%໣ St' M-% PREPIH 01/XII • januar 2002 • NI ZA PRODAJO • poštnina plačana na pošti Ravne na Kor. KOROŠKlCs)ČASOPIS = S reč n mjarme Tovarna Akumulatorskih Baterij, d.d. Mežica ■ Slovenija ENERGIJA IZPOD PECE ' taroke fskame . /// D R A V O fi R SGPKOGRAD IGEM BETON d.o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d.o.o. Ravno GRADNJE d.0.0. Slovonj Grado« INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o. Dravograd jr •a a.’.. • t SLOVENSKE ŽELEZARNE ENERGETIKA RAVNE d.0,0. ••m i lesna Les živ ISO 9001 KOMUNALNO PODJETJE ^ «log*'*4- '• ■ t ZAVAROVALNICA MARIBOR ■m \ i > Dobja vas 187, 2390 Ravne na koroškem NC. 02 82 23 96i|. fcšc 02 82 20 912 j|g^| Q'jseà. , ZANESLJIV PARTNER ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ Avtomobilska asistenca Zavarovalnice Triglav vam v primeru težav z vozilom zagotavlja 24-urno pomoč vse dni v letu. V Sloveniji in v Evropi bomo poskrbeli za popravilo, reševanje in vleko vašega vozila, za prevoz vas in vaših sopotnikov, za nadomestno vozilo ali namestitev v hotelu. Sklenite zavarovanje avtomobilske asistence in kadarkoli boste potrebovali pomoč - pokličite 080 2864, za klic iz tujine pa +386 2222 2864! PRIPRAVLJENI NA VSE. ^ triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, O.D. PRAZNUJEMO »Danes so sanje še dovoljene. Jutri je nov dan.« (Milan Kučan) NOVOLETNE ŽELJE Za nami je veseli december, ki s praznovanji in obdarovanji izpolni pričakovanja mladih in manj mladih. Denarnice izsuši do dna in še niže. Silvestrovanje pa doseže višek v izrekanju upanja, da bo v prihodnjem letu izpolnjeno vse, kar si želimo. Me take želje spada tudi prizadevanje za uzakonitev pravice do enakih možnosti. Menda v ustavi ni dovolj poudarjena enakopravnost med moškimi in ženskami, zato pa je treba še dodatno zapisati v zakone. Nekateri bi radi videli, da bi v prihodnjem letu ob predsedniških kandidatih blestele tudi ženske in že predčasno omenjajo bivšo nuno za enakovredno tekmico samozvanemu plemenitašu. Drugi si prizadevajo v političnih strankah uvesti ženski kvorum. Menda dosedanjih trinajst procentov ni dovolj, do polovice je še daleč. Tudi za županje in direktorice bi radi več prostovoljk, saj jih vendar ni mogoče prisiljevati! Skromen začetek pri uveljavljanju enakih možnosti je tudi uvedba porodniškega dopusta za moške. Sicer roditi še ne zmorejo, lahko pa menjavajo pleničke in pripravljajo sadne kašice svojim malčkom. Zanimivo bo spremljati podatke, koliko moških se bo ponujeni pravici res prilagodilo. Sestavljale! zakonov bodo tako imeli dovolj dela s prilagajanjem členov ob pisanju, izvajalci zakonodaje pa ob iskanju kandidatov oziroma kandidatk. Za izvajanje lepe zakonodaje pa bo verjetno treba uvesti še nadzorni organ, ki bo v navadnem življenju spremljal gibanja M in Ž, objavljal dosežke in predlagal izboljšave... Upam, da prve velike priložnosti ne bodo spregledali in bodo med nogometno moštvo pred odhodom na svetovno prvenstvo vključili polovico žensk. Športne navijačice, ki so zlato medaljo leta 2001 že osvojile, bi možnosti fantov zagotovo še povečale. Naj bo Slovenija zgled svetu! Navijačica Kruh ima največ, strah najbolj ponižne služabnike. NIKO PREPIH = KOROŠKltS^CASPPlS Iz vsebine: • Zbogom 2001 4 • Anketa: Želje 2002 5 • Koroška v sliki 6 • Prodaja železarskih družb 8 • Esperantisti na Prevaljah 12 • Zgoščenka Tonija Apohala 16 • Na (katerih) mladih svet stoji 17 • Moda: v najdaljšo noč 21 • Tretja knjiga župnika Lodranta 29 • Korotan: stara zgodba v novi preobleki 32 • Reportaža: potovanje po Kreti 36 • Giosirana črna kronika 40 • Nasmejmo se... 42 Naslovnica: Dobrodošli Posnetek: Stanko Hovnik PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: E. P. T., Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: Tiskarna ODTIS, Danilo Obrul, s.p. Ravne na Koroškem Izdaja: ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, email: prepihl@siol.net tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Januar 2002, tiskano 3000 izvodov v ospredju ZBOGOM 2001 Konec leta je čas, ko se ljudje radi ozremo na prehojeno pot ter kujemo ambiciozne načrte za prihodnost. Nekakšen obračun in iskanje vizij, bi lahko rekli temu tradicionalnemu obredu, ki se mu tudi v našem časopisu ne moremo ogniti. In kako smo ocenili? Prvo leto novega tisočletja je Koroška doživela v stari obleki. Skoraj nič takega, kar bi lahko z velikim pompom obesili na zvon in se pohvalili pred sabo in pred drugimi. Žalostno dejstvo, da nosi breme najbolj odmevnega dogodka na Koroškem v letu 2001 brutalen napad na novinarja Večera Mira Petka, dovolj zgovorno kaže na razmere v regiji. “Pohabljena Koroška”, tako je te razmere označil eden od kolumnistov v našem časopisu. Ni se namen spuščati v analizo take ocene, ostaja pa grenak priokus po krvi, naganjanjna straha v kosti in brezkompromisnosti sodobnih tu-rbokapitalistov, ki ne izbirajo sredstev za dosego svojih lakomnih ciljev, na račun razvrednotene in ponižane delovne raje. Opozarjanje na take prijeme v stilu primarnega kapitalizma, kar očitno podpira tudi država, pa je pri nas postalo (in ostalo!) nevarno. Policija še po desetih mesecih ni vložila nobene kazenske ovadbe, nasprotno, te so bile vložene proti novinarjem, ki so o primeru pisali. "Smo se za to borili?” se je ob 10. obletnici bojev na Holmecu in na Viču vprašal kolega Petek v enem od prvih prispevkov, ki jih je objavil po tisti nesrečni pepelnični sredi 2001. Nismo. A karavana gre naprej. Velik uspeh bo že, če bo policija pred obletnico napada na Mira Petka primer razjasnila... Kar nekako v senci tega procesa so zato tisti dogodki, kijih vendarle lahko označimo za pozitivne. Poglejmo po nekaterih področjih: 1. Koroška je prva med statističnimi regijami dobila regionalni razvojni program, potrjen tudi od pristojnih republiških ustanov, in s tem temeljni dokument za načrtovanje in izvajane skupnih projek- tov v prihodnje. Vendar še ni v zadostni meri prodrla zavest, da mora kakovosten razvojni plan izdelati tudi in predvsem vsaka občina posebej, da se danes pridobivajo sredstva le z izdelanimi projekti, v katere pa je seveda treba predhodno vložiti lastne napore in denar. 2. Vložek v sanacijo železarn kaže na Ravnah nekatere pozitivne rezultate. Ocena velja predvsem za pozitivno poslovanje največje ravenske družbe Metal, ki se je pred načrtovano prodajo železarn izvila iz rdečih številk. A je pri tem ostalo odprto vprašanje neodprodanih železarskih stanovanj in zemljišč izven plota železarne, ki niso bila prenesena na dejanskega uporabnika - občino. Obstaja tudi realna nevarnost, da bo prodaja pomenila siromašenje ravenskih družb na račun pokrivanja predvidenih vložkov države v sanacijo. Na te možne negativne posledice je odmevno opozorila tudi Civilna iniciativa Ravne na Koroškem, o čemer smo v Prepihu posebej poročali. 3. Največja pridobitev Koroške na področju objektov družbenega standarda v letu 2001 je Dom starostnikov na Fari na Prevaljah. Mežiška dolina je z njim dobila sodoben objekt, zagotovo eden najlepših v Sloveniji, namenjenih za to dejavnost. A je žal tudi odprtje doma v ozadju kakilo dejstvo, da občine svojih obvez do skupne investicije, ki jo je v veliki meri sofinancirala država, še niso poravnale. 4. V Dravogradu so nadaljevali z ureditvijo športnega centra z izgradnjo in ureditvijo novih prostorov, ki zaokrožujejo ponudbo in funkcionalnost celotnega objekta ter mu nakazujejo dokončno podobo. Očitno delajo Dravograjčani na dolgi rok in le zaželimo jim lahko, da bodo potrdili sloves najbolj perspektivnega koroškega nogometnega centra. 5. Napredovala so dela pri radeljski obvoznici, ki je bila v tem letu in bo tudi v prihodnjem največja investicija države na koroških cestah. Radeljski klanec bo v doglednem času presežen, kar pa ne rešuje osnovnih komunikacijskih težav Koroške - solidne povezanosti z jedrom Slovenije. 6. Občine so v letu 2001 zaključile še nekaj drugih pomembnih investicij na področjih komunalnega in cestnega urejanja naselij, športa, šolstva (III. OŠ Slovenj Gradec), kulture, zdravstva... Na teh področjih, s sicer skromnejšimi investicijskimi zneski, se izjemno trudijo vsa vodstva občin in jim v tem pogledu nimamo kaj očitati. 7. Po odmevnosti v širši slovenski javnosti je treba izpostaviti osvojitev bronaste slalomske medalje Črnjana Mitje Kunca na svetovnem prvenstvu v St. Antonu. Spodbudne rezultate dosega tudi njegova sokrajanka Tina Maže v ženski konkurenci. Starosta koroškega športa Vinko Cajnko je ob svoji 90 letnici prejel visoko državno odlikovanje, Koroško pa so dobro zastopali tudi posamezniki in klubi v nekaterih drugih športnih panogah. 8. Na področju kulture smo Korošci še vedno med tistimi, ki nosimo štafetno palico. 30 let Vresa, 40 let Koroškega okteta, 5 let dravograjskega okteta IGEM, 50 let slovenjgraškega muzeja, 50 let Koroškega fužinarja, to so samo nekateri pomembni mejniki, ki smo jih zabeležili v iztekajočem se letu. Pa 200 let Josipdola, 100 let šole na Javorju... Kljub ne najbolj nakljonjenim časom so izdali svoje nove knjige prof. Janez Mrdavšič, Andrej Makuc, Vinko Ošlak, Niko Brumen, Stanko Hovnik, Matjaž Pikalo... Zakladnica za prihodnje koroške rodove! Na Ravnah je gledališka skupina razgibala prostor z igro Diktatorje diktator... 9. Mnoga koroška podjetja so v letu 2001 pridobila certifikate po ISO in drugih mednarodnih standardih, kar kaže na kontinuirano skrb za razvoj dobre organiziranosti dela in prodaje svojih proizvodov. Certifikat ISO 9002 za kakovost je prejela tudi Upravna enota Slovenj Gradec. 10. Koroška pokrajina. Težnje občin so bile nesporno izkazane: da z lastno pokrajino utrdimo tradicijo, ki jo je postavila pred nas zgodovina, in poglobimo vezi, ki nas družijo, tudi v prihodnje. Gremo naprej! Vojko Močnik PREPIH anketa ŽELJE V LETU 2002 Na koledarju smo obrnili zadnji list, pridno pa že odštevamo dneve letošnjega leta, ki se bo počasi izteklo. Za letos bomo pozabili na delo in skrbi in pričeli razmišljati o tem, kaj nam bo prineslo novo 2002. leto. Želja je veliko, med temi pa so naši anketiranci izpostavili, da sta prav gotovo največji vrednoti mir in zdravje. Če je mir, je svet bogat, če je zdravje, pa smo bogati vsi. Tako pravijo naši naključno izbrani anketiranci. IGOR PARADIŽ, telefonist, Slovenj Gradec: “Moja velika želja ob novem 2002 letu je, da bi moja mlada družina bila zdrava in da bi v družini vladala družinska sreča. Za sebe pa si želim, da bi v službi, kjer sem zaposlen kot telefonist na Upravni enoti v Slovenj Gradcu, imel s sodelavci tudi v naprej prijateljsko sodelovanje." FRANC GRUŠOVNIK, upokojenec, Gornji Dolič: I i Ak "Kot upokojenec si želim le zdravja, kajti če služi zdravje, je človek najbolj bogat. Ko bomo vstopili v novo leto, si želim, da bi bilo vsaj tako kot je bilo letošnje, za vse ostalo pa bomo morali poskrbeti sami, saj prihajajo težki in hudi časi za preživetje." JOŽE JESENIČNIK, kmet, Mislinja: “Ker je kmetijstvo zašlo v hude težave in so nekatere kmetije pred prepadom, si najbolj želim, da bi vlada dajala več posluha kmetijstvu za njegov obstoj. Žalostno in zaskrbljujoče je, da bi zapravili še tisto, kar so nam izročili naši starši, babice in dedje. Velika želja pa je zdravje v družini in nasploh tudi pri živini." HERMINA ZBIČAJNIK, študentka, Srednji Dolič: “Moja največja želja v letu, ki prihaja, je, da bi študij kmalu in uspešno končala ter dobila službo, da ne bi bila več v breme staršem. Seveda pa je moja želja tudi, da bi mladi lažje dobili zaposlitev in tako postali bolj samostojni - da ne bi bili več v breme staršem. Tudi v ljubezni si želim vse naj, naj.” NATAŠA DJURIČ, ekonomist, Dravograd: “Želje za leto 2002... Predvsem pozitivnih stvari, ljudi veselih obrazov, seveda tudi zdravja, več medsebojnega razumevanja in strpnosti. Verjetno si vsak izmed nas želi še kaj zase, za svojo dušo in za tiste, ki jih imamo radi. Delujmo v smeri, da se nam čimveč želja uresniči. Moja največja želja pa je predvsem mir v svetovnem merilu.” MINKA KLEMENC, frizerka, Podgorje: “Leto, ki se bo počasi poslovilo od nas, je bilo za marsikoga težko in hudo, še zlasti za ljudi tam, kjer divjajo hude vojne in nasilja. Moja največja želja je, da bi se končala hudodelstva in nasilja v svetu ter da bi zavladala mir in spoštovanje. Za sebe in za mojo družino pa želim samo zdravje.” Franc Jurač OBČINA MISLINJA SPOŠTOVANI! OB KONCU LETA 2001 SE VSEM VAM, KI STE S SVOJIM SODELOVANJEM IN RAZUMEVANJEM PRISPEVALI K BOLJŠEMU ŽIVLJENJU IN DELU OBČANOV, NAJLEPŠE ZAHVALJUJEMO. ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI, V NOVEM LETU 2002 PA VELIKO ZDRAVJA, SREČE IN DELOVNIH USPEHOV! KOROŠKA V SLIKI » > *”*■. -r* jmi. > «MiKi •»ri* < . ; ’ 5». ^ ST a Ta veseli dan kulture, 3. december, ki pomeni obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna, ter 150 letnici Mohorjeve družbe, so v Likovnem salonu ravenskega gradu počastili s predstavitvijo nedavnega izida prevoda doktorske disertacije dr. Alojzija Kuharja : Pokristjanjevanje Slovencev in nemško-slovanska etnična meja v vzhodnih Alpah. Petdeset let po tem, ko je v angleškem Cambridgeu leta 1949 s tem delom že drugič dosegel naziv doktorja znanosti je po naključju izšel še slovenski prevod . To delo, ki je bilo v slovenski strokovni (zgodovinski) javnosti prezrto, je eno najpomembnejših na to temo, žal že rahlo zastarelo, a daje priložnost, da se v slovensko zavest zasidra osebnost dr.A.Kuharja, velikega intelektualca, rodoljuba, svetovljana, politika, ki je deloval s krščanskimi nazori, smo med drugim slišali na predstavitvi. Posnetek: -jas Domala vse koroške dravske elektrarne tudi na zunaj dajo v zadnjem času nekaj na svoj zgodovinski spomin. V Vuzenici so to združili še z simboliko. Lepota granitnih stebrov, ob obeležju umrlih v nesrečah pri gradnji, se lepo skladajo. Pa še nekaj lepega, res lepega je v kraju. Škoda, nekoliko bolj odmaknjeno od oči, zato pa tudi obvarovano od poškodb. Posnetek Kristl Vaiti Društvo gojiteljev malih živali Koroške je letošnjo dvanajsto razstavo malih živali pripravilo v Kotljah. Člani društva so na ogled postavili 33 pasem golobov, 17 pasem kuncev in 10 vrst okrasne perutnine. Tudi to je že kar koroška kmečka navada, da gospodinje izrabijo del jesensko zimskega časa tudi za izobraževanje. Organizacija je vedno v rokah Kmetijsko svetovalne službe. Tečaji kuhanja, higiene, vzgoje, pa vse do najrazličnejših kmečko strokovnih tem potekajo po vsej Koroški. Za tokrat smo bili na tečaju kuhanja štrukljev na Primožu nad Muto in na Muti. Udeležba je ravno pravšnja, deset do petnajst gospodinj. Predvsem pa, tečaji so tudi priložnost za medsebojno izmenjavo najrazličnejših izkušenj. Podružnična šola Koprivna, ki jo letos obiskuje le šest učencev, ima novo streho. Občina Črna se je za zamenjavo strehe odločila na pobudo domačinov in na podlagi vzpodbudnih napovedi za bodoči vpis. Prihodnji dve leti na šoli sicer ne bo prvošolčkov, kasneje pa naj bi vsako jesen v šolske klopi sedli od dva do trije prvošolčki. Občina je za obnovo strehe, ki sojo domači obrtniki opravil v mesecu novembru, odštela tri milijone tolarjev. V šoli imajo svoje pros- tore tudi člani lovske družine Koprivna, ki so prav tako pomagali pri zamenjavi strehe. Posnetek: -jas Če vas pot zanese v naše nekdanje evropsko - fužinarske Prevalje, si pred gasilskim domom le poglejte nekdanjo silo med silami -staro motorno brizgalno PMB iz leta 1927. Kar 800 litrov vode v minuti je izbrizgala. In le redki sojo v tistih časih imeli. Ko bodo na pomlad delavni gasilci zopet prebarvali utico, v kateri počiva, bo ta skrita lepota še lepše zasijala. Posnetek Kristl Vaiti 50 let od prvega izida glasila Koroški fužinar, takrat še glasila guštanjskih železarjev, 29.novembra 1951, so na Ravnah počastili v prostorih Koroške osrednje knjižnice dr.Franca Sušnika in tamkajšnjega Likovnega salona. Na okrogli mizi so o začetkih, tesno povezanih s prvim urednikom Avgustom Kuharjem in o poznejših časih, govorili njegovi nasledniki, uredniki Marjan Kolar, Jože Šater in sedanja urednica, Andreja Čibron- Kodrin. Na ogled so postavili tudi razstavo o glasilu, ravenski gimnazijci so pripravili kulturni večer z branjem odlomkov, nastopil je kantavtor Milan Kamnik, najboljšim sodelavcem in poslovnim partnerjem pa so podelili priznanja, ter se srečali še na družabnem večeru. Po vsej Koroški, kar brez izjeme, je precej organiziranega otroškega novoletnega veselja. Trudijo se vzgojiteljice v vrtcih, učitelji v šolah, celo posamezne stranke, pa tja do veroučnih skupin. Saj ne gre samo in zgolj za obdarovanja. Tudi druge oblike dela z mladimi za mlade so lepe: razne delavnice, skupni dnevi v vrtcih in seveda tudi obdarovanja. Obdarovanja, ta so pa že precej različna od kraja do kraja. Pa se še kar trudimo, da bi bili nekaj veselja deležni prav vsi otroci. Da vsaj tega ne bi pozabili, da so vsi vendarle naši! Posnetek Kristl Vaiti Tik preden je sneg pokril cestišča, so na Ravnah uredili nekaj cestnih odsekov, kot na primer križišče pri trgovini Mojca, cesto na Brdinjah in podobno. Pa se že vozimo malce bolj ugodno in varneje... Konec koncev se v primerjavi z drugimi Ravenčani vozijo po še kar vzdrževanih cestah. Po idealnih cestah pa, joj, kje si Slovenija - tudi primerjalno seveda! V galeriji Kolar v Slovenji Gradcu je odprta prodajna^ razstava umetniških del slikar-^ ja Klavdija Tutte iz Kranja. « Razstavo je galerist Niko R.k Kolar odprl z združitvijo tradi-| cionalnega prednovoletnega! koktajla, odprta pa bo do 31.1 januarja 2002. Posnetek Stanko Hovnik Posnetek Kristl Vaiti ZDRAVSTVENI DOM slovenj gradeč 2380 Slovenj Gradec, Partizanska 16 ■ bi id Kolektiv Zdravstvenega doma Slovenj Gradec želi vsem Korošicam in Korošcem obilo zdravja, uspehov in osebnega zadovoljstva v novem letu 2002, vesele božične praznike ter prijetno praznovanje ob zaključku leta. Veliki železarski finale kmalu tudi na Ravnah V \/ PRODAJA ŽELEZARSKIH DRUŽB Z objavo pozivov za javno zbiranje ponudb železarskih družb Noži Ravne, Energetika Ravne in Energetika Štore se je začel veliki finale v privatizaciji preostalih 14 družb sistema Slovenske železarne (SŽ). Kup-nina naj bi bila tokrat na prvem mestu, pri izbiri novega lastnika pa bodo imeli pomembno vlogo tudi širitev prodajnega trga, pripravljenost novega lastnika na dodatna vlaganja in ohranjanje delovnih mest. Tibor Šimonka, član uprave holdinga SŽ, zavezan tudi za privatizacijo, pravi, daje o znesku, ki naj bi ga iztržili s prodajo teh družb, še preuranjeno govoriti. Dodal pa je, da od prodaje pričakujejo vsaj toliko, da bodo lahko poravnali za nekaj manj kot sto milijonov mark kreditov, ki so jih železarne najele po zakonu o jamstvu Republike Slovenije za kredite in trajna obratna sredstva. Morebitna višja kupnina pa bi lahko pomenila tudi zmanjšanje javnega dolga, ki čaka Slovenijo v prihodnjih letih, saj bo država prevzela železarske obveznosti v znesku 256,4 milijona mark, ki se bo ob izplačilu glavnice za železarske obveznice skupaj z obrestmi leta 2023 povzpel na okoli 680 milijonov mark. Postopek za prodajo železarskih družb je sprejela vlada, za vodenje in nadzor pa je imenovala posebno komisijo, ki ji predseduje Iztok Kremser. Janez Trček, državni sekretar v gospodarskem ministrstvu in predsednik nadzornega sveta holdinga Slovenske železarne, pa pravi, da bodo v pripravljalnem obdobju prodaje železarskih podjetij izdelali skrben finančni pregled podjetij, pripravili cenilno poročilo in na tej podlagi tudi ponudbeni memorandum. Vlada je poleg javnega razpisa predvidela še možnost neposrednih povabil potencialnim strateškim partnerjem, iz kroga ponudnikov pa bo izbran tisti, s katerim bo komisija vodila pogajanja. Pogajalska skupina bo izbrala najugodnejšega ponudnika, kasneje ga bosta potrdila nadzorni svet in uprava holdinga, na koncu pa še vlada kot lastnik. Podjetja, za katera je že bil objavljen poziv za zbiranje ponudb, naj bi novega lastnika dobila v začetku prihodnjega leta. Prodaja osrednjih metalurških družb se bo potegnila v drugo polovico prihodnjega leta oziroma v začetek leta 2003, ko bodo tudi pričeli postopek za likvidacijo holdinga. Zaradi potrebne reorganizacije bo najkasneje pripravljen projekt prodaje strojno-predelovalne družbe Stroji in tehnološka oprema (STO) Ravne, za invalidska podjetja pa bodo iskali rešitve skupaj z ministrstvom za delo. Najbližje pa je prodaji družba Energetika Ravne, in končani razpis je pokazal precejšnje zanimanje za nakup te energetske družbe, menda so med kandidati tudi tuja podjetja in seveda domača - Petrol in Geoplin. Mojca Kert Kos pa je na Ravnah pred dnevi dejala, da imajo po enajstih mesecih 22,3 milijona tolarjev izgube, vendar se bo rezultat ob koncu leta ustavil na pozitivni ničli. Na poslovni rezultat v Energetiki vplivajo finančne razmere v družbah Slovenskih železarn na Ravnah in prodaja toplotne energije za ogrevanje mesta Ravne. “Rast cene zemeljskega plina je bila letos tolikšna, da z ustvarjenimi prihodki od prodaje nismo uspeli pokriti vseh stroškov poslovanja. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so se prihodki povečali za 10 odstotkov, medtem ko so se stroški zvišali za 12 odstotkov, največ prav na račun rasti stroškov energije,” pravi Mojca Kert Kos, ki si od prodaje Energetike veliko obeta. Na vprašanje, ali bi Energetika pod novim lastništvom z morebitnim višanjem cen energentov lahko negativno vplivala na bodoče poslovanje ostalih družb, pa Kosova trdi, da se to ne bo zgodilo. Tudi Peter Prikeržnik je prepričan, da seje temu mogoče izogniti z ustrezno pogodbo, čeprav iskreno dodaja, da je vselej mogoče tudi izsiljevanje. Metal pa ima možnost, da bi se v takšnem primeru pričel oskrbovati od drugih dobaviteljev. Družbo Nože ne bo težko prodati, saj je v dobri poslovni kondiciji. V prvih desetih mesecih so že imeli 134 milijonov tolarjev čistega dobička ali za 37 odstotkov več kot lani. Letos bodo prodali za okoli 20 milijonov mark izdelkov ali 17 odstotkov več kot v lanskem letu, za leto 2002 pa načrtujejo realizacijo v višini 23,1 milijona mark. “Letos bomo izvozili že 89 odstotkov celotne proizvodnje, to je 1363 ton izdelkov. Delež največjih kupcev smo zmanjšali na razumno raven in največji kupec naših industrijskih nožev je v skupni prodaji vrednostno zastopan s 13 odstotki. Pri prodaji Nožev se tako ne more zgoditi, kar se je primerilo z Armaturami na Muti, ki so bile odvisne pretežno od enega samega kupca,” pravi Janko Miklavc, član vodstva družbe Noži Ravne. Za plotom nekdanje Železarne Ravne je danes kakšnih 40 podjetij in zasebnikov, ki so v veliki meri odvisni od štirih osrednjih družb, ki so nastale iz te železarne: Metala Ravne, Strojev in tehnološke opreme (STO), Nožev in Energetike. Vsa ta podjetja bodo v okviru privatizacije sistema Slovenskih železarn do prve polovice leta 2003 dobile nove večinske lastnike, za Energetiko je razpis za prodajo že potekel, te dni pa se zaključuje tudi razpis za prodajo družbe Noži Ravne. Metal bo ponujen v prodajo v začetku prihodnjega leta, zatem pa še družba STO, kjer imajo letos velike težave v poslovanju in bo pred prodajo to podjetje temeljito reorganizirano. "Metal Ravne bo v tem letu dosegel najboljše rezultate od ustanovitve dalje", zadovoljno pravi Peter Prikeržnik, glavni direktor družbe Metal Ravne. Povprečna mesečna prodaja v prvih desetih mesecih je znašala 12,7 milijona mark, kar je za 2 odstotka več od načrtovane in za 6 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. “Usmeritev v prodajo visoko kvalitetnih jekel z višjo dodatno vrednostjo nam je omogočila, da smo kljub nižjim količinam prodaje dosegli boljše rezultate. Lani so v količini prodaje orodna jekla predstavljala 56 odstotkov, letos predstavljajo ta jekla že 71,4 odstotka celotne prodaje. V prvih desetih mesecih smo prodali 49.360 ton jekla, v enakem lanskem obdobju pa 50.768 ton,” dodaja Peter Prikeržnik. Ravenske jeklarje pa skrbi cena električne energije, ki za prihodnje leto še vedno ni določena, ponujena cena pa je daleč nad ravnjo, ki so jo plačevali v tem letu in daleč nad cenami, ki jih ima njihova konkurenca v državah Evropske unije. V nasprotju z Metalom, kjer so v tem času imeli za okoli 400 milijonov čistega dobička, pa se v družbi STO ubadajo z izgubo, ki je ob polletju znašala 534 milijonov tolarjev ali 22 odstotkov realizacije. Novo vodstvo je z rebalansom predvidelo zmanjšanje izgube na okoli 180 milijonov tolarjev, vendar se ta račun ne bo izšel in bo izguba ob koncu leta okoli 300 milijonov tolarjev. Zelo dobro posluje program valjev, več težav je v proizvodnji strojev in namenski proizvodnji. Jože Studenčnik, direktor družbe STO, pa napoveduje, da bodo sanacijo izpeljali v enem letu in podjetje pripravili na privatizacijo, po vsej verjetnosti v treh različnih programih oziroma podjetjih. Glede namenske proizvodnje pa pravi, da bodo v prihodnjem letu podpisali pogodbo obrambnim ministrstvom za 16 novih oklepnih vozil valuk, podpisali so tudi pogodbo o servisiranju valukov ter obnovi dveh šolskih tankov. (mp) Družba se predstavi: KOROŠKI HOLDING Družba deluje tako, da vstopa v lastništvo podjetij, ki potrebujejo dokapitalizacijo in strokovno pomoč pri upravljanju podjetja. Družbeniki družbe Koroški holding d.o.o., ki je bila v Slovenj Gradcu ustanovljena pred dobrim letom, so pred dnevi v Slovenj Gradcu predstavili posloven načrte in osvetlili motive za nastanek družbe, ki sodeluje pri ustanavljanju in nadaljnjem razvoju drugih družb. Družba v sto odstotni zasebni lasti in želi postati pomemben steber stabilnosti koroškega gospodarstva ter se vključevati v mednarodno delitev dela. Ustanovitelji