrbno bri- S{il z ruto svojo plošo in vrat. V torn slarcku sPOzna naš Črvjakov državnega go n oral a l5«"izžalova, ki je bil nad/ornik občilnih cost. — ,.Oh, osikal som ga!'' pomisli Črvjakov. ^i moj načelnik pluj je; ali vendar to ni l>rijetno. Treba se bo opravičiti. Crvjakov zakašlja, pasc nasloni naproj in zašopola goiKiralu na uho: „Oproslito, vase--- stvo*) oskropil som vas. Ali jaz nepričakovano ..." „Nu, nu, nič za to". ,,Za Boga, oprostito. — Jaz... nisom hotel". Ah, sedite. prosim! Pustito, da bom poslušal!" (irvjakOv osupno; glupo so nasmeje in zacixi glodati na pozoriščo (odor). Gloda, gloda; ali zdaj ni rulil voč blažonstva. Noki nomir ga jo jol mučili. Mod igro — ob prcsledku — stopi k Brizžalovu opogumi so in zainrmiä: „Osikal som vas, vaso — stvo. Opro- sliLo... Jaz veste... ne da bi —". „Ah, noumnost... Že som bil zabil, a vi vodno ob isti zob z jczikom!" ročo ge- neral in nostrpno zgane so spodnjo ust- nico. — ,.1'ozabil, ali zlobnost so urn vidi na oceh" inisli si (Irvjakov tor so ozre siun- Ijivo na gen(;rala. Tudi govoi-ili no mara. Troba nm jo pojasniti, da nisom hotel . . . da je to zakon prirode, sicor bo inislil da som hotel pljuniti... Zdaj no inisli, pa po- ziu^jo bo inislil! Ko pride (Irvjakov domov, pove ženi o svojoj nozgodi. Kakor j(^ videlseje vedla žona provoc lahkomisolno pri tej reči. Samo ])rostrasila so jo ; ko jo pa izvedola, da jo Brizžalov ,.[)Lujb', Icdaj so jo po- inii'ila. *) „--- stvo" naiiicsto dotiöncgti naslova. ,.AIi vondar pojdi, opraviči se", reče žona. „Mislil bi, da so ne znaš vesti v drušlvu". „To, to jo. Opravičeval sem se, ali on je tako nekam eudav... Niti one pametne besede ni izrekel. Pa saj ni bilo časa za razgovor". Drugega dne obleče Crvjakov novo uradno obleko se da podstriči in gre k Brizžalovu, da bi pojasnil ono... Ko pride v sprejemnico generalovo, zagleda tarn mnogo prositeljev, in med prosilci tudi sa- moga gonorala, ki je bil že začel vzproje- mati prošnje. Ko je bil izprašal nekaj pro- silcov obrno general oči še na Črvjakova. „Včeraj v „Arkadiji" — če se spo- inihjato, vase — stvo", začne razlagati ek- sokutor — „kihnil som bil in... nonadoma som vas bil oskropil. Opros..." „Kake beilarijo . . . Bog ve, kaj! Kaj pa vi zeliteV" se obrno general k nasled- njoinu prosilcu. „Noč(^ govoriti!" inisli Crvjakov ter zblodi. „To je: srdi se... Ne, toga so ne smo pustiti tako... Jaz inu pojasnim..." Ko je bil general končal razgovor, s poslednjim prosilcem, in se napravil v no- tranjo sobe, stopi Crvjakov za njim in zamrmra: „Vase — stvo! Co se drznem vzne- mirjati vase — — stvo, je to le iz čustva -- morem roci kosanja! Ne nalašč, sami izvolite vedeti!" General se namrdne in mahne z roko. „No, vi se lahko smejete gospod!" reče ter se skrije za duriini. „Kak smeh je tiiV misli Crvjakov. — Tu ni prav nobenega smeha! General, pa ne more razumeti! Če je tako pa se ne bom več opravičeval pred tern bahačem! Vrag ga ! Napišem mu pismo, a k njemu ne bom wed hodil! Ne za Boga — ne bom!" Tako je mislil Crvjakov na poti proti domu. Ali pisma pa ni napisal generalu. Mislil je, mislil; ali nikakor ni inogel zložiti tega pisma. Drugega dne sklene da pojde osebno pojasnit... „Včeraj sem bil prišel vznemirjat vaše — stvo, pomrmra, ko je bil obrnil general svoj vprašaven pogled nanj — ne za to, da bi se smejal, kakor ste bili izvolili opaziti. Opravičeval sem se za to, ker sem bil kihnil in sem vas bil oškropil — ali smejati se nisem mislil. Ali se mari smem smejati V Če se bodemo mi smejali, tedaj ne bo ni- kakega spoštovanja ... do oseb ... Poberite se! vzroji general. Kar za- modrel je bil in tresel se je. „Kaj?" vpraša šepetaje Crvjakov ves trd od groze. „Ven!u zarohni general ter topotne z nogo. Nekaj je počilo v Črvjakovem truplu. Nicosar ni videl, niöesar čul, kar omahoval jo k durini, stopil na ulico in počasi odäel. Mohansko je prišel domov, niti suknje ni slekel, lego.l je na divan in umrl. Prehudo je bilo za oba! ljubezni do bližnjika, vse naže javno in za- sebno življenje. To so naša vodilna načela, o posa- mezuem pa se držirno programa, ki nain ga je začrtal vseslovenski shod. Ne vemo sicer še, kakšne pojme o klerikalizmu imajo naši go risk i antikle- rikalci. Ni neopravičen naš sum, da hoeejo to v glavnih obrisih označeno smer našega teženja zaznamovati z besedo klerikalizem. Svobodno jim! Toda ako so prijatelji luči, ako so njih narneni čisti, ako je njih boj potreben kot boj za pravico, ako so njih sredstva poštena povedö naj, kaj tiči za tern bojnim strašilom, s katerim sosebno v gorah plašijo ljudstvo, • ako jim kJerikalizem res ne pomenja dejanskega krŠČanstva v javnem življenju! Dokler ne dobimo na naš poziv jasnega odgovora, smatrali bomo nase goriške anliklerikalce kol ljudi, ki se hočejo s slepljenjem in z beganjem javnega mne- nja okorisčati, in ki sploh soglašajo s slo- venskimi protiklerikalci. Govor dr. Lav. Gregoreca v drž. zboru 2. marca 1900. (Dalje.) Tretja podoba. Leta 1859 so bili v vojnem minipterslvu na Dunaju v volikih skrbeh, da prhlrvi Garibaldi s svojimi pro- stovoljci v italijansko Dalmacijo, kakor so jo takrat nazivali, da vzbudi ljudstvo in se obrne polern proti Ogrski, da tudi Ogre pri- dobi za vstajo. Kaj so storili? Ohrabrili so se ter poslali v Dalmacijo prvega jugoslo- vansko inislečega namestnika v osebi gene- rala Rodiča. In kaj se je zgodilo? Dal je hrvatski večini v deželi njene pravice in v nekaterih letih je izginil italijanizem, in se- daj ne bo nikdar več nobenega Garibaldija, ki bi hotel vzbuditi „italijansko" Dalmacijo. Mnogo se piše in govori o važnih za- dačah, ki čakajo našo državo na Ralkanu in trudimo se, da bi si pridobili naklonje- nost ondotnib sJovanskih narodov. Hrez- dvomno pa je kratkovidno, pri balkanskih narodih iskati prijateljstva, doma pa lastne Jugoslovane zatirati. Vsled teh raziner smo prisiljeni, da zahtevamo obramb-* proti na- šemu uradništvu mod ce.sarjevimi svetovalci, kakor jih imajö Poljaki in Gehi v svojih mi- nistrih. Za nas govorijo isti razlogi. Nova vlada imenuje kot svojo najsve- tejžo nalogo, da razvozlja narodno vpraša- nje. Našla je, kakor si domisljuje, za to že tudi pravo sredstvo : posvetovanje zau]>nih mo/, izbranih iz nasprotnih si strank. Ali se ji bo sprava posrečila, ne vem. Pa to se zdi imm Jugoslovanorn čutlno, da hoče su- mo v dveh deželab spraviti narodnosti, in sicer v deželah, v kateri imajo" Nemci manj- šino, a o deželah, v katerih so Slovani v manjšini, pa molei. (Tako je !) Gelo Šlezijo so izključili. To se narn zdi tern bolj čudno, ker je znano dejstvo, da se slovanske manj- šine v Šleziji, posebno pa na Koroskem in Stajarskem gospodarstveno, prosvetno in narodno vse drugaee zatirajo, kakor pa nem- ške manjšine na Češkem in Moravskern. Na moravskem ima oelo manjšina neni- škib prebivalcev večino poslancev v dežel- nem zboru, odločuje torej o deželnih linan- cah, o deželni upravi in vodi vse šolstvo. Tudi na Geškem so imeli Nemci dolgo vrsto let večino v deželnem zboru in takrat go- tovo aiso zamudili, da pöskrbijo tudi za se. Pozneje so prišli Gehi do večine in so pra- ško vseučilišče popolnoma prepustili Nem- cem. Privolili so, da se razdeli deželni go- spodarski svet, deželni šolski svet, in lahko rečemo, da ima nemška manjäina na Geš- kem glede šolskih reei v resnici lastno na- rodno samoupravo. Sedaj pa Še češki Nemci zahtevajo celo razdeljenje okrajev po na- rodnostih, pravomočne določbe o šolah za narödne manjšine in narodne poslanske skupine s pravico ugovarjanja. Gospoda moja ! Tako ugodne so raz- mere nemških manjšin na Češkem in Mo- ravskem, a razmere slovansklh manjšin, po- sebno slovenskih manjšin na Koroškem in Štajerskem, so neizmerno žalostne in neu- godne, Na Koroškem in Stajerskem živi čez V2 milijona avstrijskih državljanov sloven- ske narodnosti. Državna bremena nosijo ka- kor njih nemški sodržavljani, a vendar se jim odrekajo vsa prosvetna sredstva, ki so potrebna in primerna, da si Slovenci ohra- nijo z Nemci enako plačilno moc. Slov. manjšina na Kranjskem v vseh potrebnih in pravičnih rečeh ugodi 4 nem- škim odstotkom, a nernška večina na Koro- škem in Štajerskem nam odreka vsako zah- tevo, celo potrebno število Ijudskih šol v materižčini. (Posl. baron Hakelberg: Ljudje se vendar hočejo nemški učiti !) Kaj še ! Čez HO let so se borili za eno edino slo- vensko šolo, s tern so vendar1 dovolj poka- zali, kaj hočejo. Zdaj že leta in lela ležita pri minister- stvu rekurza dveh solskih občin, a ne re- si ta se, ker je s tern Slovencem zaprta pot do upravnega sodišča. Nemški šulleranj sine brez ovira ustanavl ati celo sumo ljudskili šol na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem in pravi«'.a javnosti se tern' šolam ponuja. slovenski zasebni. šoli v Velikovcu pa se je odrekla pravica javnosti. Resnica je potem- takem, gospoda moja, da so razmere sloven- skih manj.sin na Koroškem in Ötajerskem rskrajno žalostne in neugodne. (Konec prih.) D o p i si. Iz lU'itvljskih krof;ov. (Učitejske petletnine — g o r i š k i o k r. š o 1 s k i deželni žolski svet— minis ter stvo — i ii „napredna" strank a). Gospod urednik! Naslov rnojemu do- pisu je dolg, a ne ustrasite se ga. Saj vi- dile, da je jedro le majhno in tudi do- pis nc bode tako dolg. kakor bi kazal na- slov. Torej zariKMii z uoil^ljskimi pellet- n i n a in i. I N't let -— je že precej dolg čas, kaj ne. Učitelj mora sluzili 2 do 8 lela pro- vizoricno in potein še dolgih f) let prej, ko dobi prvo zholjšanje za borih 40 gl. ali zdaj nič manj borib 80 kron — sporco. Gi- stih ne dobi učitHj nikdar, kajti naj prej mu odšeipnejo precejšen del kolki in — dav(;k. Ni ga hlapca pri najrevnej^em kme- ticn, ki bi moral toliko let služiti za |n-vo najnižjo plačo ! A niti po tern času ni go- tov učitelj, da dobi 10 krajcarjcv n a dan poboljška. Po več ko petili letih dobi toi'<»j poboljška za toliak —- ali cigarete — - drama. To pa dobi pod pogojem, da je vrsilves čas svoje dolžnosti — v zadovolj- nost vseh šolskih oblastnij ! . Po starej postavi je zacel l.eci c:as p(»tletnini od prvega dneva onega meseca, |io katcrcin je bil učitelj žaprisežen kot de- (inilivno namesčen. Po novej postavi pa za- čenja teči od prvega dneva onega meseca, ko je dovrsil drugo skušnjo. Nova postava je ugodnejSa za majhno malenkosl. Okrajni solski svet in za njim tudi deželni je raz- lagal postavo tako, da bi bili deležni te ugodnosti h; oni učitelji, kateri še niso bili dobili prve petletnine ; vsi drugi bi bili za- postavljoni. Vsled ugovora.je razsodilo mi- nisterstvo, da je ugodnosti deležno tudi sta- rejše učiteljstvo. Drugačne parneti pa je bil pomnoženi o\rr. solski svet goriški.