družbe, ki je v sto odstotni zasebni lasti, so: Andrej Cafuta, Dušan Goršek, Dušan Grabnar, Jože Kozjak, Branka Majdič, Branko Pogorevc, Darjan Pušnik, Jože Šepič, Janez Štimnikar, Andrej Švab, Marija Tretjak, Janko Zakeršnik in Darko Žugelj. Kot je na predstavitvi družbe povedal direktor Andrej Švab, so bile motiv za njeno ustanovitev nekatere težave v podjetju Johnson Controls NTU, kjer so pred dobrima dvema letoma ukinili proizvodnjo gumirane žime, kar je za seboj potegnilo izgubo okoli 200 delovnih mest. Osnovni cilj holdinga je bil ohranitev večine teh delovnih mest, zato so marca lani registrirali družbo in od takrat tudi poteka redno poslovanje. Za zdaj je v skupno desetih družbah zaposlenih okoli 80 ljudi, v naslednjih štirih letih pa naj bi se njihovo število povzpelo na 1000. Največ delavcev, okoli 60, je zaposlenih v hčerinskem podjetju Kopur, ki se ukvarja s avtomobilsko in pohištveno dejavnostjo. V družbi za predelavo plastičnih mas Arctis dela 15 ljudi, načrtujejo pa, da se bo številka v bližnji prihodnosti povečala na 50. V registraciji je tudi družba Tero d.o.o., vzdrževanje in avtomatizacija proizvodnje, kjer bo zaposlitev našlo okoli 40 delavcev, na Hrvaškem pa načrtujejo proizvodnjo traktorjev v okviru podjetja Limb d.o.o. Gas) MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC Spoštovane občanke in občani, spoštovani prebivalci koroške pokrajine! Zakorakali smo v zadnji mesec leta, pred nami je zima in z njo tudi zimske skrbi in radosti. Pred nami pa so tudi prazniki, ki se jih še posebej veselijo otroci. Tudi ostali se veselimo božičnih in novoletnih praznikov, ko je miza bolj praznično pogrnjena in skrbi za kratek čas preložene na bližnje leto, ki prihaja. Želim Vam, Vašim prijateljem in znancem VESELE IN ZADOVOUNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2002! Župan Janez Komljanec MESTO GLASNIK MIRU PEACE MESSENGER CITY naši kraji ______ Koroški pokrajinski muzej PETDESET LET Začetki muzeja segajo v čas takoj po koncu druge svetovne vojne in so povezani z izjemno zbirateljsko vnemo učitelja Bogdana Žolnirja (1908-1998), ki so ga ob ustanovitvi okrajne organizacije Zveze borcev leta 1949 zaradi dela, ki gaje opravil, postavili za predsednika t. i. zgodovinske komisije, ob uradni ustanovitvi muzeja aprila 1951, ki se je takrat imenoval Okrajni muzej NOB, pa za prvega ravnatelja. Muzej je vodil do leta 1974, za njim pa so rav-nateljevali Ferdo Fischer (1974 -1981), Risto Stojanovič (1981-1986), Marjan Linasi (1986-1999) in Marko Košan (od 1999). Muzej je do 1991 uradno deloval kot pokrajinski muzej narodnoosvobodilne borbe. Z dejavnostjo in zadnjo tematsko stalno razstavo iz leta 1981 je pokrival slovensko in zamejsko Koroško. Prve razstavne in delovne prostore je imel v Železnikarjev! hiši na slovenjgraškem Trgu svobode, po premestitvi sedeža okraja v Maribor pa je pridobil drugo nadstropje nekdanje mestne hiše na Glavnem trgu 24, kjer je sedež muzeja še danes. Ob širitvi strokovnega območja in stalnih zbirk v letih 1974-1981 se je razširil tudi na drugo nadstropje sosednje hiše na Glavnem trgu 26. Že leta 1986 je vzniknila ideja o preoblikovanju muzeja iz posebnega v splošni pokrajinski muzej, saj je Koroška nujno potrebovala institucijo, ki bo skrbela za varstvo premične kulturne dediščine, k temu pa je občine zavezoval tudi zakon iz leta 1981. Naloga je zahtevala popolno spremembo dotedanjega koncepta muzeja, več kadra z različnih strokovnih področij, več prostorov, opreme in denarja. V muzeju je danes redno zaposlenih deset delavcev. Strokovni kader pokriva vsa osnovna področja muzejskega dela. S širjenjem dejavnosti je institucija pridobila nekaj dodatnih prostorov: v nekdanjih zaporih v pritličju matične muzejske stavbe je postavljena stalna arheološka zbirka (od 1992), muzej skrbi za zbirko v cerkvi sv. Jurija na Legnu (od 1994), v župnišču v Libeličah je postavljena stalna razstava o koroškem plebiscitu, tamkajšnje zbirke pa bodo v kratkem bogatejše še za eno stalno postavitev. V zadnjih letih je muzej pripravil še nekaj muzejskih zbirk v širši regiji: naravoslovno razstavo iz zapuščine Maksa Kunca in rudarsko stanovanje v muzeju Podzemlje Pece v Mežici (1999 in 2001), splavarski muzej v Javniku (2001) ter kamnoseški in glažutarski muzej v Josipdolu na Pohorju (2001). Že vrsto let sodeluje s Kovaškim in gasilskim muzejem na Muti, strokovno pa pomaga Sokličevemu muzeju v Slovenj Gradcu in Slomškovi zbirki v Vuzenici. Poleg stalnih zbirk hrani muzej tematsko zaokrožene fonde (npr. zbirka o dr. Ljubi Prenner, Cajnkova zbirka o zgodovini športa, Prodnikova zbirka etnoloških predmetov, zbirka naravoslovne fotografije Maksa Kunca, zbirka Koroškega radija, zbirka novejše zgodovine...). Restavratorske delavnice za les, kovine in keramiko ter sodobni depoji so v bivši osnovni šoli v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Muzej skuša poglobljeno in objektivno prikazati preteklost Koroške od najstarejših zgodovinskih obdobij do danes, z nasveti pomaga javnim in zasebnim zbirkam v okolici, bistveni delež pa prispeva tudi pri oblikovanju lokalne turistične ponudbe. V času ko Koroški pokrajinski muzej jubilejno zaokrožuje prvih petdeset let svojega delovanja, se obeta še en pomemben korak: za potrebe varovanja dediščine in enovitejše promocije krajine bodo koroške občine v letu 2002 združile moči muzejskih institucij v regiji in s tem pomembni dejavnosti, ki tudi na poti v Evropo zagotavlja ohranitev posebnosti nacionalne in lokalne identitete, omogoča nadaljnji razvoj v prihodnosti. Marjan Linasi Šmartno pri Slovenj Gradcu: KRPAČ EVI DNEVI Med izjemami, ki so pomenile v Šmartnu pri Slovenj Gradcu identiteto kulturnega dogajanja ob svojem času, je bil organist in pevec, pobudnik in organizator številnih kulturnih, telesno-kulturnih dejavnosti in gasilstva IVAN KRPAČ. Že tri leta zapored, od njegove stote obletnice rojstva, v tem kraju vsako drugo polovico decembra s pomočjo raznih sponzorjev organizirajo dneve domače amaterske kulture, KRPAČEVE DNEVE. Že tradicionalno se dogajajo koncerti, gledališke, lutkovne in plesne predstave. Letos se je izbor prireditev pričel 15. decembra 2001, ko je v šmarškem gasilskem domu gledališka skupina DU Prevalje odigrala komedijo v treh dejanjih “Drugačna mati”. 21. decembra je nastopil Ženski pevski zbor Tenuto KUD Šmartno, pod vodstvom zborovodkinje Polone Krpač Gornjak. Priljubljeni amaterski igralec Mitja Šipek je predstavil koroškega posebneža v mono drami “Svetneči Gašper”. Zelo popularen kantavtor Milan Kamnik je odigral skladbe s svoje nove zgoščenke "Je še kdo srečnejši kje”. Prazničnega 25. 12. je v cerkvi sv. Martina v Šmartnu Moški pevskega zbor KUD Šmartno, pod vodstvom Janeza Koleriča odpel božično mašo za sopran, alt in solo. Glasbo za ta koncert je napisal Kamilo Mašek, priredil Anže Močnik, solo skladbe so pele Sonja Simentiger (alt), Petra Naveršnik (alt) in Mirjam Podstenšek (sopran). Ajda Prislan VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica, d. v. z. ZDRAVJE JE SREČA. ZDRAVJE ZAVARUJEMO Ml. Vaše zdravje in zdravje Vaših najbližjih je neprecenljivo bogastvo. Zato se trudimo, da vam pri ohranjanju zdravja stojimo ob strani. Našim zavarovancem, njihovim družinam, prijateljem in znancem, vsem našim poslovnim partnerjem, vsem Korošcem želimo veselo praznovanje ob zaključku leta 2001 in veliko sreče, zadovoljstva, predvsem pa zdravja v POV0m l6tU 2002! Kolektiv ZZZS Kolektiv VZAJEMNE zdravstvene zavarovalnice Območne enote Ravne na Koroškem Poslovne enote Ravne na Koroškem ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ESPERANTISTI NA PREVALJAH Ob “Evropskem letu jezikov” je Združenje za esperanto Slovenije organiziralo na Prevaljah “Zamenhofov dan”, 15. decembra. Uvod v srečanje esperantistov je podal predsednik Združenja za esperanto Slovenije Janeza Jug, predavanje “Zamenhof - prerok pravičnega miru” pa je prispeval Vinko Ošlak. Na srečanju je Janez Zadravec predstavil knjigo “Gradivo za zgodovino gibanja za mednarodni jezik esperanto Slovenije”, o “Načrtih umetnih jezikov pri Slovencih” pa je spregovoril še g. Janez Jug. Prva knjiga dr. Ludwika Lazarja Zamenhofa v esperantu je izšla 26. julija 1887 v Varšavi. Uporabil je psevdonim dr. Esperanto, po katerem so pozneje poimenovali ta planski nevtralni mednarodni jezik. Bilje veliki borec za svetovni mir. Že od mladih le je bil prepričan, da je mogoče večino nesporazumov, ki vodijo do prepirov in celo do vojn, odpraviti s skupnim jezikom in spoštovanjem do vseh verstev, ki verujejo v enega Boga (Judov, katolikov, muslimanov...). Esperanto je trenutno najlažje učljiv jezik, saj je nastal načrtno. Slovnica obsega le 16 pravil. Nepravilnosti ne pozna. Vsi samostalniki se končujejo na -o, pridevniki na -a itd. Za učenje porabimo le četrtino časa, potrebnega za katerikoli drug narodni jezik. S stališča enakopravnosti je najprimernejši za mednarodno sporazumevanje, saj nihče od sogovornikov ni v privilegiranem položaju. Danes verjetno govori esperanto okrog dva milijona ljudi, redno izhaja okrog 300 časopisov, oddaja ga 10 radijskih postaj, napisanih in prevedenih pa je preko 50.000 knjig. OHRANJANJE TRADICIJE SV HUBERTA V razgibani, z gozdom pokriti gorski krajini, ki jo imenujemo Mežiška dolina, spada lovstvo v kulturno tradicijo tukajšnjega prebivalstva. Iglasti gozdovi nudijo zavetje številnim pripadnikom živalskih vrst kopitarjev, male in pernate divjadi. Močne lovske družine skrbijo za ohranjanje izročila, tradicijo lova in z njim povezane običaje, ter lovsko petje. V krščanski veri velja za zavetnika lovcev sveti Hubert. Ime izvira iz staronemških besed “hudu" (misel, razum) in “beeraht” (sijajen). Lovci so se že od nekdaj enkrat na leto zahvaljevali svetemu Hubertu za užitke in radosti, ki jim jih nudi lov. Po 45 letih zatišja, ki ga je skovala politična usmeritev, se ponovno obuja v življenje ta stara tradicija. Žal je bila tudi na Koroškem tovrstna zahvala do nedavna pozabljena. Pozabo pa se je namenil obuditi kmet Janez Praper, p.d. Šumah iz Podpece, katerega družinska lovska tradicija sega že več rodov nazaj in jo ohranja skupaj s sinom Rokom, prav tako lovcem, ki je povrh ključar v cerkvi Sv. Helene na Pikovem. Janez je ob praznovanju šestdesetletnice iz svojega gojišča jelenov in muflonov “za žrtev” izbral belega jelena - albina. Albini so med jeleni podobno redki kot pri ljudeh. So namreč edinstveni primerki bitij, ki jim manjka pigment, oziroma kožno barvilo. Po ulovu je petletnega jelena prepariral Anton Vasti s Prevalj in glavo pritrdil na posebno pripravljeno rezbarjeno desko, ki jih izdeluje kar sam Janez Praper. Za sodelovanje sta Janez in Rok poprosila črnjanskega župnika Toneta Vriska in Mežiški lovski pevski zbor pod vodstvom Jožeta Graufa. Tako seje na lep novembrski dan na Pikovem v Podpeci zbrala številna lovska druščina iz sosednih lovskih družin, bližnji krajani in drugi obiskovalci. Po vstopu v staro gotsko cerkvico, obsijano z jesenskimi sončnimi žarki, ki so komaj še ogreli zrak na znosne temperature, so obiskovalce pozdravili čisti glasovi pevskega zbora, ki so med celotno mašo, v zahvalo zavetniku lovcev, prepevali lovske in verske pesmi. Pred oltarjem sta dve smrekici skupaj z glavo belega jelena in križem med rogovi ter lovskim klobukom oznanjali tudi nevednežem, da to ni povsem navadna maša. Ne. To je bila prva “Hubertova maša” v teh krajih. Župnik je povedal legendo o svetem Hubertu nekako takole: Hubert se je rodil okoli leta 655 v bogati družini vojvode Aquitanije. Bil je strasten lovec, a nič kaj strasten vernik. Na veliki petek, ko je bila večina ljudi pri maši, se mu je na lovu med rogovi jelena prikazal križ. Padel je na kolena in vprašal, kaj mu je storiti. Bog mu je odvrnil, naj se spreobrne in napoti k svetemu Lambertu, sicer ga čaka poguba. Odšel je v samostan in postal zavzet vernik, deloval kot misijonar na ozemlju današnje Belgije in leta 705 je nasledil svetega Lamberta ter postal škof v Maastrichtu. Med ljudstvom je bil zaradi svoje skromnosti, dobrodušnosti in čudežev zelo priljubljen. Umrl je 30. maja leta 727 v Tervuernu, v bližini Bruslja. Druga legenda pripoveduje o Hubertu, ki je v hudem mrazu jezdil na konju in srečal na pol golega berača, ki ga je prosil usmiljenja. Ker Hubert pri sebi ni imel denarja, je z mečem prerezal velik del svojega plašča in ga dal beraču. Tako je Sveti Hubert upodobljen z jelenom, ki ima med rogovi križ, ali na konju, ko z mečem reže svoj plašč in ga daje beraču. Po njem naj bi dobilo ime tudi ogrinjalo hubertus. Po končanem bogoslužju se je prepevanje prestavilo pred cerkev. Zelena druščina je na širše odobravanje zapela številne znane lovske pesmi in tako uspešno krajšala čas, dokler se ni iz gostišča na Pikovem razlegel glas, da je jelenji golaž pripravljen. V