^ Sklonil Je ugovarjali razsodbi ministerstva do zad- nje instance. Pravda za oslovo senco ! Tak sklep bi bil v cast — Abderitov, a ne šol- skej oblastniji koncem devetnajstega ali za- čctkom dvajsetega stoletja. /aloslno zname- nje za napredek(V) vnetemu zastopslvu ! „U č i tel j s k em u To varišu", ki pohlevno caplja v najnovejšem času za ,.So- čo", poročalo se je iz Gorice, da „izvrše- valni odbor napredne (!) stranke se zavza- me za ugodno rešitev učiteljskih petletnin". Kadi bi vedeli, kje in kako se bode zavžemalo za tako resitev. Ali ima morda ta stranka })ri upravnem sodisču na Dunaju svoje zaslopnike V ! Okrajni šolski svet goriški, v katerem sedita dvä nepostavn o izvoljena zastop- nika učiteljska, išteje nekaj prvakov nove naprodno stranke na Goriškcm, n. pr. usnjarja g. Jakila, župana g. Konjedica in morda še katerega drugega. Ni nam znano glasovanje o tej zadevi -pri zadnji seji, a sklepamo z vso gotovostjo, daje bil sprejet lamozni p red log — kljubovati razsodbi minister- stva za; prikrajšanje za par goldi- narjev na leto veliki vecini uci- teljstva — I«4 s poniocjo oinnijtMiili prvakov „napredne" stranke! „Prim. List" je konstatiral, da zastop- nik cerkve ni glasoval za abderitski pred- log ampak proti njemu. Ako bi bili tako glasovali omenjeni prvaki „napredne" stran- ke, ne bi bil mogel biti sprejet, ampak bi bil propadel. Tarn, kjer bi bilo mogoče pomugati da bi se bila izvrsevati zacela poštena odredba ministerstva, tarn so jej nasprotovali isli prvaki „napredne stranke". Ker se to ni zgodilo, je poročilo v ,.[Jčit. Tovari.su" — navadno slepilo. Gospod urednik! Hodile tako rlobri in poskusite poizvedeti, in javno pribiti imena onih mož, ki so se tako povzdignili ter gla- sovali proti razsodbi ministorstva. Učitelji bi kaj radi poznali one junake. Ako pa poiz- vesto recimo iz glasila ,.napredne" si ranke, da so drugače glasovali zgoraj omenjoni prvaki, prosim, da to v listu navedete, ker nočem nikomur d<^lati kriyice. Moja trditev se nanaša le na sklep in štetje glasov, ne da bi pozitivno vedel, kako se je glasovalo. Zadova la je sicer malenkostna, a za poznavanjo ,.prijateljev' v ,,naprcdni" stranki eminenlne važnosti. Novo ,.naprednoa stran- ko bodemo sodili — ne po praznih bese- dah, ampak po dejanjih nji'iiih [»rvakov. Politični razg\Led. K položaju. Zasedanje državnega zbora je lorejza scdaj pretrgano. Za koliko časaV Nato vpra- šanje ne more danes pač nikdo odgovoriti. Ministerski predsc;lnik je sicer rekel, da je odvisno od dezclnih zborov, ki se bodo sklicali te dni, bode Ii državni zbor spot sklican prej ali kasnej. Ako bodo deželni zbori, rekel j(^ dr.tvvit. Koorber v kratkem času izvršili svojo nalogo, potem hi bilo mogoče sklicali državni zbor že v prvi po- lovici meseca maja. Tako je govoril mini- sterski predseclnik, je Ii pa tudi tako mislil, kdo ve?\ Po našem mnenju nann-cc ni v prvi vrsti od deželnih zborov odvisno, kedaj bode spot sklican državni zbor, pač pa je to odvisno otl spravnih pogajanj, ki se te dni nadaljujejo mod Gehi in Nemci. Sodeč po današnjili poročilih bi ne bilo popolno- ma izkljuceiK) kako sporazumljenje. Sicer pa bi bila vsaka sodha prenagljena, dokler se ta pogajanja ne končajo. F*o nažem mnenju je has ta teden kritičen teden za osodo našega pailaincn- tarizma. Državni zbor. V scji due l(>. t. m. poslanske zbor- nico so stavili slovenski in hrvatski :poslanci razne interpelacije. Žičkar in Berks sla in- terpelirala radi dogodkov v Gelji due 9. in 10. augusla I. I. Spinčič radi rabe slovcn- skega jezika na Primorsk(»m, dr. Ferjančič radi ravnopravnosti pri najvisjem sodišču. Prišlo je po tern do gnlih skandalov, katero so provzročili Schönererj.evi tovarisi in on sam. Predsednik dr. Kuchfs ni dal namn^č prečitati inUirpehicije poslanca I rota radi konliskacij S(;höncrerjcvega organa „Unver- fälschte deutsche Worte"', ker ni imela inter- pelacija, potem ko sta dva poslanca svoj podpis preklicala, dovolj podpisov, Zaradi tegii so uprizorili nemski railikalci ncizme- ren hrup, ki jc trajal skoro celo uro. V tej seji je zbornica rešila predloge o pogodbi s Š[)ansko v varslvo iznajdeb, o nekom |tosojilu mesl.a Krakovega, o delalski slatisl.iki ter razi>i'avljalu o preiiKMnbi i?Ji i'V.) in (K) obrlnega reda. V večerni seji so se pa iz- vrsile volitve v delegacije, ceravno so se nekatere si ranke levice oglasile proti njim. Izvoljeni so bili v delegacije ined dru- gimi za Kranjsko kol. člun poslanec Ven- cajz, kot namestnik dr. Krek ; za .Stajarsko poslanca Mosdorler in grof Stiirgkh a za namestnika posl. Pommer; za Goriško kot clan poslanec Lenassi, kot namestnik dr. Verzegnassi; za lsl.ro (iamliini; za Dalmacijo Hulat. V spboto