toplem objemu lesene koče se je druženje ob klepetu in smehu, v spremljavi petja in harmonike, zavleklo v pozno popoldne. Sonce se je skrilo za Peco, zunaj je mrzel veter oznanil, da takšnih dni ne bo več veliko. Prijetno doživetje smo zaključili z obljubami, da se prihodnje leto ponovno srečamo v čast svetega Huberta! Alpra naši kraji Bila je knjižničarka Na kozarcu zapisan spomin ob slovesu V radeljsko knjižnico je prišla iz Osnovne šole in, kot je večkrat povedala, je strahovito pogrešala otroško-šolski vrvež. Ivanka Kus je prišla v knjižnico Radlje v pričetku leta 1981 in tu uredila sodobno računalniško povezano knjižnico z 54.800 knjižnimi enotami in z izpostavami na Muti, Vuzenici, Vuhredu, Ribnici, Podvelki, na Kapli in na Remšniku. Tako seje rodil z njo tudi pravi javni zavod. S trdim delom in usposabljanjem med delom je dosegla izobrazbo “višji knjižničar” in si prislužila Čopovo diplomo. Sicer pa ima knjižničarstvo na tem območju bogato, da ne zapišem - pestro zgodovino. Od ustanavljanja Mohorjevih knjižnic, celo na planinah, leta 1922 celo na Jerneju, do prostovoljnega darovanja in zbiranja knjig po drugi vojni, pa sežiganju, tudi še v našem času, pa še kaj. Knjige smo skrivali celo v apnenicah. V Radljah pa je sredi leta 1950 KUD M. Zidanšek ustanovil knjižnico z nič več kot 735. knjigami, knjižničar je bil g. Žolger. Izposodil je 257 knjig v 133 obiskih je pedantno zapisal. Leta 1954 so to knjižnico preselili v klub. Klubi so bili takrat moda št. ena. "Vse za delovne ljudi in mladino", je bilo geslo. V letu 1959 je imela knjižnica že 1.675 knjig, enkrat tedensko jih še vedno izposoja Karli Žolger. V letih 1960/62 se že čuti aktivni vpliv Draga Luknerja in organiziranega Javnega zavoda, ki ga pogodbeno že z izkušnjami vodi Ivan Srebnik. Radio se vključi v sis- tematično predstavljanje in propagando branja. V letu 1968 je prišla na krmilo knjižnice Marta Nabergoj. Sistem vodenja je na karticah, istega leta je to že "Matična knjižnica, ki nudi usluge tudi manjšim knjižnicam v krajih. V letih 1970/80 sta knjižnico vodili Marija Marinkovič in Cvetka Karner in že imajo okrog 6000 obiskovalcev a le 13.300 knjig. V letu 1975 so se preselili v nove - stare prostore na 112 m2, si lahko zamislite gnečo? Ivanka je v dvajset letnem delu pripeljala knjižnico do že omenjenih 54.800 knjižnih enot, spravila vse na UDK in računalniško povezavo. Predvsem pa, ob veliki pomoči občin in prej še skupne občine, danes takšnega meta več ne bi zmogli, so se 25. maja 1998 preselili v sodobne svetle in knjižnici primerne prostore, ki merijo kakšnih 11 tisoč kvadratov. Vedno je znala poiskati primerno sodelavke, nekako rojene za knjižničarstvo. Znala prav potarnati, zahtevati ali moledovati. Knjižničarsko dejavnost je temeljito in redno predstavljala tudi po lokalnem radiu. Vedela je kaj hoče, vedeli smo, da v praksi drug drugega potrebujemo, so rekli radijci ob oddajah “novo v knjižnici”. Refleksije so bile v vse večjih obiskih knjižnice - saj menda ni cerkve, v katero ne bi prišel kdo molit, če ga le primerno povabite. k.valtl LIPA POD PECO Malokdo ve, s kako veliko lipo se lahko pohvalijo pri Rehtu v Podkraju nad Mežico, tik ob meji z Avstrijo, kjer je prizadevna gostilničarka Danica Petek staro Rehtovo domačijo usposobila za razvoj turizma. Kmetija Reht je že postala znana mnogim Korošcem, posebej pa ljudem z onstran meje, Libučanom, Pliberčanom in Celovčanom. Kot nam je povedala Danica, bi naj bila lipa stara nekaj več kot 600 let. To so ugotovili z vrtanjem v deblo in štetjem letnic, s čemer je mogoče zelo natančno ugotoviti starost drevesa. Razveseljivo je, da je Rehtova lipa še zelo dobro ohranjena, kar pomeni, da ji lega pod vznožjem Pece zelo odgovarja. Rehtovi so na svojo slovansko poreklo nemalo ponosni. Zavedajo se, da je lipa simbol slovanstva s tem tudi slovenstva. S. Hovnik Spomladi bo lipa zopet ozelenela, zadehtela in u svojo ogromno krošnjo privabila tudi na tisoče čebel.... Im '"lin - ■ '/rf. - ■ • s Spoštovane občanke in občani občine Radje ob Dravi! Mineva leto, v katerem smo s skupnimi močmi dosegli rezultate, ki jih lahko ocenimo za uspešne. Pred nami so prazniki, ko v bolj sproščenem vzdušju naredimo pregled opravljenega dela in kujemo načrte za prihodnje. V novo leto stopamo z optimizmom in prepričanjem, da bomo uresničili zastavljene cilje, v dobro občine, Dravske doline in države Slovenije. Ob tem vam, drage občanke in občani, želim, da bi praznike prijetno preživeli v krogu svojih družin, v novem letu 2002 pa veliko sreče, zadovoljstva in uspehov pri delu. ‘- -H ' «k - —X - ^ isg: ■ ■fr*' ^ <■ J, * * • ^ ^ „ - r - « ‘ ^ • 'V ' . ' > -w -> ' - ' ... ' Župan Občine Radlje ob Dravi Hubert Robnik Kakovost udobnost ■ apr > v vseh dobrih salonih pohištva OPREMA VABIMO VAS K UGODNEMU NAKUPU RAZSTAVNIH EKSPONATOV IZ Tovarna oblazinjenega pohištva, d.d. PROGRAMA SEDEŽNIH GARNITUR v prodajni salon v Slovenj Gradcu. 2380 Slovenj Gradec « Pod Grodom 4 Želimo Vam vesele božične praznike in obilo osebnih in poslovnih uspehov v letu 2002. tel. 02 88 25 110 ■ fax 02 88 42 153 e: prodoja@nova-oprema.si vv: www.nova-opremo.si Muta: ZASLUZENO ČASTNA OBČANA V znani zgodovini občine Muta so svetniki letos prvič izbrali dva zaslužna občana ter njima podelili naziv “častni občan”. Kaže, da jim je odločitev uspela. Takšne odločitve so namreč silno kočljive. Ljudje pač gledamo, ocenjujemo, tehtamo, privoščimo ali zganjamo nevoščljivost povsem zasebno in to znamo tudi reflektirati na okolje. No, pri odločitvi za gospo Alojzijo Pongrac in Avgusta Šrajnerja smo imeli srečno roko. Alojzija, rojena 1918, je opravila babiško šolo v sosednjem Gradcu, saj je bil to čas vojne in pri nas za to ni bilo nobenih možnosti. V letih 42/43 je takoj po zaključenem šolanju, kjer je bila usposobljena za vodenje porodov na domu, prišla v domači kraj. Takoj seje kot edina in prva tovrstno izšolana zdravstvena moč vključila v delo. Koliko srajc je bilo treba žrtvovati za najnujnešje za novorojenčke. Tudi po več dni je bila nepretrgoma na terenu. V povojnem obdobju je bila še kot pomoč v svetovalnicah, pri cepljenju in drugem ginekološko zdravstvenem prosvetljevanju. Imela je veliko območje, od Murnhofa do Šrange, pa vse do vrhov. V desetletjih je velika večina otrok privekala na svet ob Lojzkini pomoči. In, kot pravi sama: “K sreči mi niso umirali, niti otroci niti matere." Znala je tudi zgladiti in umiriti mnoge težave in nesoglasja, ki so pretresale družine, pomagala samskim materam. Bila je tista, ki ni vprašala za čas niti za daljavo, pomagala in prosvetljevala je polnih trideset let in še kasneje. Avgusta Šrajnerja pozna vsaj pol Koroške in lep predel zamejstva. Loznkov Gusti, kot so radi rekli, dober ključavničar, obratovodja, človek iz znanja za prakso. Predvsem pa glasbenik. Klarinetist mnogih skupin, saksofonist, pripravljen vskočiti kjerkoli in skoraj kadarkoli. Mož, ki nikoli ni postavljal pretiranih zahtev in cen, za sindikat ali kolege zastonj. In kolegov je bilo in je še veliko. Dober učitelj mladih, organizator v tovarniški godbi. Gusti je ustvarjalen človek v občini pripravljen poprijeti, pomagati skoraj pri slehernem delu, še posebej, če gre za kulturo. Zaradi takšnih lastnosti, načina življenja in soustvarjanja v kraju in občini je njegov izbor in podelitev naziva častnega občana tudi zadetek v polno. Iskrene čestitke. k.valtl Nova odkritja na območju ville rustice in kmečkega stegnjenega doma Vila je bila mogočna, kamnita... V Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec sta arheologinja SAŠA DJURA JELENKO in etnologinja BRIGITA RAJŠTER kar 80. obiskovalcem predstavili arheološki spomenik, rimsko villo rustico in etnološki spomenik ljuske arhitekture, kmečki stegnjeni dom v Zgornjih Dovžah v občini Mislinja. Oba sta predlagana za izbor spomenikov državnega pomena. Prireditev se je zgodila na pobudo Ministrstva za kulturo RS v počastitev rojstva pesnika Franceta Prešerna. S predavanjem so želeli opozoriti na pomembnost obeh spomenikov na isti lokaciji (isti zemljiški parceli) v občini Mislinja, kjer se nahajata obe najdišči, na njun neurejen status in javnost seznaniti s tem, da daleč presegata lokalni pomen. Arheologinja Saša Djura Jelenko je povedala, da je villa rustica rimsko kmečko podeželsko posestvo iz 1. oz. 2. stoletja našega štetja, je kmečki dvor, podeželska pristava s tipom poselitve, ki je značilen za podeželje v času rimskega imperija. Večinoma so te vile poselili veterani, dosluženi vojaki rimske vojske. Raziskovanje so začeli že leta 1992. Vendar je že Winkler leta 1909 razkril del objekta znotraj posestva, kjer je stanoval lastnik. V celovškem deželnem muzeju hranijo njegovo zapuščino: dnevnike izkopavanj, korespondenco, načrte idr. Letos je Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec dobil kopije vseh teh dokumentov. Zanimiva so tudi nova odkritja. Nekdanja rimska vila je bila mogočna, kamnita, prekrita z opeko, strešniki. Na njih so v zadnjih raziskavah odkrili žige vrste regano in parati, pečate mojstra, kjer so te opeke izdelali. V tem primeru se jih je ohranilo 25. Pokrajinski muzej Celje je leta 1995 odkrival pod traso avtoceste blizu Vranskega rimsko opekarno, kjer so izdelovali opeko s tema dvema žigoma. Etnologinja Brigita Rajšter je predstavila kmečki stegnjeni dom (kar pomeni, da so pod isto streho bivalni prostori za družino združeni s hlevom, štalo in skednjem). Povedala je, da je tak tip kmečkega doma za območje Mislinjske doline zelo nenavaden in izjemen. Sklepajo, da gre za hišo dimničnega izvora. Kaže razvojne stopnje od dimnice, razvite oblike dimnične hiše do črne in kasneje štedilniške kuhinje. Raziskovalce preseneča severna stena. Na zunanjem ometu na južni strani so našli stilizirano dvobarvno rastlinsko poslikavo, ki naj bi bila stara plast. Do sedaj ne poznajo niti ene hiše v Mislinjski dolini, ki bi imela tovrstno poslikavo. Presenetila je tudi klet, kajti dimnične hiše niso podkletene. Tam so našli dve zazidani okni. Želijo si raziskav v tej smeri. Sodelovala bi arheološka skupina - tabor, ki bo aktiven avgusta 2002. Morda pa je najbolj zanimiv eden od nekdanjih prebivalcev tega etnološkega bisera, Anton Pušnik - Dohter (roj. 1835). Star 20 let je prevzel Pušnikovo posest. Odlično se je spoznal na zdravilne rastline in pripravljal zeliščne mešanice za zdravljenje najrazličnejše bolezni. Pravijo, da se je izobraževal v bolnišnici Slovenj Gradec pri enem od zdravnikov. Imel je poseben način zdravljenja. Bolezen je diagnosticiral na osnovi pregleda urina. Ajda Prislan MOST S PRETEKLOSTJO Z IZROČILOM V PRIHODNOST V sodelovanju domala vseh, ki na področju igranja na diatonične harmonike na območju Koroško - Celjske pokrajine kaj pomenijo, so na Muti proslavili 10 letnico uspešnega dela ansambla Diaton. Pred desetimi leti je Herbert Pušnik okrog sebe zbral skupino pretežno starejših mož, ki so bolj ali manj, nekateri pa prav virtuozno obvladali diatonično harmoniko. In rodil se je Diaton. Programsko so bili in ostajajo zvesti najstarejšim glasbenim izročilom pokrajine. Iščejo stare, najstarejše komade, vabili so najstarejše harmonikarje okornih prstov. Prizadevno vadijo in v nekaj letih se rodi prva kaseta, polna starih viž in spominov. Stare melodije, so jih poimenovali. K sreči ali preudarnosti ne delajo strogih ločnic med starim in mladim. V ansambel vabijo vnuke, vnukinje, vse, ki jim je diatonična harmonika ljubezen in kulturni užitek. In ob deset letnici je ansambel razmeroma mlad. Vzpostavili so še en most v mladost in prihodnost. Ponosno lahko sedijo stari muzikanti v klopeh in uživajo na svojih dosežkih. V letu 1998 so dobili tudi najvišje občinsko priznanje in več priznanj ob drugih priložnostih. Saj je bil Diaton v desetletju prisoten na domala sleherni pomembnejši prireditvi, sprejemu, proslavi, najprej doma, na Muti in v Vuzenici, od koder so glasbeniki. Nastopajo tudi v drugih krajih Slovenije, vabijo jih v zamejstvo. Res je, nam Slovencem ob drugih inštrumentih pač harmonika vedno najlepše zapoje, nas tolaži in polni z novo močjo, pravijo Diatonarji. Podelili so tudi Galusove značke. Za petletno delo sta značko prejeli Martina Lorenci in Metka Verdinek, srebrno značko sta dobila Robert Repnik in Miran Poročnik, zlato, torej za desetletno delo, pa so prejeli: Miha Lorenci, Herbert Pušnik, Miha Repnik in Ivan Tertinek. k.vaiti Prva samostojna zgoščenka Tonija Apohala “Pred nekaj leti mi je bila, kot redkemu srečnežu, dana možnost, da sem lahko doživel, kako je, ko lahko kar dvakrat v življenju praznuješ svoj rojstni dan in ko sem znova začutil, koliko lepega ti lahko daje življenje in glasba v njem,’’ pravi Toni Apohal, prvi ali vsaj eden redkih Slovencev, ki po transplantaciji srca spet delajo. Toni je pred dnevi izdal svojo prvo zgoščenko, z naslovom V deželi kralja Matjaža, ki jo je posvetil vsem tistim dobrim ljudem, ki so mu dali novo priložnost, daje lahko znova začutil, koliko lepega ti lahko daje življenje in glasba v njem. Glasba Tonija kot rdeča nit spremlja že celo življenje, saj se je s svojim prvimi glasbenimi izdelki v javnosti pojavil v duetu Kora pred četrt stoletja. Letos, ob šesti obletnici žnovega’ življenja, je uresničil dolgoletni sen in izdal svojo prvo zgoščenko. Na njej predstavlja pesmi, ki zaznamujejo koroški živelj, pesmi, za katere sta mu ves čas, ko je ustvarjal glasbo, dajala navdih in ustvarjalno moč Mitja Šipek in Blaž Mavrel. “Veliko, posebej v začetku, so mi je pomagail tudi Gorazd Čepin, Božo A. Kolerič, Drago Repnik, moj sin Tomaž in drugi,” pove Toni, ki je po besedah podpredsednika slovenskega društva Transplant Martina Brileja prvi človek v državi, ki mu je uspel tak podvig. Gas) PRE P1H_______________________________^i^^ia^diib Iz življenja Kluba Korošcev Ljubljana NAS GOST - STANKO ARNOLD Le kdo ga ne bi poznal? Našega Korošca s trobento, ki je na uspešno glasbeno pot stopil v rodnih Ravnah, potem pa zaslovel v Sloveniji in v svetu. Zato smo ga ljubljanski Korošci z velikim veseljem povabili kot svojega gosta ne zadnje redno mesečno srečanje v restavraciji Turist na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. S seboj je pripeljal prijatelje, s katerimi skupaj igrajo v Slovenskem kvintetu trobil in v četrtek 6. decembra so zazveneli čudoviti toni ter polepšali zadnji društveni klepet v letošnjem letu. Stanko Arnold je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Antonu Grčarju, ter že med študijem postal solo trobentač orkestra Slovenske filharmonije. Po uspehu na tekmovanju mladih umetnikov v Zagrebu (1976), s prvo nagrado, je odšel na izpopolnjevanje v Pariz k prof. Rogerju Delmottu. Nato so sledile mednarodne nagrade: leta 1976 prva nagrada na tekmovanju v Toulonu; leta 1979 druga nagrada na tekmovanju “Maurice Andre” v Parizu in posebna nagrada za najboljšo izvedbo Concertina, francoskega skladatelja A. Joliveta. V domovini je prejel štiri nagrade za svoje umetniške uspehe: leta 1980 Župančičevo nagrado za solistične nastope, leta 1982 nagrado Prešernovega sklada kot član Slovenskega kvinteta trobil; leta 1985 nagrado Prešernovega sklada za solistične nastope in leta 1987 Župančičevo nagrado kot član Slovenskega kvinteta trobil. Od leta 1968 do 1990 je bil prvi trobentač v orkestru Slovenske filharmonije, leta 1990 pa je postal redni profesor na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Kot zunanji sodelavec poučuje že vrsto let tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Piše: Renata Picej Fant s trobento - Stanko Arnold Študentarije Na (katerih) mladih svet stoji? Da bi lahko napisala ta članek in ga po elektronski pošti poslala v redakcijo, sem potrebovala računalnik. „Nič lažjega kot to," v normalnem življenju človeka moderne dobe. V praksi pa je vse nekoliko bolj zapleteno, še posebej, če truma študentov z vseh koncev sveta, ki jim je „email” pogosto edina vez z domom, čaka na uporabo računalnikov, ki jih je seveda po Murphyju vedno premalo. In taka je zgodba, če si prisiljen uporabljati javne / skupne dobrine. Nikoli nisi prvi, še manj edini. Zmanjkalo je koles, ki si jih študenti iz tujine lahko izposodijo za dobo enega semestra proti pavšalni uporabnini. Če želiš na izlet v Berlin, za male denarce -ker je subvencioniran od mednarodnih skladov - pohiti, število mest na avtobusu je omejeno. Vrsta pri hišniku študentskega doma za izposojo sesalcev sega do vrat in naprej. Pri kosilu ostaneš lačen, ker strežejo bavarske specialitete. Klobase in kislo zelje pač ne teknejo vsakomur. Zdaj razumem ljudi, ki zaupajo v Mcdonald's meni. Je pa tudi druga plat medalje. Mesto Bayreuth ti ob prijavi začasnega bivališča podari mapo z darilnimi boni v vrednosti 150 nemških mark. Gre predvsem za vstopnice v kino, gledališče, muzeje in celo lokalne terme. Koliko slovenskih študentov je že videlo od znotraj narodno ali moderno galerijo, ljubljansko opero ali kakega od mestnih muzejev? Pogosto za tiste s tanjšimi denarnicami niso na voljo niti popusti. Ali to sploh koga zanima? Se ne s tem širijo obzorja in krepi nacionalna zavest? Ali pa ostane vse pri popivanju in navijanju ob prenosu vesoljno pomembne nogometne tekme? A je tudi to lahko povezovalni element. Zjutraj sem ob zajtrku nemškemu sostanovalcu razložila, da tudi dvomilijonska Slovenija „gre naprej” po uspešnih kvalifikacijah, prav tako kot njegova domovina, na svetovno prvenstvo. „Kaj res?” Tega tukaj nihče ne ve. Kot je ugotovil kolega, ki je na študentski izmenjavi na Dunaju (!!),nas skoraj nihče ne pozna. In mladi smo tisti, ki delamo reklamo in promocijo naši državi. Povprečen Nemec še vedno težko locira Slovenijo, če Piše: Mojca Erjavec pa omeniš Slovaško, je čisto zmeden - zanj je to eno in isto; če geografsko loči ta dva pojma, pa nas (pre)pogosto umesti v krizno območje balkanskega kotla. Zaradi podobnosti polpretekle zgodovine sem verjela, da bodo študentje iz nekdanje Nemške demokratične republike bolje obveščeni in osveščeni, toda kot da je po padcu berlinskega zidu in začetni evforiji tudi njih preplavila podobna miselnost kot mleka in medu vajene zahodne vrstnike. Pri tem pa sploh ni nujno, da je zahod enako najboljšemu. V primerjavi po akademskih sposobnostih in splošni razgledanosti smo gotovo v evropskem vrhu. Vsi slovenski študentje v tujini menijo, da naše univerze dobro pripravljajo na izbran poklic. Morda pešajo le v učnih metodah, ki so pogosto enolične in zastarele, v opremi in načinih dela, ki ne sodijo v enaindvajseto stoletje. Kar se tiče naše pregovorne skromnosti, nesamozavesti in nezaupanja vase, pa jih lahko mirno vržemo skozi okno - in to upravičeno. Nimamo se česa sramovati, nasprotno - in zadnji čas bi že bil, da to tudi pokažemo. Dravograd: BIL JE LEP VEČER Je ostal še sploh kdo doma? Tako so do zadnjega kotička napolnili telovadnico. Tako so pač Dravograjčani proslavili 5. večer dravograjskega okteta Kograd IGEM. Njihov okrogli jubilej so popestrili še pevci ene najboljših dalmatinskih klap Maestral. Prav zaradi slednjega in prijateljskih vezi so koncert poimenovali “Svežina gora, sinjina morja - zlita v pesmih prijateljstva." Najbrž vam klape ni potrebno posebej predstavljati. Prepričani smo, da najdete vsaj eno njihovo kaseto skoraj v sleherni hiši, tako pri mladih kot pri starejših ljubiteljih pristne dalmatinske pesmi. O domačem oktetu pa seje le treba spomniti, da so se prvič zbrali jeseni leta 1996. Tam gori v planini, pri kmetu Zojsniku je bilo. Prignala jih je želja po lepi domači pesmi. Tako je nastal Oktet Košenjak. Že naslednje leto jim zaploskamo na prvem koncertu v Vidovi cerkvi. Njihov glavni sponzorje podjetje Kograd IGEM in tako se preimenujejo v oktet, ki je nosilec sponzorjevega imena. Vsako leto priredijo vsaj enega od bolj odmevnih koncertov, navadno z bolj znanim glasbenim gostom ali skupino, iz tega je nastal tudi festival oktetov z mednarodno udeležbo. Seveda Kogradovci gostujejo tudi po drugih krajih in celo sem in tja pokukajo na tuje. Tokrat so imeli v svoji sredini tudi najstarejšega dravograjskega pevca, že 96 letnega dobitnika zlate Galusove plakete, Franca Preglauva, torej soobčana, ki že polnih 50 let prepeva v raznih zborih v kraju. Petletni koncert so peli Jože Kramer, Dejan Muš, Oto Čeru, Jože Pšeničnik, Janez Cigler, Alojz Gologranc, Matej Ravnikar, Mitja Vavče, oktet pa vodi glasbena pedagoginja Alenka Mori. Bil je res en lep večer, srečanje mnogih Dravograjčanov, gostov in okoličanov. -kv OČE IN SIN REPNIK Naučil seje govorice, tiste, ki se ustvarja s čopičem, peresom ali navadnim svinčnikom. Govorica slik, predvsem Repnika st., pa tudi obeh sinov, je pač po izpovedi in obliki črt takšna, da pritegne, da jo lahko razume vsakdo. Pravijo, da imajo močno izpovedno moč, da se človekova muja ustavi v razmišljanje, celo nekaj magičnega da je v njih. Vsekakor so Repnikove slike socialnih stisk preprostega človeka najbolj univerzalna govorica. V zadnjem letu, dveh sta predvsem Anton in Janez zelo ustvarjalna. Kakšnih petdeset slik, prej katera več, je v njihovi galeriji na Muti, skoraj toliko pa jih je na razstavi, ki je še do konca leta v radeljski knjižnici. Samo novejša dela. Na otvoritveno slovesnost sta prišla in svoje dodala dva poznana Slovenca. Tone Partljič, v mladih letih je tu učiteljeval, na Brezovcu, v Ribnici na Pohorju, v Vuzenici. Tu našel mnoge motive za knjige. O umetnikih pa je spregovoril Jože Hudeček. Domačinke, pevke ženskega zbora, pa so odpele nekaj pesmi, zaigrala sta kitarista. Bil je zares lep kulture in prijetnega vzdušja poln večer. Obiskovalci so se zadržali še dolgo po otvoritvi. -kv ^ ®I SLotin I- o > o .j prizvodnja, prodaja in montaža ALU in PVC stavbnega pohištva petkomorni sistem z X prekati za stabilnost širina krila 77 mm sodobno zaobljene linije © H > < O _l Z (A NOVO! NOVO! NOVO! neprekinjeno srednje tesnilo v podboju SLATIN d.o.o., Brdinje 18/a, 2390 Ravne na Koroškem Tel.: 02 82 18 830, Fax: 02 82 18 831 gsm: 041 690 735, 041 321 252 J energetsko varčno steklo varnostno okovje možna vgradnja tretjega - protizvočnega tesnila do 47 dcb TROCAL Vsem sodelavcem v občini Muta, našim občankam in občanom se zahvaljujem za uspešno sodelovanje v letu 2001. o o ^ Korošicam in Korošcem, vsem ljudem dobre volje, želim vesele praznika ob zaključku leta ter SREČNO IN ZADOVOLJNO LETO 2002! Župan Občine Muta Ivan Draušbaher Zveza Svobodnih Sindikatov W Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA SINDIKATOV KOROŠKE Vsem našim članom ter vsem Korošicam in Korošcem želimo srečo, zdravja in zadovoljstva, predvsem pa uspehov pri delu v novem letu 2002! skei sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije OBMOČNI ODBOR ZA KOROŠKO (faksi) TUS KO-SI d.d., podjetje za proizvodnjo netkanih tkanin Pod gradom 2a 2380 Slovenj Gradec Tel: (02) 88 43 731 Fax: (02) 88 43 795 http://www.tus-kosi.si e-mail: info@tus-kosi.si NARAVA POD VAŠO STREHO Za toplotno in zvočno izolacijo vašega doma izdelujemo učinkovito, predvsem pa zdravju neškodljivo izolacijo iz kokosovih vlaken 30 LET IZKUŠENJ NA ZAHODNIH TRGIH POSTELJNI VLOŽKI ZA LAHKO NOČ IN MIRNO SPANJE Uporabljamo le izbrane naravne materiale: kokosova, sisalova in konopljina vlakna, ovčjo volno, kašmirsko volno, penjen lateks, nebeljen bombaž 2 0 0 2! Drage občanke in občani, braid prepiha; Leto 2001 se izteka, ocenjujemo preteklo delo in načrtujemo prihodnje. Leto je bilo raznoliko, dinamično, neponovljivo. Občina Dravograd je še naprej v rasti, v nenehnem razvoju, kar dokazujejo opravljena dela, novi programi in projekti. Vse to bomo s sodelovanjem vas vseh nadaljevali tudi v prihodnje. Vsem vam se zahvaljujem za pomoč, potrpežljivost, sodelovanje in prijaznost. Prepričan sem, da bo tako in še bolje tudi naprej. V novo leto pojdimo z vedrimi mislimi, sproščeni, ustvarjalni, srečni. Vsem našim občankam in občanom, vsem Korošcem želim mirne božične praznike ter srečno, uspešno in zdravja polno leto 2002! Župan Občine Dravograd Rado Krpač Koroške ustvarjalke: V NAJDALJŠO NOČ Znane in zanimive Korošice ter eno ne-Korošico, ustvarjalke z različnih področij kulture, smo povprašali: - Kje si želijo preživeti najdaljšo noč v letu? - V kakšni garderobi? - Kakšne so njihove želje in načrti za leto 2002? VIDA GOSTENČNIK; absolventka psihologije, manekenka, fotomodel (2) Novo leto bi si želela dočakati nekje v tropskih krajih, kjer je toplo. Ker pa se vse odvija prehitro, bom s svojo družbo proslavljala kar v Ljubljani. V tropih, na peščeni plaži, ob sončnem zahodu in intimnem vzdušju bi bile glavno praznično oblačilo kopalke, na svečanem partyju pa večerna oprava, najraje kreacija iz školjke. V resnici bom oblečena tako kot sem, kadar grem na zabavo, tokrat z dodatnim plaščem zaradi mraza in spreminjanja lokacij. Moja velika želja je diploma iz psihologije na Rlozofski fakulteti, nadaljnje delovanje na klinični ali menedžment psihologiji, plodno delovanje na manekenskem področju, kot v zadnjih dveh mesecih, ki sta bila precej intenzivna, prav tako si želim izkoristiti možnosti pri modnih agencijah v tujini, kjer imam svoj book. Rada bi uresničila tudi daljše, enomesečno potovanje v eksotične kraje in bila sprejeta na podiplomski študij v tujini. Kljub mnogim željam je na prvem mestu vsekakor zdravje, nekje blizu pa sreča v ljubezni... PETRA MAČEK; frizerska mojstrica (3) Silvestrovati nameravam v krogu najbližjih prijateljev; če bo čas dopuščal, v Moravskih toplicah, kjer si bom lahko odpočila od natrpanih delavnikov -v bolj udobni garderobi, ker bo pričakovanje v ožjem krogu. Uspešno želim delati še naprej, čimprej ustvariti novo pomladno kolekcijo pričesk, pričakujem pa tudi naraščaj in si želim, da