ob8. popoludne je poslan- ska zbornica spet zborovala. V njej so se resili med drugim predlogi glede državiiih podpor za. poškodovane po elcmentarnih nezgodah. Koncem seje je pa povedal pred- seilnik iioslancern, da jim bo poslal na dom povabiUi k prihodnji soji, ter jim voščil vc- sele velikonočne |)raznike. Sklicanje ttežeinih zborov. Današnja ,.Wiener Zeitung" objavlja najbrže ccsarski patent, vsled katerega se sklicujejo deželni zbori, in sicer se sklicuje nižjeuvstrijski deželni zbor na dan 27. t. in., ^oriški na dan 2. aprila, a vsi drugi razun istrskega in tržaskega na dan 2(5. t. inesnea. Deveturni delavnlk v premoflovnikih. Pododsek socijalno-poliličnega odseka je naročil poslancu dr. Foftu, naj predloži in zagovarja načrt z naslednjimi dolocbami: I. Delo v premogovnikih pod zemljo se do- loci na dev(it ur. 2. Ta normal na delavna doba stopi v veljavo s 1. januvarijem 1901, vender se pa more ta izvedbena doba v posameznih slucajih raztegniti do I. januv. 1902. H. Pri posamnih premogovnikih in delavskih kategorijah, kjer je pol rebna spre- niemba delavne dobe, se more ali začasno ali trajno določiti izjeme. Spremenjena delavska doba pa no smo prekoraciti desetih ur. 4. fzvedbeni in nadzorovalni organi se morajo določiti iz vrst " delegatov podjotmštov in delav(!0V. Rudniško glavarstvo je druga in poljedelskö ministerstvo tretja in zadnja inštanca. Ta načrt predloži odsok zbornici so le po veliki noči. Pri tern nacrtu imajo delodajalci skoro prosto roko. Načrt ne bo mnogo koristil delavcem. V eraričnih pre- mogokopih se uvede baje l.jan. 1901 osem- urni delavnik. Domače in razne vesti. V. ii. ^. iinroniikom. Zaradi mi- nolih dveh praznikov je izšel nas list danes oh 4. uri popoldne. Yisoka zaroka, — „Wiener Zeitung" naznanja uratlno, da se je Nj. ces. in kr. visokost nadvojvodinjakronprineezinja udova Stefanija zarocila z grofom Lonyay-jern. I.'itii'l jo IS. t. m. v Tolminu c. kr. notar v pokoju in veleposestnik Ivan P re- in r o v pi. Promersloin, po kratki bolezni, star 90 let. Pokojnik jo bil skozi in skozi blaga dusa in piemen it značaj. Vr(;like za- sluge ima za vzbujo našega naroda na Go- riškem. V oni dobi, ko je naš narod še spal spanje pravičnega, potegoval se je ne- ustrasono za njegove politicne pravice. Tol- ininski čilalnici je bil osnovatelj in mnogo- leüMi zaslužen predsednik. Za slovensko uradovanje si je stekel nevenljivih zaslug. Z.ito pa mu bode mej nami ohranjen blag spomin. Žalujočima rodbinama Palisca in Gahrijelčič naš<» nasrčnejse sožalje ! Kaidinalov davek. — Ker je nas kardinal pricel nabirati rniloščino za deško semenisce*), je to silno razburilo gospodo okoli "Soce". Pričeli so torej udrihati proti kardiualovemu davku. I/, |{itl.skoi;a so si naročili dolgo poročilo, ki mod drugim pravi: ,.1'roli lakemu izsesavanju ljudstva se moramo kar najodločneje upreti in to tern bolj, ker prihaja od si rani, ki je sama dobro zalozeiia z denarjem". Da bi ,.Soča" v(Hlela, kako je ta stran založena z denar- jein, dvomimo, ker gotovo Gabršček ni še revizor duliovniških žopov. Veliko hvalez- nejs(» drot.i pravnemu ctitu katerega si je utrdil kremar. Saj je pravni cut po nazorih dr. Tumo vendar le jirva in glavna stvar. V lastno obrambo nam jo poslal gosp. J. Š. ki je bival iz zdravstvenih ozi- i'ov nekaj časa v Gorici in katerega je „Soca" v jedni svojih zadnjih stovilk napala po svoje samo zato ker v svojih zasebnih po- govorih s prijatelji in znanci ni mogel kot po- šten Slovenec hvaliti postopanja znanih dveh Horostratov, U;-lc vrsti(-o, katore mi drjige volj(^ ])i'iol)čujemo. Gospodu, ki je imenoval v „Soci"' ne-, kega tukaj se mudečega gosta „špiceljnom"! ki jo pravil, da se je vtihotapil k zaupnemu shodu narodno-naprodne stranke in ki je (h'omil sploh o vsakem njegovem značaju ! Kodö je to, ali je črnobradati mož zabav- Ijic ali sumničenj ali kedo drugi, ki je vzel v zakup finance ali celo nirodno gospodar- stvo — to nam nič mari, ampak samo ne- kaj rosnice bi mu rad j)Ovedal radi drugih ljudij, njegova ušesa itak vem da že no ino- rojo razločevati mej pravimi in nopravimi glasovi. — Recenega dne, ko jt; bil zaupni shod, som bil srecal od godbe k kosilu gre- doč v (iosposki ulici «, J. Povahi mo s sabo, naj grem k shodu. Odgovorim mu, da ne grem, ker me g. K. ki je vratar ne ]>u- sti. V resnici pa g. K. niti o loin, vprasal nisem niti nikogar drugoga če sinorn k shodu, ker se mi je zdelo, da nimam pri shodu zaupnikov malo nič opravit. Na to g. J.: Pojdi, pojdi, govorim jaz, da te spusti ; zdaj le govori dr. G. [)\\ G.V vpraišam in ker jo g. dr. G. bil moj prijatolj in bi ga rad spoz- nal tudi kot govornika sem šel znjiin, rekši da osLanem v predsobi dvorane. ker se mi je se vedno zdelo, da bi tako mladi Ijuiljo n<^ spadali mej zaupnike — seveda sem se motil, v dvorani sem vidol tudi pre- cej obrazov precej mladeniške zuiiajnosli ! Ostal sem v predsobi! G. K. mo vprašaza vslopnico. Odgovorim da je nimam! Oslanem v predsobi ! Kaj in kako sta se vedla g. K in g. .1. zato jaz nisem priča in koliko sta pritrjevala in ploskala, toga jaz ne vom, kor jaz sem bil blizu nekaj minut od pribli/no tričetrt na jedno do blizu pot mi nut prod jedno, shod pa je trajal od . 11. mends« do ne vom kodaj ! Ker ». dr G. ni govoril in ker mi je bila stvar za mojo osobo nevažna in dolgočasna — šel sem hitro prod Mej tern časom je govoril dr. Tuma tudi še o *) IViznaviinio, o v drumorn ča- su, na katerega pride 30 0 zaupnikov in se voli drug izvršovalni odbor. To je istina in to lahko potrdijo in morajo potrditi vsi navzoci zaupniki. Toliko o tem slučuju, ko sem igral vlogo ,.špicoljna"; o drugih slu- cajih, ki si jih inisli g. pisec, ne morem oporekati, ker ne vem, kakšne in koliko si jih inisli ; dobro pa vem zakaj ine imenuje spiceljnom, zakaj vtihotapljenca, zakaj ,,taki znacaji"', ker ve predobro, da nisem nikdar odobraval ostudnega pisanja ernobradatega goriškega žurnalista in se nikdar strinjal z nasilnimi in neopravičenimi dejanji goriškega linančnika. In to namree za svojo osebo — javno nisem napisal nili jedne vrstiee. Od tod le sülze ! Zalo ker se nisem slepo vpo- koril nekaterim dejslvom, o katerili kurzira innenje nepristranskih, neomadeževanih i politično i zasebno, rnož. da niso sarno neopravičljiva, ampak včasih ludi neznauajna naravnost — pa kaj mari nokalorim ljudem do tnnenja poštonili, zaslužnih mož ! Kone- čno bi lahko zahteval, da prekliče „Soca"', ta grda natolcevanja — pa kjer sogospodje državni poslanci ä la dr. Gregorčič rokovnjači, la/.niki, obrekovalci in Hog si ga vedi kaj se, kjer so dezeini poslanci Iroti, bedaki, neumneži itd., kjer so Gospodje, ki niso njih političnega mnenja, špijoni, kjer c:. /kr. prolesorji po"/, ure govore ne da bi vedli o čem govore — tarn je ludi rnoja malenkost lahko „tak značaj, špicelj, tiho- lapec", Kakorsen je človek sam, tako sodi druge, pravi pregovor ; morda je kaj resnice, na lem V Kedor inia jasna naöela, odkrito orožje i n lj u b i d osto j e n boj, ta n ima ničesar skrivati, ta se nikamor n e v t i h o t a p 1 j a — kedor P a d e 1 a z nasilstvorn in zvijai' o, ta se boji luči in Ijubi tcmo in skrite kote! Sicer pa po (Joriškem bodo že skoro otroci vpili: „Ta je üiii, tega se boj Rimljan", Hie niger est, hunc tu, Ro- mane, caveto! in kazali za osebami, ki hočejo veljati za vzornike. Pisec omenjenih vrst pa naj si nikar ne inisli, da sem na- ])isal to radi njega, in svarim ga, naj ne zapiše tistili besed, ki so nm se zdrknüe z jezika, ko je to čital, kajti vse te različne psovke — bile bi zastonj in jaz bi se jim samo smijal ! Napisal pa sem to, da mi ne poreko moji izven goriški prijatelji gori- ških itak nobeden ne vrjame „Sociu da sem res igral tako vlogo, kakoršno mi je „Soča" prisodila ! .1. Š. Občni /bor „Trgovsko-obrtiu». iv- gistrovanc /adruge*'. 0 tem zboru smo mi prinesli /,e v zadnji številki našega lista. kratko porocilo. Danes se nam zdi pa uruestno ponatisniti iz poročila, karero pri- naša o tem zborovanju „Primorski list1' to-le : Po poročilu ravnateljstva bi bilo imelo prili na vrsto porocilo nadzorovalnega sveta. Po pravilih namreč obeni /bor ne more pravomočno sklepati o porocilu ravnatelj- slva, o letnein računu in o bilauci, ako ni bilo' predloženo poročilo nadzorovalnega sveta. Toda ravnateljstvo je vže vlani to iz- pustilo z dnevnega reda in so bili torej sklepi lanskega obenega zbora neveljavni. I«mi so nadzorniki molčali, letos pa so ho- U'li govoriti in to so tudi povedali, a gospodje ravnatelji so oblaslno prezrli pravice nad- zornikov in pravila, kalera so si sami se- stavili. P r o f. Č e l) u I a r, kot predsednik nad- zorovalnega sveta si je torej moral se silo pomagati do besode. Gospodom je bilo to jako neljubo, ali ugovarjali se niso upali. Nadzorniki (prof. Čebular, Mlažon in Križ- "ičj so torej poročali, da so letos meseca novembra pregledavali kiiji^c; in blagajno, Nasli so vse v redu. Ko so pa pregledovali posojila, so na- sli nekoliko stvari, ki jim niso bile po godu in sicer : 1. Našli so, da '/atlruga vcasih posoja l'i-oz, dovolnega varslva. Med nezanesljivimi tvrdkarni so nasli eno, katera jemlje meniee od notorieno nezanesljivib trgovcev in si je daja izplačevati od zadruge do svote 20.000 K. Nadzorništvo je svetovalo, da naj se pola- goina la kredil zmanj&i brez škode dolič- nega. 2. Našli so, da zadruga posoja na po- lice previsoke svote, ne da bi vprašala, ko- liko so police vredne. V dveh slucajih je zadruga vžo imela izgubo, to sc viegne še zgoditi, ker ima zadruga vse polno polic. H. Našli so, da so eni in isti gospodje poroki pri več dolžnikib, in veekrat tudi t poboljsalo, (3 odpustilo neozdrav- ljenih in 9 jih je umrlo. V to leto se je preneslo 26 bolnikov. Primarij temu oddel- ku je dr. Martin K e r š o va n i. — Po stanu je bilo bolnih največ dninarjev, namreč 196, potem 83 poljskih delavcev, 63 kme- tovalcev, 43 čevljarjev, 51 kamnosekov, 40 mizarjev. 27 zidarjev, 24 kovačev i. t. d. — Iz Goriške-Gradiščanske bilo je 818 bolni- kov, iz Kranjskega 39, iz Trsta in okolice 27, i z ltalije 33. Povprečno je bil od vseh 1007 bolnikov vsak po 31 3 dnij v zdravljenju — Holnike se sine obiskovati vsak dan od 2—4 ure popoludne, ob neile- Ijah in jjraznikih 9—10!