bi potekalo vse, kot je treba. LIDIJA SMOLAR; absolventka arhitekture, oblikovalka (1) Ker imam mlado družino, bomo silvestrovali v najožjem družinskem krogu. Vsako leto si namreč želimo narediti družinsko fotografijo ob polnoči pod novoletno jelko. Oblečena bom zato seveda temu primerno - udobno, vendar kljub temu svečano. Želja v letu 2002: zase uspeh na poklicnem področju, za svojo družino veliko topline, ljubezni in zdravja, vsem ljudem na svetu, predvsem pa ubogim, lačnim, mučenim, bolnim in trpečim, da se njihovo trpljenje neha. Pa še naši materi Zemlji želim, da bi jo vsi bolj spoštovali in bili hvaležni za vse, kar nam daje. VERA TRAFELLA; glasbenica, pevka, pedagoginja (7) Želela bi si proslavljati na morju, vendar imam tudi na Silvestrovo nastop, v Dobrovi pri Ljubljani. Ker bom pela na prostem, bom v topli garderobi, če pa bi bilo moje silvestrovanje na kakšni gala prireditvi, bi se odela v lepo, svečano, dolgo obleko, v letos aktualni zlati barvi. V novem letu si želim predvsem veliko zdravja, sreče in nasmejanih dni ter čimprej izdati prvo samostojno zgoščenko. LENČE NIKOLOVA; plesalka, koreografinja (6) Leto 2002 bom pričakala v najožjem družinskem krogu v udobnih, nosečniških oblačilih. Želim si čimveč zdravja, vso veselje in energijo pa usmerjam v pričakovanje novega družinskega člana... VALENTINA PRAPOTNIK; glasbenica, pianistka, vokalistka (5) Novo leto si želim pričakati v veliki plesni dvorani, v elegantni, plesni večerni obleki. Če se bo moja želja uresničila, še ne vem. V letu 2002 pripravljamo izdajo nove zgoščenke naše glasbene zasedbe Ex animo, želim si čimveč samostojnih koncertov, čim aktivnejše znanje nemškega jezika, v kratkem pa družinski smučarski dopust. AJDA PRISLAN; novinarka, glasbena redaktorica (8) Silvestrovo bi od vsega najraje preživela v Londonu, na zasebni zabavi, v ženstveni, malce drznejši garderobi, primerni za party. V bodoče si želim početi, kar počnem - še bolje; svoje delovanje pa morda preusmeriti v londonsko sceno, v promocijo glasbene produkcije... MAJA ŠIMEC; študentka sociologije, manekenka, miss Slovenije 1997 (iz Črnomlja) (4) Novo leto bom praznovala s fantom Emilom, kje, pa še ne vem. V Sloveniji mi je silvestrovanje všeč, če je dežela prekrita s snegom, lepo pa bi bilo tudi v toplih krajih, sicer pa se ponavadi odločim tik pred zdajci. Izbiro garderobe prepustim priložnosti, v toplih krajih se predam eksotiki, vsekakor pa eleganci, sicer pa se oblečem okolju in temperaturam primerno... Ker končujem kadrovsko menedžersko smer študija sociologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, bo tudi v naslednjem letu v prvem planu študij, sledile bodo priprave na diplomo, pa manekenska kariera, kjer si želim tudi v bodoče čimveč dela, nasploh pa veliko ljubezni in zdravja. Posnetki: Tomo Jeseničnik, Viljem Klemenčič, Tine Gros, Boštjan Steblovnik Ustvarjalke v oblačilih Stanke Blatnik Bralcem Prepiha pa... ...obilo lepega in čimveč tistega, kar si resnično želite! ■sM >/ \ fr p1 /i Miklavž in parkelj z obema primerkoma “grešnih duš”, ki sta morala na razmislek u temo kleti, a sta se spokorjena - in z lučkama u rokah, vrnila po svoje darilo - veliki rdeči palici. MIKLAVZEVANJE V ŠENTANELU V soboto, 1. decembra se je, sicer malce predčasno, a zaradi hude prezaposlenosti na svoj uradni dan 5. decembra, povsem razumljivo, pri Plodrovih v Šentanelu pod večer oglasil Miklavž. Povabili so ga člani Kluba Korošcev Ljubljana. In Miklavž je vabilo sprejel ter se svojevrstnega decembrskega obreda, posvečenega svetlobi in izganjanju zlih duš udeležil v dvoje. Prišel je skupaj s parkeljnom, kije pojasnil, da sta se tokratnega praznovanja udeležila oba z Miklavžem, ker so razmere na zemlji precej resne in grešnikov zelo veliko. Zato se postavlja vprašanje, katera človeška duša še sploh lahko ostane v svetlobi življenja in katera mora z njim v podzemlje. Da bi to lahko presodila, sta se poimensko posvetovala ob informacijah iz velike rdeče Miklavževe knjige, parkljevi kolegi pa so v klet in na razmislek o sebi poslali samo dva primerka, oba Korošca. Nadaljnja dva (ena Ljubljančanka in en Primorec), ki sta zapadla v razred mejnih primerkov, pa sta se spokorila s klečanjem na samem prizorišču obdarovanja. Vsi, razen obeh Korošcev, ki sta zahtevala širšo obravnavo (v opozorilo sta dobila vsak po meter in pol veliko rdečo bodičasto palico), so dobili tudi darila. Da je zabava uspela, priča tudi dejstvo, da se je miklavževanje prevesilo v počitek šele po drugi uri zjutraj. m s . ' pV’N I ■ > MšT v k SIT'- I k H Ki*f Čekanov Pepi, ki je igral za zabavo na miklavževanju, je neznansko užival tudi v “hudičevi družbi”. Pasje veselje Da je ravenski grajski park na uslugo vsem drugim dejavnostim kot mirnemu in spokojnemu namenu, kot bi se za park spodobilo, je že dolgo znano. Če je škoda trave drugje, jo pač lahko razrijemo v parku; če ne smemo puščati odpadkov drugje, jih pač lahko v ravenskem parku... Takega stanja pa se veselijo predvsem naši štirinožni prijatelji, ki se lahko po mili volji igrajo z vso nagrmadeno nesnago. Kuža na sliki se ni dal motiti niti priložnostnim sprehajalcem niti (neobstoječim) redarjem niti uradnim policijskim dekretom. Privoščimo mu njegovo veselje! RES ZANIMIVO! Sporazum med republiko Slovenijo in Svetim sedežem med drugim zavezuje cerkvene pravne osebe k registraciji in k priglasitvi javnih cerkvenih opravil. Enako predlaga LDS za prodajalke ljubezni. Upravne takse pa so visoke! Blagor državi, ki bo s tovrstnimi novimi izvirnimi viri dohodkov razbremenila davkoplačevalce. SKORAJ KILOGRAM Nagradna igra: k POIŠČITE SE V PREPIHU \ «g Pravijo, da so srečanja po dolgih letih vedno lepa in vesela. Tudi na naši sliki so se srečali sošolci iz vojnih let, ki so danes že dedeki in babice, pa tudi strici in tete. Kje smo posnetek naredili, to bo ugotovila gospa, ki smo jo na sliki obkrožili, s Prepihom pa se naj oglasi v zlatarstvu in urarstvu Stanka Planinšca v slovenjgraški Katici, kjer jo bo prijazen gospod Stanko nagradil z zlatim obeskom za verižico z imenom. Vsem kupce daril pred novim letom svetujemo, da darila kupijo v dobro založeni trgovini zlatarstva in urarstva Stanka Planinšca v slovenjgraški Katici. Vsem, ki ste sodelovali v naši nagradni igri pa sporočamo, da bomo tudi v prihodnjem letu z igro nadaljevali. Vsem skupaj srečno in zdravja polno novo leto 2002! Na majhnem koščku zemlje se da tudi veliko pridelati. Milena in Rafael Vranjek iz Slovenj Gradca imata ob hiši o urejen sadni vrt. Nikoli Joslej pa do njiju narava ni bila tako naklonjena ^ kot letos. Na drevesu mlade jablane sorte zlati delišes je letos zraslo okoli 30 jablan z nadpoprečno težo, od 780 do preko 900 deka-'amov. Ko je Milena (na sliki) stehtala najdebelejše jabolko, je kazalec na tehtnici pokazal, da je jabolka tehtala le nekaj deset gramov manj kot kilogram. Koliko ljudi seje z njo nasitilo, pa nismo uspeli ugotoviti. r Natrosil iih ie: • Ne pridni, izprijeni vse obrnejo v svoj prid. • Marsikatera vest dneva je bila spočeta ponoči. • Niti ne ni ne-ju enak. • V španoviji še računalnik crkne. • Eni pokajo od zdravja, drugi od fižola. Spoštovani sokrajani in občani Podvelke! Zahvaljujem se vam za zaupanje in sodelovanje, ki ste ga meni in sodelavcem izkazali v iztekajočem se letu. Vsem občankam in občanom Podvelke, ljudem Dravske doline in vsem Korošcem želim veselo praznovanje ob zaključku leta, v novem letu 2002 pa veliko sreče, zdravja in uspehov v zasebnem življenju in na poslovnem področju! Župan Občine Podvelka Anton Kovše Prednost je v tehniki www.porsche.si/audi Jm Audi Glančnik 3, Mežica Tel. 02/827 92 00 Dragi sodelavci, dragi Korošci! Uspešno zaključujemo leto in z optimizmom zremo v prihodnje. Naj bo še lepše, še bolj ustvarjalno, še bolj uspešno! Vsem vam želimo veselo razpoloženje ob praznovanjih zaključka leta in srečo v novem letu 2002! poletje, jesen, quattro®. v' « '■>' Privlačna jesenska ponudba za omejeno količino vozil Audi. Pridite in se odpeljite! Avtocenter Meh Koroška c. 7d 3320 Velenje Tel. (03) 89 68 524 Fax (03) 58 66 395 www.porsche.si/audi/meh TEST OPEL CORSA EASYTRONIC Med tiste dodatke v avtomobilih, do katerih je veliko kupcev skeptičnih, nedvomno sodi avtomatski menjalnik. Ta pa se vzporedno z razvojem avtomobilov nenehno izboljšuje in pridobiva na uporabnosti. Vedno bolj popularni postajajo avtomatiki z možnostjo ročnega pretikanja prestav navzgor in navzdol, lahko bi rekli, tiptronic funkcijo. Podoben menjalnik je imela vgrajena tudi testna Opel Corsa 1,2 16v easytronic, le da je v tem primeru šlo za običajen mehanski menjalnik, katerega je s pomočjo elek-tromotorčkov krmilila zmogljiva elektronika in namesto voznika pritiskala sklopko in menjavala prestave. V avtomobilu seveda ni bilo pedala sklopke, zato bi v grobem lahko rekli, da je to avtomatski menjalnik. Kako se je testna Corsa z easytronic menjalnikom torej izkazala? Avtomatsko menjanje prestav poteka za ta cenovni razred zelo uglajeno in dovolj hitro. Elektronika glede na intenzivnost pritiska pedala za plin odloča, ali želi voznik prestavljati uglajeno pri nizkih vrtljajih, ali pa zavrteti motor vse do 6400 obratov, kjer se začenja rdeče polje, menjalnik premore tudi toliko pameti, da ob zmanjševanju hitrosti ali po vožnji navzdol sam prestavi v nižjo prestavo. Od sicer zelo simpatičnega menjalnika je še najbolj NOVICE Že v januarju se pri Mercedes-Benzu obeta predstavitev prenovljenega razreda E. Slovenskim kupcem ga bodo predstavili v sredini marca. Zaenkrat vam lahko ponudimo le približno računalniško risbo. Marca bo na Ženevskem salonu predstavljen tudi novi CLK. Sredi meseca maja bo le-ta že predstavljen Slovencem. Vaneo bo k nam prišel v prvi polovici aprila. Septembra naj bi pri Mercedes-Benzu predstavili 4-kolesni pogon pri razredu C in S, v Sloveniji pa jih bomo lahko kupili že oktobra ali novembra. Novi razred E bo na svoj 4MATIC počakal do jeseni 2003. Ravno tako septembra se obeta v Sloveniji predstavitev kraljevskega vozila, Maybacha. Morebitni kupci pa bodo nanj morali počakati do konca leta 2002. V začetku oktobra je predvidena mednarodna predstavitev športnega E55 AMG in prenovljenega razreda S. moteč "kick down”, torej prestavljanje navzdol ob polno pohojenem plinu, recimo pred prehitevanjem, takrat prvo prestavi eno prestavo, če ugotovi, da bi lahko še eno, takoj prestavi še nižje, pri tem mine malo več časa, kot bi si želeli. Če se nam takoj po zagonu mudi s prestavljanjem v vzvratno prestavo, utegne to pospremiti sunek in zvok iz menjalnika. Torej kakšno sekundo potrpljenja! Nenavadno je, da easytronic nima funkcije park, v kateri bi avtomobil parkirali in bi obstal na mestu, pač pa je treba vedno znova zategovati ročno zavoro. Na to vas opomni tudi opozorilna lučka v pregledni armaturni plošči. Če pa se voznik ne strinja z logiko elektronike si lahko izbere ročno prestavljanje, in sicer tako, da s pomikom kratke in igrive prestavne ročice naprej prestavi v višjo prestavo, s pomikom nazaj pa v nižjo, elektronika pri tem bdi nad voznikovim početjem in prepreči nesmiselne poteze. Ročno pretikanje pride prav predvsem pri športnejši vožnji. 0 menjalniku torej večinoma pohvale. Kakšna pa je Corsa sicer? Srebrni avtomobilček, prepoznavno Oplove oblike, z oznako elegance na boku, 14 palčnimi litimi platišči smo prevzeli pri avtohiši Kolmanič & Company v Mariboru in kaj kmalu je pokazal svoje uporabne lastnosti. Okreten v mestu, po zaslugi malo daljše medosne razdalje zanesljiv v daljših ovinkih in še vedno dovolj kratek za uživaško vijuganje po serpentinah. Ravno zelo dobra lega na cesti in odlična vodljivost sta tisti lastnosti, ki poleg živahnega 1,2 litrskega šestnajstventilskega motorja s 75 KM in zanesljivih zavor omogočata veselje v ovinkih. 