/L, ; umobolne samo z dovoljenjem ravnateljstva. —- Avstro-česka redovna [»i'ovincija usmiljcnih bratov ima lf> bolnisuic, v t(»h se je zdravilo leta 1899. ¦ 18.806 bolnikov. Posojilnica in liranilnica v Sein na Vipavskem, registrovana zadruga z ne- omejeno zavezo, vabi svoje člane k red- neiiiu letnemu občnemu zboru, ki se bo vršil dne 29. marca 1900 ob (>. uri po- poldne v dvorani denarničarja .los. Mer- molja s sledečim dnevnim redom : 1. voli- tev načelstva in nadzorstva; 2. polrjenje letnega računa za 1. 1899; 3. slucajnosti. Žclcznica čez Mali dol. Iz Komna nam pisejo : Kornenski župan je sklical dne 16. t. m. vse slarasine k tajni seji. Kdor bi si mislil, da je bilo na dnevnem redu vpra- san)(^, kako slališče naj zavzarne komensko starasinstvo ako bi seobistinila najnovejsa vest o ruski mobilizaeiji, bi se jako motil. Na dnevnem redu te tajne seje je bil prav priprosti predlog: Starasinstvo naj sklene, da se dovoli iz skupnih občinskih sredstev neznatna svota 1000 krön, kot prispevek za proučevanje načrta, po katerem naj bi se tako spremenila nameravana železniška črta od Gorice do Trsta, da bi ista od Ki- bemb(»rga no šla čez Stanjel, Ktmrivo itd. v Trst, marveč naj bi seobrnila pri rihem- bei-škem gradu skoz Ravnjak proti Malern dolu tor se nadaljevala od tarn čez Komen v Volcji grad itd., ce se ne niotimo, cez ali skozi /Čekenc v Trst. Mogoč(i je sicer na svelu vse, saj se je sezidala železnica celo cez Semering, ali verjetno se nam pa ven- dar ne zdi, da bi si vladaoprtila toliko večjih stroskov samo zato, da bi vstregla nam Komencem. Komnu pravijo sicer kraški Dunaj, ali kaj pomaga, ko vendar ni še avstrijski Dunaj. Tisoč krön, ni res Bog ve kaj, če se pa pomisli, da se naša občinska blagajna no nahaja v najboljsein stanu ter, da smo že itak preobloženi z občinskimi dokladami in z dmgimi davki tako, da sto- čemo -vsled zaporednih slabih letin grozno pod njimi, zdi se nam tako lahkomiselno trošenje denarja msumestno in neopraviceno. Opekel sc je V nedeljo so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico usmiljenib bratov starega Antona Holka iz (lohov pri Lokavcu. Starec je stanoval pri oženjenem sinu in varoval v kuhinji dva mala vnuka. Kden teh dveh, star komaj dve leti, se je pribli- žal ognjišču kjer se mu je pa obleka vnela. Stari oče, zapazivši to, je ves prestrašen priskočil k otroku in kar z rokama skušal ogenj pogasili. Žalibog se mu ni posrečilo otroka rešiti grozne smrti, pač pa se je še sam tako hudo opekel po rokah, da so ga morali prenesti v bolnisnico. Zji'i)rela in noka hisa v Skriljah Kako je nastnl ogenj. ni znano. Otročiče, ki so se spali, so komaj rešili. 1 lisa, je bila zavarovana pri „Slaviji"'. — Kn|)('ij:i z vinom v vipavski dolini je letos uboga. Pridelek je bil picel. a se tega ni mogoče spraviti v denar. Mesto da bi cena rastla, še pada. Kmetovalec mora spraviti pridelek v denar, ker drugaee ni- ma s čim obdelati vinogradov zdaj na spom- lad. Ako ne štejemo domačih krömarjev, sinemo imenovati kot jedinega trgovea — kupea našega vina — goriškega židovskega vinotržca. To smo res antisemitje. Zakaj je iininiia liiipcija z vipav- skim vinom ? Po goriski razstavi pred leti se je bila povzdignila kupeija z vipavskim vinom na visoko stopinjo. Uunajski tr- govci so prihajali po trgatvi v našo dolino ter pokupili naš pridelek za post eno ceno. Vipavci so bili tega kaj veseli. In kako bi ne V llilro spraviti v d(Miar težko pridelano vino je edina želja vinogradnikova. Kdor hitro da, dvakrat da, pravi pregovor. Jed- nako velja : kdor hitro proda, dvakrat proda. Tako je bilo nekaj let, a zdaj ni več tako — v skodo Vipavcem. Kot vzok se navaja zloglasna vinska klavzula. pomanjkanje zeleznice, dobre vin- sk<' letinc v 1stri itd. Nasi posteni vinograd- niki pa navajajo še drug vzrok in ta je : s l e p a r s t v o s p e t i j o t o m. To je od- gnalo vinske kupee ! Zato se slišijo glasovi, ki žele : boj kot pe t ij o t arjem. Zgodi se! l'onarejaiije vin. V Dragucu pri Hu- zetu v lstri je žendarmerija preiskala več vinskih kletij, v katerih se je ponarejalo vino. Žendarmerija je neke kleti zaprla ter izročila ]>restojni oblasti nekaj vzorcev vina, da se prcMšeejo. V spomin smrti p(>kojiic};a lvana Šabec jo darovala ujegova udova gospa Antonija Šabec-Abram v narodne svrhe 2000 K, in sicer: družbi sv. Cirila in Me- toda v Ljubljani 500 K, delavskemu pod- pornemu društvu v Trstu 200 K, dijaški kuhinji v Trstu 400 K, družbi sv. Nikolaja 200 K, dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu 400, podpornemu dru.štvu slovenskih visokosolt-ev na Dui'aju 200, siromakom na Rupniku 100. Po^ajanja med italijansko večino istrskfg-ii deželne^a zb(nla in med Ilr- vati in Slovenci. Kakor cujemo iz zane- sljivega vira, se bodo ta pogajanja v resnici vrSila in so že določeni zaupniki od obeh straui. Vprašanje je le, ako bodo imela ta pogajanja kaj vspeha? Sodeč po sklepu ita- lijanskega političnega istrskega društva, ki je zborovalo te dni v Trstu, bi bilo vsako upanje do kalte sprave neutemeljeno. Itali- jani ne misiijo dovoliti istrskim Slovanom najinaiijše koncesije v narodnem oziru. Si- cer se zdi, da ni popolnoma neutemeljeno mnenje, da misli vlada razpustiti istrski de- želni zbor, ako se popolnoma razbijejo spravna pogajanja. Nadina Slavjanska je priredila dne 10. t. in. koncert v Pulju, ki se je izborno obnesel. Samomor c. kr. okrajue^a komi- sarja. V Kranju se je ustrelil dne 15. t. in. tamošnji c. kr. okrajni komisar Avgust pl. Kladung. Pravijo, da se mu je mešalo že delj časa. „Slovencu" se poroča, da je hotel Kladung nekega dne ustreliti tamo.