75KM se ne sliši veliko, po tovarniških obljubah naj bi tako motorizirana Corsa dosegla najvišjo hitrost 170 km/h in pospešila do 100 km/h v 13 sekundah, a v praksi motor deluje bolj prepričljiv. Pri čemer je povprečna poraba na 460 kilometrskem testu znašala pozitivnih 7,3 litra goriva, z minimumom 6,2 in maksimumom 7,9 litra. Toliko o tehniki. Če si pogledamo Corso iz uporabniškega vidika, ugotovimo, da je v notranjosti nadpovprečno Popolnoma nova Nissanova Primera, ki je svojo svetovno premiero doživela na letošnjem frankfurtskem salonu, bo na evropske ceste zapeljala šele marca 2002. Vendar pa so prve velikoseri-jske Primere iz tekočih trakov Nissanove britanske tovarne v Sunderlandu zapeljale že 17. decembra. Polno proizvodnjo, ki se bo ustavila pri 120.000 vozilih letno naj bi tovarna dosegla že v 6 tednih. Volvo je v javnost poslal prve fotografije nove generacije vozila za zabavo in prosti čas (SUV) XC90, ki bo svojo uradno predstavitev doživelo 7. januarja 2002 na salonu v Detroitu. XC90 že na prvi pogled ne more prikriti svojega porekla, saj oblikovno povzema že znane linije serij 60, 70 in prostorna, s kvalitetnim oblazinjenjem in nekoliko manj kvalitetno plastiko, ki pa ne gosti čričkov. Prtljažni prostor meri 260 litrov in gaje s podiranjem zadnjega deljivega naslonjala mogoče povečati na 1080 litrov, pri čemer ni razumljivo, zakaj ni deljiva tudi sedalna površina. Sedeži so udobni, a v ovinkih ne nudijo dovolj bočnega oprijema, in imajo zelo trd in nepriročen sistem višinske nastavitve voznikovega sedeža. Trokraki usnjeni volan s gumbi za upravljanje serijskega radiokasetofona s 6 zvočniki je prijetno debel in dobre oblike, moti le namestitev stikal troblje na prečkah, ki ob hitrem manevriranju kar kličejo po nehotenih trobljenjih. V notranjosti velja pohvaliti še pregledno namestitev stikal in bogato osvetljenost, grajo pa si prisluži namestitev naslonjal in držal na vseh štirih vratih, ki je pomaknjena preveč nazaj in neugodna za tiste z vsaj povprečno dolgimi rokami, zvok vrat ob zapiranju pa bi lahko bil manj kovinski! Zadnje poglavje tokratnega testa bi lahko poimenovali vrednost glede na ceno. V opremi Corse z oznako 1,2 16v Elegance Easytronic, lahko pričakujete sledečo opremo: klimatsko napravo, 4 zračne vreče, servo volan, menjalnik easyteronic, daljinsko centralno zaklepanje z alarmom, električno nastavljiva in ogrevana ogledala, električno pomična prednja tonirana stekla, radiokasetofon s 6 zvočniki in upravljanjem preko volana, po višini nastavljiv voznikov sedež, volanski obroč in luči, deljivo naslonjalo zadnje klopi, meglenke in 14 palčna lita platišča. Za tako opremljeno petvratno Corso boste morali odšteti okrogla dva in pol milijona. Piše: Aleksander Praper 80. Pri zasnovi oblike so po izjavah glavnega oblikovalca Petra Horburya, težili predvsem k mišičastemu, a ne “mačističnem” (zgledu. Vozilo je postavljeno na enako platformo kot S80 in v svoji notranjosti nudi prostor 5 oz. 7 osebam. Kot je za segment vozil v katerega posega XC90 značilno, naj bi novi Volvo nudil dobro kombinacijo terenskih in cestnih zmogljivosti. Za dobre zmogljivosti bosta poskrbela: 6 valjni bencinski turbo motor z 272 konji, ter ne več popolnoma nov, a še vedno odličen dizel D5 s 163 konji. Več podatkov najdete na spletni strani: www.avtoin.com. VAŠA POT DO ZNANJA LJUDSKA UNIVERZA RAVNE NA KOROŠKEM Prežihova 24 Tel. 02/821 50 73 Nudimo Vam različne možnosti na poti do znanja: • pridobitev izobrazbe • usposabljanje za delo • programe za prosti čas in razvedrilo V LETU 2002 ŽELIMO VSEM PREDAVATELJEM, SODELAVCEM IN UDELEŽENCEM NAŠEGA IZOBRAŽEVANJA VELIKO USPEHOV IN OSEBNE SREČE! ENAKE ŽEUE VEUAJO BRALCEM PREPIHA, VSEM KOROŠCEM TER NAŠIM PRIJATELJEM DOMA IN PO SLOVENIJI. SREČNO 2002! STANOVANISKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem. Pokličete nas lahko na telefonsko številko: 02 82 16 500 Srečno in veselo 2002 Vam želi Stanovanjsko podjetje Ravne. PREPIH_______________________________^^^Jtultura Štirideset let Koroškega okteta “DEČVA NABIRA BRANČUR” Spomin seže štirideset let nazaj. Takrat so se leta 1959 štirje prijatelji, ki so imeli izbrušen posluh in neomajno veselje do petja, čisto samorastniško zbrali in poizkusili zapeti po svoje. Jeseni 1960 so že prvič zapeli pred domačim ravenskim občinstvom, kmalu so se jim pridružili še štirje in iz kvarteta je nastal oktet. Formalno so svoje druženje potrdili na ustanovnem sestanku Koroškega okteta, kije bil 29. marca 1961. Vokalna skupina je od tega trenutka delovala pod okriljem sedanjega Kulturnega društva Prežihov Voranc. Koroški oktet se je ljudem takoj priljubil in hitro so ga sprejeli za svojega. Tako je bila tudi njegova bera prvih desetih let pisana in bogata. Ob številnih nastopih so dočakali tudi svoj prvi letni koncert, ki mu je sledilo radijsko snemanje priljubljenih koroških pesmi za RTV Ljubljana. Oktetovci so bili tudi med pobudniki pevskega srečanja Od Pliberka do Traberka. Prvega zborovodjo Viktorja Krivca je po teh uspehih zamenjal Jože Petrun, z njim pa so se nadaljevale še bolj pogoste vaje in uspešni nastopi. Jeseni 1964 pa je umetniško vodstvo prevzel Jože Leskovar. Pevci so dočakali prvih deset let uspešnega druženja, nekoliko so pomladili vokalno zasedbo in spet vadili in nastopali. Leta 1974 se je poslovil umetniški vodja Jože Leskovar in na njegovo mesto je stopil Tone Ivartnik, ki je bil pevec v oktetu vse od njegove ustanovitve. Vsaka obletnica je bila oktetu signal za osvežitev krvi - pevci so peli, obiskali daljno Švedsko ter opravili tonsko in video snemanje. Ponovno je sledilo desetletje in v njem številne vaje, nastopi in gostovanja. Vrhunec tega obdobja je bila svečana proslavitev petintridesetletnice. Pevci so se spomnili vseh nekdanjih članov, skupaj z njimi zapeli ter tudi tako proslavili jubilej. To je bil tudi začetek enoletnega premora, ki so ga prekinili ob strokovni pomoči umetniške voditeljice, profesorice Tanje Krivec. Pred njimi je zrasel nov cilj: posneti koroške pesmi, ki jih je oktet vedno najraje prepeval in po katerih je tudi najbolj znan. Izdelek (zgoščenka in kaseta) z naslovom "Dečva nabira brančur” je zdaj med nami. Odseva izkušnje ter poglobljeno pevsko znanje in je vzpodbudno vodilo za nadaljnje delo in kulturno poslanstvo Koroškega okteta. Na njem je šestnajst pesmi, med katerimi le ena sama, "Kako bom ljubila”, po izvoru ni koroška. Pevci so jo želeli vključiti na zgoščenko, saj jo je Slavko Mihelčič leta 1969 priredil ter posvetil takrat mlademu oktetu in jim pomeni drag spomin in trdno vez z vsemi oktetovskimi generacijami. Kje vse, poleg v domači dolini in regiji, so naši pevci gostovali? Naj omenimo samo Pliberk, Šmihev, Dobrlo ves, Celovec, Globasnico in Vogrče v Avstriji; Brno, Bistrico, Ždar, Prago, Krilovo, Studene in Plzen v takratni Češkoslovaški; Čačak, Trstenik, Kraljevo, Oplenac in Arandželovac v Srbiji; Probištip, Tetovo in Berovo v Makedoniji ter Landskrono, Goeteborg in Halmstad na Švedskem... Dokaz njihove velike priljubljenosti je bila tudi izredna zlata Prežihova plaketa, ki jim jo je kot najvišje občinsko kulturno priznanje dodelila občinska kulturna skupnost Ravne na Koroškem ob kulturnem prazniku leta 1989. V skrbno pripravljenem programu so na obletnici ob Koroškem oktetu nastopili še: Mladinski orkester Glasbene šole Ravne na Koroškem pod taktirko g. Jožeta Lesjaka, naša plesna prvaka Lena in Matic Pavlinič, ugledna gostja, slovenska pevka Elda Viler, moderatorka pa je bila Anne Marie Valentar, sicer tudi tehnični vodja okteta. V štiridesetih letih je v oktetu pelo 39 pevcev: Marjan Berložnik, Viktor Čeh, Marjan Dirntiš, Zvonko Erjavec, Lojze Fink, Mirko Gerdej, Fridi Germadnik, Alojz Gologranc, Stanko Gorenšek, Ivo Grogi, Peter Grogi, Florijan Hovnik, Tone Ivartnik, Franc Keček, Slavko Kobal, Andrej Kokalj, Alojz Kotnik, Albin Kranjc, Lenci Mačič, Teodor Mačič, Marjan Maher, Oto Oder, Edo Osojnik, Franc Ošlovnik, Slavko Pangerc, Jože Petrič, Jože Plohl, Franc Podmeninšek, Roman Pogladič, Karel Pogorevčnik, Adolf Požarnik, Mirko Prapertnik, Adolf Primožič, Mirko Rožej, Boris Škrubej, Milan Tušek, Franjo Večko, Karel Vugrinec in Alojz Winkler. Mirko Osojnik Državljanom in državljankam, našim cenjenim strankam, želimo, da bi bilo loto 2002 polno sreče, topline in prijaznih misli. Stopajmo v korak, da bo naša pot, tako v privatnem kot na poslovnem področju, v prihajajočem letu bogatejša. Republika Slovenija Upravna enota Ravne na Koroškem Načelnica s sodelavci Ravne na Koroškem: Prekomejna razstava slik Slike na cinku in aluminiju v harmoniji s prostorom Konec novembra so v Likovnem salonu na ravenskem gradu odprli razstavo likovnih del nemško-avstrijskega slikarja Hermanna Falkeja (1933-1986). Umetnik je bil velik ljubitelj narave, kjer je črpal moč in navdih za umetniškega dela, v prvi vrsti pa ga zanima človek. Zadnje obdobje je preživel v idiličnih Libučah pri Pliberku, kjer se nahaja galerija Falke. Z njegovo zelo obsežno likovno zapuščino upravlja soproga pokojnika, Renate Falke, ki ob tem deluje pri prekomejnih projektih. Ti vključujejo umetniške ustvarjalce iz Avstrije, Slovenije, Nemčije in Italije, ob tem pa nastajajo dvojezične publikacije. Gostja je posebej pohvalila sodelovanje s Koroškim muzejem Ravne, katerega direk- torica mag.Karla Oder je udeležencem predstavila oblike mednarodnega sodelovanja s kulturnimi ustanovami v Avstriji (galerija Falke, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Mohorjeva družba v Celovcu, Kulturni dom v Pliberku), ter Monoštru na Madžarskem, prav tako s slovenskimi muzeji in galerijami; tudi to razstavo bodo ponudili naprej, je dejala in se za pomoč pri pripravi projekta, ki ga spremlja še razstavni katalog, zahvalila ministrstvu za kulturo in obema občinama. Kustodinja muzeja Simona Javornik je predstavila izvirnega umetnika in razstavljena dela, ki sodijo v njegovo poslednje ustvarjalno obdobje. Narejena so v olju in ponekod dopolnjena z jedkanico, na cinkovih in aluminijastih ploščah. Motivika zajema prizore iz umobolnice, ciklus lobanje, žrtveni vrči Demetre, grške boginje zaporednega menjavanja življenja in smrti ter opus svetišče pokrajine in druge, med šestnajstimi deli. Da so slike v harmoniji z grajskimi razstavnimi prostori je občutil župan Pliberka, ki je (tekoče dvojezično) odprl razstavo, izrazil hvaležnost nosilcem prekomejnih projektov, ki tako pospešujejo še ostale oblike sodelovanja in pomenijo kamne v bodoči evropski hiši. Ženski pevski zbor Karantanija s Prevalj je udeležence pozdravil s koroško pesmijo, med njimi smo pogrešali predstavnike lokalne politike. Zanimiva razstava je vabila k ogledu še do 18. decembra. Samo Šavc 'IBt Jjtxjw£u/ k/wuÌjo vj Ic&iur £ fceS^a/ ! o te mu. .axrc.fi-''''iCr mcxjtx. oWoijvAa AA«, mo- ^ 3)oJu. Ixmxr mxrsvviotst ! 'tioujAr. EK- iremo • ^dlUjyvTtv «ILuzwua ^rdrLujcr'ùoa (OS Lixno- na LoroLWm 'j Wa _t _ Spoštovane občanke in občani občine Ribnica na Pohorju, spoštovani Korošci! Iskreno se vam zahvaljujem za plodno sodelovanje v letu, ki ga uspešno zaključujemo. V letu 2002 vam želim še veliko uspehov pri delu ter zdravja in zadovoljstva v krogu svojih družin. Želim vam, da božične in novoletne praznike preživite srečno in da to srečo delite s svojimi najdražjimi tudi v prihodnje. Županja Marija Sgerm TRETJA KNJIGA ŽUPNIKA LODRANTA Jože Lodrant, rojak s Prevalj, zdaj župnik v dejavnem pokoju, je I. 1983 izdal knjigo Pot okoli sveta, I. 1996 pa prevod knjige libeliškega župnika Antona Vogrinca Nostra maxima cuipa, ki je izšla na začetku 20. stoletja. Ker je bila kritična do Katoliške cerkve, jo je Vatikan I. 1904 uvrstil na seznam prepovedanih knjig. Vogrinc jo je moral preklicati. Leta 1999 je Lodrant souredil knjigo svojega očeta Ožbeja Moj življenjski roman, lani je izdal zbirko spominskih črtic in potopisov Nabrani spisi, letos pa je kot njeno nadaljevanje in dopolnilo objavil knjigo Nemirni časi (obe v samozaložbi). Že iz povedanega se vidi, da Jože Lodrant ne spada med standardne duhovnike, ampak je raziskujoč, nemiren duh, ki ni imel nič proti poimenovanju, da je “koroški duhovnik z milijon kilometri pod nogami". V Nemirnih časih je najprej popisal svojo mater (sestro znanega dr. Franca Sušnika) pa svoja gimnazijska leta med 2. svetovno vojno v Celovcu, ki jih je nekaj preživel v šolskih klopeh, nekaj na letališčih pri protiletalski obrambi. Leta 1946 je končal učiteljski tečaj ter za kratko poučeval na Prevaljah, na Strojni in v Koprivni, se nato vpisal na bogoslovje in I. 1951 pel novo mašo. Po odsluženi vojaščini je bil kaplan v Trbovljah, Brestanici in Šoštanju, potem pa od I. 1960 do L 1986 župnik v Mežici. Čeprav se je od bogoslovja naprej otepal z udbo in milico, je v Nemirnih časih ohranil tudi kak humorističen spomin. Nadalje je popisal, kako je obnavljal cerkev sv. Lenarta na Platu ter posodabljal farno cerkev v Mežici, ko so ga verniki kritizirali, da jo ruši. Sploh so se le počasi navajali na Lodrantove bolj sproščene pokoncilske pristope, ko naj bi po njegovem Cerkev pomagala odgovoriti na spremenjene odnose v družbi in svetu. Bistvo župnikovega poslanstva je videl v tem, da sploh je. Zagovarjal je demitizirano bogoslužje, kdaj tudi na domovih za ožje soseske ob raznih družinskih slovesnostih. Po nazorih se je zbližal s škofom Grmičem in se spustil tudi v kakšno razpravo v cerkvenem tisku. Čeprav knjiga Nemirni časi daleč ni namenjena ideološki polemiki z današnjimi uradnimi stališči Cerkve, avtor svojih pogledov nič ne skriva. Citiram: “Vera brez del je mrtva. ... Izbojevanje človečanskih in državljanskih pravic ni v pristojnosti Cerkve. ... Skrb za bližnjega v stiski je ena temeljnih krščanskih zapovedi”. Cerkev je v zadnjih 50 letih vendarle zelo napredovala. Izostanek od maše za praznike je nekoč veljal za smrten greh, zdaj ne več. Postne postave so