šnjega okrajuega glavaija, ker ga je ta opozoril na neke nedostatke. Ker se mu to ni posrečilo, hotel je že tf^daj ustreliti sarnega sebe, a revolver se ga je usmilil ter se ni sprožil. Glavar je seveda stvar naznanil na pristoj- iHun mestu in tajnik deželnega predsedništva Haas dobil je nalog, da spravi Fladunga v blaznico. No, nosrečnož spravil se je sam iz tega sveLa. Pokojnik je bil kot uradnki prijaznega vedenja, z ženo sta živela v naj- lepsi složnosti. Čudno je pa, da je to že tretji slučaj, ko se je okrajnemu glavarju Gstetenhoferju usmrtil uradnik. Nova spaka. Žid „Piccolo" je pre- krstil slovensko vas Ricmanje v Rusmagna. Na to opozarjamo tistega uslužbenca pri c. kr. pošti v Gorici, ki pošilja pisma mesto v S<'žano v Cesiano, da bode, ako se mu po- nudi prilika, pošiljal pisma mesto v Ric- manjey v Rusmagno. Ženin — nadvojvodinje Štefanije. Gros Klemer Lonyay je bil rojen 1. 1863, svoje juridiene študije je dovršil na budim- peštanskem vseucilišču ter se posvetil di- plomatični karieri, ki ga je povedla skoraj na vse evropske dvore. Sedaj je legaeijski svetnik v dispozieiji. Pred uekaterimi leti se je seznanil z Stefanijo, menda v Londo- nu ali v Laksenburgu. Stefanija se je za- ljubila v grola, ki ji je ljubezen vračal. Do- pisovala sta si red no vsak dan. Na poroko pa nista niogla misliti, ker jirna je bilo na poti več ovir. Gros Lonyay je bil protestant, a je prestopil v katoliško vero. Materialne razmere so tudi urejene. Gros Loyay ima 50.000 gld. lelnih doliodkov. Stefanija pa tOO.O(X) gld. na leto. Za vsakega otroka, ki ga dobita, se je zavezal cesar plačati 4000 gld. na leto. Naslov Stefanijo bode poslej „Kraljevska visokost"'. Prve dni po poroki bodeta preživela na rodnem gradu Olaszu v zemplinskem kornitatu. Park okoli gradu so olepšali in postavili v grad novo pohisje. Grofova mati, rojena Vihna pl. Pazmandy, ge umakne menda v Požun. Pazinska lirvatska ^imnazija. — V prvem polletju je bilo v prvem in jedinem razredu tega zavoda klasisiciranib 94 učen- cev. Prvi red jih je dobilo 64, odliko'vanib je bilo pa 14. Nezadostni vspeh se je po- kazal torej le pri 16. Vzroka je iskati temu nevspehu v okoliščinah, da so obiskovali ti učenci ljudske sole na katerih, se je po- polnoma zanernarjala materinščina. V dru- gem polletju pa se je nadejati, da bo s pri- dom marsikteri od teh 16 učencev prerna- gal dosedanje težave ter povoljno dokončal prvi razred. Narodno gospodarstvo. Živinorejei na T(»lniinskein pozorj! Snuje se vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine za slučaj po- gina ali popolne nerabnosti, za pospeševati promet, plemenitev in rejo govedi. Vsak ži- vinorejec ve v hipu preceniti veliko korist tega društva, ker koliko od njih je spravila nesreča v govejem lilevu na beraško palico. Vzajemno zavarovanje ga pa iznebi največje skrbi, ker si za svoto nekolikih vinarjev zagotovi kapital v svoji živini. Razdelimo toraj to veliko skrb, ki je doslej posebno bridko tlačila malega posestnika, na čim večje število sokmetovalcev, kako bo lahko ta prenašal rnalo gmotno dolžnost, bil bi to najmarijši davek, ki bi ga pri vsem tem bra- nil hudib nesreč pri govedi, revnega kmeta celo pogube. Ta ni samo najboljši način zavarovanja živine, približuje nas tudi skupnim intere- som, vzbudivši nam žlahtni čut soli- d arnosti. Pomagaj si sam in Bog ti bode p o m a g a 1! Z nadejo, da ustanovimo nekaj, za našo lepo soško dolino prekoristnega, pozivljam vse kmetovalce, živinorejce na prihodnje shode vršeče se in sicer: V CerkiiPin 18. marca po bla<;oslo\ru v Ijtnlski šoli, Na TruovHin 21. » ob 2. pop. » » V Hovcu 22. » ob ü. pop. > » Na Graho vom 25. * po blagoslovu » » V K o b a r i d u l.aprila » > » » V To I nti n ii 8. » » » » » Milan Ivančič. (Dalje na čotrti strani.) Javna zahvala. (iinjena po tolikih dokazih sočutja povodom nenadomestne izgubo, ki nas je doletela se smrljo našega preljubljenega, liopozubnegii soproga, očeta in bratn, gospoda Giuseppe Del Piero, trgovec, zalivaljuje se podpisana rodbina iz globine srea za tolike ganljive dokaze-presrčnega sočutja do blagopokojnika in do lists lor izroka presi'cno zahvalo vsem, ki so nain svoje sočuljo v lako vclikoni stevilu izkazali; naj sprejmejo zagolovilo, da nain je bilo njih sočutje v največo tolažbo v teh težkih urah. V Gorici, 17. marca 1900. Žalujoča rodbina ( Del Piero. Izjava. Vest v 31. št. „Soče" z dne If), marca t. 1., da sern imel meseca novembra m. I. z g. prof. Čebularjom konference, katerili posledica je bilo naznanilo splošne rovi- zije nadzorstva v ,,Trgovsko-ol>rLui zudrujji'', je n i z k o obrekovanje, ki inm iiamen odvračati pozornost interesentov od spo- ročila dru.štvene^a nadzorstva. Neovrgljiva rosnica je, da soni bil ol>- veščen po g. prof. Č. šele med revizijo, da se isla vrši; tačas sem prvie tudi izvcdcl iz njegovib ust, da je on splob v nadzor- stvu in nadzorstven predsodnik. linen osla- lih nadzornikov nisein poznal do novejse^a časa. — Iz tega sledi, da nisem mogel nanj vplivati, naj revizijo napove; pripoznali mora pa tudi sam, da nisem v tej zadevi v katerokoli smer nanj uplival. Toliko re.snici na ljubo; inače pa iz- javljam, da bi smalral kot svojo dolznost opozarjati nadzorstvo denarnega zavoda, kojemu sem ud,na evenlualne nedostatnosti. Pros. I. Her hue. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Šolskega doma". Prva kranjska tovarna testenin ŽnideFši^ & Valcixeie v Ilirski Bistrici priporoča svojc izborne testenine koi. makarone, firleline, vrvice in različne vloge za na. jnho velespoštovaniMim občinslvu. Prvi sijajni vspeb najinib izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najinib v tern času kar jib izdelujeva. — Velespoštovana gospodinja.! Sezile po tej jedi, katoro pri nas s slastjo še oni zavživajo, ki dosedaj o testeninah so slisali niso boleli. Naj ine tesl.enine vdobe se v vseb boljšib prodajalnicab jestvin ; povsem zanesljivo lmjine pa. so le one, ki se prodajajo v zavojib po 1/2 kg. z najino lirmo Tr^ovci'in posil.jnvn rrnik zastonj in t'rnnko. V Ceska cokolatla in češki kakao so najholjsi. V Gorici je prodajajo: Ko- pač & Kutin, 6. Furlani, P. G!es- sig, St. Paulin, Dom. Pardon. Z;is!o|U)il<: O. Jisirazxetti. Peneči bomboni. Xajlincjse orijcMilalske .slasoiee. — Knndants in cokoladne bonbone ljn|M,n,r;i p, \ .i.češka tovarnaori- jentalskih sladčic in čokolade A. Marsner Praga. vKral. Vino- hrady. Češko. Odlikovana tovarna 189-i-. I Si) 1. I MM'. vsakovrstnega pohištva. Ivan Doljak, Solkait pri Gorici v lastni hiši. — Lastne žage. Ustanovljena 1. 1891. vsakovr.stnega pobištva, koinpletnib spalnic, jedilnic in sprejemnic:, od naj- navadnejšega do najlinejsega sloga; vsakovrstnib slik, zrcal, okvirjev in stolie, kakor indi vseh tapetarskib izdelkov. — Zaloga vsakovrstnib desk iz mebkega in trdega lesu; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskili izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tapelarski slroki spadajoeih |iotrebščin. Blago se razpošilja na vse kraje prosto ielezniška postaja goriška. Jamöi se za točno postrežbo. Brez konkurence! I%i*iziiauo iz\isiiMk in iiajbolisc I Jeklene pluge *4\?tt^ Brane za travnike I in RHah, kSepne in dljaganalne; obodno in gladka yoljske valjarje izpIoševin9:s(Mii]i)isii'oji,,Agrico!a"; | JlUiMIJl; M)I tljl in drugo iito. Grablje za kosce in ianjice, trosilnice, pat. susi I iii«'«» za sadje. zelenjavo. Stiskalnice za vino in pzje in za vse druge jtoh-ebe. i MliiM1 xa. ij;n»/;il. hi'i/^alnice za h'sjc, /clcujad „NVPIION1A". I Prenosne štedilnikc, parnike za klajo, Mlatilnice / |i;il. olxxliio ina/. |)o, I'or.nc. n;i vilcl in n;i par. vilalne slrojp oil I do () niorij Nprc/iic /ivinc, najnovejše trijorije, vvhly.iiu rezalnicc za klajo. mlini za dcbelo mo- ko, repo- reznice, stiskalni- ce za seno in slamo. roc; ne, ne|»re- niUMic in . - in pi-cpcljivc. kakor vse poljcdelskr sl.roj«*, izdelnj<;la in razpošiljala po iiajnovejši scstavi c. in kr. eelino priv. tovarna kmet. strojev. livarna in fužiiia na par Ustanovlj. 1372. DUNAJ, Il|| TahoaVSlraiSSe Hi. 71. 750 delavcev^ Odlikovana z nad 10!) zlalimi, srcbrninii in bronastiini Jijc A. Wolfffsky-jev čaj zoper kro- nlčne, pljučne in vratne bolezni. \a lisoiV zahvalnir zajaiučuje voliko zdiavilno inoc oiiKMijonc^a čaj.i. Zavoj za dva dni stano 75 kr. Kujižico zaslonj. Prislon simo ])ri A. Wolffsky-ju v Hcrolinu Ii7, \\Vis- sciibürgerstiass<> 79. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GOIUCA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vi- pavskih, ffurlan- •kihf b r i s k i h, dalmatinskih in r isterskih vino gr a d o v. DoHtavlja na ilom in razpošilja po železnif.i na vse kraje avstro - ogerske inonarliije v sodib o4 6H litrnv naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici Preskrbljena je z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem. Izddujc vsa dela v riajkrajšem easu po Isiko nixkili (wiiiili, oji nikuke kinikurciicc. Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pjsma in zavitke s firmo, cenike, vabila na karton in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zarocnice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v velikih in manjših oblikah. „Narodna tiskarna" tiska „GORICO" in „NAROD" „Gorica" izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone. „Narod" izhaja vsako drugo soboto ter velja celoletno 1 krono 60 vinarjev, polletno pa 80 vin. Kdor naroči 10 iztisov pod enim naslovom dobi 11. po vrhu. „Narodna tiskarna" v Gorici ima v zalogi vse tiskovine Tiskovine za duhovnije, županstva in dr. urade na močnem papirju (pobotnice za plače učiteljev, diihovnikov, cerkvenih služabnikov itd.) Fismena naročila tiäovin se izvrse i obratno poSto; ra flrup v najkrajsem im.