bile zelo stroge, danes manj. Prav tako zapoved: spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in ob velikonočnem času sprejmi sveto Rešnje Telo. - “... Bi moral župnik zmerjati svoje vernike, če ne hodijo k spovedi? ... Cerkvenost se ne krije vedno z vernostjo”. In naprej: Ali bi se že bili tako predramili, ko bi nam Marx ne bil vrgel v obraz opija za ljudstvo? Ali bi se nam že bilo ljubilo začeti z versko obnovo, ko ne bi morali prej zaradi tega obsoditi Trubarja, da se je prenaglil s protestom in slovenstvom? Nekaj črtic v knjigi je sicer potopisnih, vendar v večini prevlada razmišljanje o gornjih temah. V šestih besedilih se avtor spominja pokojnih, med njimi svojega dobrotnika Alojza Kuharja (Prežihovega), pesnika Hermana Vogla in brata Alojzija Lodranta. Tudi ta besedila so na ravni cele knjige, a se kljub vzvišenim mislim nekako ne morejo sprostiti. Knjiga Nemirni časi je zanimivo pričevanje o avtorjevem doživljanju in soustvarjanju naše polpretekle dobe. Ni lahkotno branje, ker ne obravnava lahkih tem, toda ko se bralec privadi piščevemu načinu izražanja, najde v njej veliko zanimivega in koristnega. Marjan Kolar Republika Slovenija Upravna enota Slovenj Gradec Državljankam in državljanom na območju Upravne enote Slovenj Gradec in drugim Korošcem se zahvaljujemo za strpno in dobro sodelovanje v letu 2001 in jim želimo veselo praznovanje zaključka leta, predvsem pa SREČNO 2002! Delavci Upravne enote Slovenj Gradec KOROŠKA Občankam in občanom Črne na Koroškem, Mežiške doline in cele Koroške ŽELIM VELIKO USPEHOV V PRIHAJAJOČEM LETU 2002! Zahvaljujem se vam za plodno sodelovanje, vsem skupaj pa naj zaželim tudi zdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu. Preživimo ga složno in v korist vseh naših občanov! Župan Občine Črna na Koroškem Franc Stakne ^jazgled^_____________________PRE PIH JESENSKA OD SEVANJA Jesenska številka slovenjgraške revije za leposlovje in kulturo Odsevanja prinaša na naslovnici zeleno poletje, na hrbtni strani pa belo zimo (in jesen je ravno med njima!), oboje v funkciji projektov slovenjgraškega akademskega slikarja Petra Hergolda. Z njegovimi reprodukcijami so tokratna Odsevanja tudi v glavnini opremljena, kustosinja Katarina Hergold, sicer portretirančeva sestra, pa umetnika tudi širše predstavi. Vse o Hergoldu pa ni edini likovni prispevek v teh Odsevanjih. V rubriki Kultura poroča Simona Javornik o razstavi Ota Rimeleja v Likovnem salonu na Ravnah. V tej “kulturi", ki je ob “leposlovju” drugi tematski sklop vsakih Odsevanj in bi naj bil za razliko od prvega predvsem poročevalski, lahko preberemo še intervju z mojstrom zvenenja strun, vrhunskim izdelovalcem brenkal iz Mengša, Ignacem Zaleteljem, s katerim seje pogovarjal Blaž Prapotnik, nanizane uspehe slovenjgraškega pihalnega orkestra (spod peresa Toneta Berdnika), predstavitev “veselega ustvarjalca vesele glasbe”, študenta strojništva iz Slovenj Gradca, “fraj-tonarja” Boštjana Konečnika (avtor Blaž Prapotnik), utemeljitve slovenjgraških občinskih odličij 2001 (avtor Tone Turičnik), predstavitev lanskega slovenjgraškega gledališkega in filmskega abonmaja (avtor Janez Žmavc), poročilo o 2. pesniški olimpiadi v Dravogradu oz. srečanju mladih literatov (poroča nova sodelavka Odsevanj slovenjgraška gimnazijka Katja Podjavoršek), poročilo o modnem projektu Stanke Blatnik in Simone Kokot -Sisteam (piše Ajda Prislan), obširno kroniko slovenjgraških kulturnih dogodkov od marca do oktobra 2001 (zapisala jo je Andreja Gologranc Fišer) ter predstavitev sponzorja tokratne številke Probanke (piše Jože Potočnik). Vse drugo zapisano v teh Odsevanjih sodi k leposlovju in reči je treba, da je to iz številke v številko obsežnejše, kar seveda opravičuje obstoj te revije oz. kaže nujo po njej. Kot vedno se tudi tokrat predstavljajo mnogi literarni ustvarjalci in tisti, ki imajo o pojavih oz. ustvarjenem kaj povedati. Prvih je tokrat kar 18 (med poeti Blaž Prapotnik, Andrej Jus, Jasna Džambič, Primož Tušnik, Katja Podjavoršek, Katja Vovk, David Bedrač, Marjana Vončina, Milena Cigler Gregorin in Jerica Smolčnik, med prozaisti pa Peter Petrovič, Zlatko Verzelak, Andrej Lutman, Vinko Ošlak, Janko Messner, Jani Rifel in Katja Kernjak; njenemu Pianistu takoj sledi Prapotnikova predstavitev letošnje literarne delavnice Milke Hartman v Libučah, kjer je Kernjakova prejela prvo nagrado; podobno so še nekoliko širše, ne le z deli, predstavljeni trije pesniki: Miran Kodrin predstavi pesništvo v Mariboru živečega Legenčana Marjana Pungartnika, Stanka Blatnik Danielo Hliš, v Avstraliji živečo pesnico iz Šoštanja, Helena Horvat pa Duško Meh, v Slovenj Gradcu rojeno znanstvenico, in nekaj njenih pesmi; podobno je Horvatova objavila s strani slovenj- graške občine za Odprta vrata Slovenj Gradca naročeno igro o povodnem možu, torej enodejanko Marjana Pungartnika Urša, angeli se bodo s teboj ženili. Med esejisti se v tokratnih Odsevanjih pojavijo Marjan Kolar (v prispevku Promet na opuščeni cesti piše o prepoznavanju oseb v proznem delu), Tone Sušnik povabi na šentanelski literarni večer (predvsem s pesnicama Majdo in Antonijo Senica), Vinko Ošlak razmišlja o tem, Kaj je človeku dovoljeno, Tone Turičnik o Bogdanu Pogačniku, “rezervnem Slovenjgradčanu”; skupaj z Andrejem Makucem prav njegovo življenje “zmontirata" tudi na tokratnem “filmskem traku”. Recenzij je v teh Odsevanjih pet: Helena Merkač piše o bogati srednješolski pesniški beri (o prvencih dijakov Šolskega centra Slovenj Gradec Nine Bricman in Matjaža Štamulaka) ter o novi knjigi Andreja Makuca Oči; Tim 0. Wuster o knjigi Vinka Ošlaka Tri usode s Koroškega, Makuc povzame še spremno besedo za knjigo Igorja Šentjurca Očetova dežela, Franček Lasbaher pa še ocenjuje delež Koroške v 14. knjigi Enciklopedije Slovenije. Bogastvo zapisanega naj vam polepša praznične dni. H. Merkač OBČANKAM IN OBČANOM MEŽICE, OBČINSKEMU SVETU IN DRUGIM SODELAVCEM SE ZAHVAUUJEM ZA NJIHOVO PLODNO SODELOVANJE V LETU 2001. OB VSTOPU V NOVO LETO ŽELIM VSEM SKUPAJ VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE, PREDVSEM PA VELIKO USPEHOV, SREČE IN ZADOVOUSTVA V KROGU SVOJIH NAJDRAŽJIH. Župan Občine Mežica Janez Praper (pek VSEM BRALCEM PREPIHA ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO V LETU 2002! P.S.T. d.o.o. Javornik 12 Ravne na Koroškem TEL./FAX: 02/82 23 944 NMT: 050 654 341 GSM: 041 712 732 • Alu-rolo garažna vrata • Žaluzije • Alu rolete • Lamelne zavese • Pvc rolete • Menjava oken (les, alu, pvc) Ugodne cene! Dobava, izdelava, montaža PREVERITE CENE, KAKOVOST IN DOBAVNE ROKE! ELEKTRO CEUE - javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Celje POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC Francetova 12 Ob zaključku poslovnega leta se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem za razumevanje in sodelovanje. Vsem našim odjemalcem električne energije želimo vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno leto 2002. Kolektiv Elektra Celje, PE Slovenj Gradec šport_______________________________PREPIH Korotan po jesenskem delu prvenstva STARA ZGODBA V NOVI PREOBLEKI Pravkar končani jesenski del sezone 2001/2002 v prvi nogometni Si. Mobil ligi se je za ljubitelje nogometa na Koroškem, še posebej na Prevaljah, znova zaključil z razočaranim pogledom na lestvico. Deseto mesto, samo šestnajst osvojenih točk in porazno število danih zadetkov (samo 16), je vsekakor manj od pričakovanj še tistih najbolj pesimističnih navijačev Korotana. Slednji so po lanski skromni sezoni tokrat, po ponovno podanih obljubah vodilnih ljudi o boljši organiziranosti, infrastrukturi in predvsem o prenehanju menjavanja in nakupovanja igralcev sredi sezone, upravičeno pričakovali več. Kot kaže, je metanje peska v oči na Prevaljah že postala nekakšna praksa, ki se bo morala predvsem v dobro nogometa čimprej, najbolje pa kar takoj, končati. ZAČEL ŠOŠKIČ... Na klopi Korotana je sezono nepričakovano začel povratnik na prvoligaško sceno Miloš Šoškič. S to potezo je strokovni štab, na čelu s tedanjo športno direktorico Gino Kuserbanj, požel mnogo simpatij, saj je “Šole" veljal za trenerja, ki je na Prevaljah pustil svoj pečat predvsem z napadalno nogometno igro. Slednji se je že na začetku srečal s težavami pri sestavi igralskega kadra, saj je na prvi trening, ko naj bi bila zbrana skoraj celotna ekipa za novo sezono, prišlo zgolj deset igralcev. Ob tem gre pohvala klubu, da je uspel na Prevalje pripeljati mladega Ravenčana Tadeja Šteharnika, kar je bila ena redkih naložb v prihodnost. Sicer se je do začetka prvenstva na Prevaljah pojavilo še nekaj igralcev na preizkušnji, ki pa so večinoma sodili v kakšnega izmed koroških nižjeligašev. Kljub vsem težavam, ki so izhajale predvsem iz finančnega stanja kluba, se je podoba ekipe le uspela izoblikovati in po imenih sodeč se bi moral “novi” Korotan brez težav uvrstiti v sredino lestvice. Začetek je bil dober in marsikateri navijač bi po prvih predstavah, ko so Šoškičevi varovanci z dobro igro ostali neporaženi štiri tekme zapored, stavil za gajbo piva, da so knezi po dolgih letih igranja v prvi ligi le uspeli narediti korak naprej. Prve težave so se pojavile po poškodbah ključnih igralcev, Sergej Jakirovič je eden redkih, ki je upravičil pričakovanja za katere se je kasneje izkazalo, da so bile večinoma plod preslabe fizične pripravljenosti. Breme, ki je naenkrat padlo na neuveljavljene igralce, je pač bilo preveliko in začeli so se vrstiti porazi. V tem času je klub v podobi Nika R. Kolarja končno dobil novega direktorja, ki kljub dobrim namenom ni sodil v takratni tandem Šoškič-Kuserbanj. Prva trenja so postajala vedno večja, rezultati vedno slabši in igra vedno manj prepoznavna. Tako se je Kolar poslovil že po slabem mesecu, njegov naslednik pa je postal Sašo Puc. Slednji je v začetku dajal popolno podporo Šoškiču, čeprav je sam verjetno že vedel, da se pripravlja njegova zamenjava. Samozavestni novi direktor je kasneje prevzel tudi mesto športnega direktorja, kar pa je bila v končnem seštevku prej slaba kot dobra poteza. V tem obdobju sezone je manjkala predvsem tradicionalna borbenost in čeprav je vmes prišla zmaga na domačem igrišču proti Pučnikovem Publikumu, slednja ni mogla prikriti vseh slabosti, ki jih je ekipa Korotana v bistvu imela že od samega začetka. Šoškičev odstop je sledil porazu na domačem igrišču s Šmartnim. Kot je kasneje dejal trener, ki tokrat zaradi takšnih in drugačnih razlogov ni upravičil pričakovanj uprave in navijačev, pa bi odstopil ne glede na izid zadnje tekme. Šoškič je v desetih kolih uspel zabeležiti dve zmagi, tri remije in pet porazov. Osvojil je devet točk, ekipa pa je dosegla slabih sedem zadetkov. NADALJEVAL JARC... Na vroči trenerski stolček je po desetih krogih sedel Borut Jarc, kije v lanski sezoni že uspel obdržati kneze v družbi najboljših. Z njegovim prihodom so prišle tudi pričako- vane spremembe v igralskem kadru, kot prvi pa je moral Prevalje zapustiti steber obrambe Edo Bajrek-tare-vič. Tudi Jarc ni uspel pre-poroditi ekipe, saj so se porazi in s tem drsenje po lestvici nadaljevali. Puc in novi trener sta sicer poskušala z okrepitvami, vse, razen Miljatoviča, pa so se izkazale za metanje denarja skozi okno. To še posebej velja za Šačirija, ki je na Prevaljah odigral samo dve tekmi, Munishija in Popesca, ki prav tako nista upravičila zaupanje stro-kovnega vodstva. V tem času je imel Korotan na spisku šest tujcev, kar je bilo za klub z velikimi težavami z rednim plačevanjem stroškov prav neverjetno. Ob vsem tem smo bili sredi sezone priča dvema stavkama igralcev, ki so tu in tam pripravili še kakšno tiho stavko. V kaotičnem stanju ni čudno, da je Korotan zaključil jesenski del na mestu, ki ne vodi v drugo ligo. Jarc je v desetih kolih sicer uspel dvigniti nivo igre, prav tako so več priložnosti dobili mladi igralci, kar še vedno ni prineslo pravih rezultatov. V desetih kolih je Korotan pod Jarčevim vodstvom uspel dvakrat zmagati, enkrat remizirati, zabeležil pa je kar sedem porazov. Ekipa je dosegla kriminalno slabih devet zadetkov, prejela pa kar dvajset. Po končani slabi jesenski sezoni je težko s prstom pokazati na krivca. Slednjih je zagotovo več. Tudi igralci dela niso opravili na profesionalni ravni. Večina se pač ni zavedala, daje za uspeh potrebno trdo delo in ne zgolj "igranje" profesionalnega športnika. Nekaj se jih je že po koncu prvenstva poslovilo (Todorov, Žagar, Vidojevič...), nekaj se jih zagotovo še bo. Med njimi najdemo tudi prvega strelca Korotana Sergeja Jakiroviča, ki ga bo zagotovo težko nadomestiti. Vsekakor pa gre največja graja upravi, daje sploh dopustila sestavo ekipe, ki je bila po nekaterih podatkih kar za štirideset odstotkov dražja od lanske, in da je ponovno začela z množičnim menjavanjem igralcev. Seštevek napak je tako ponovno pripeljal Korotan v situacijo, ko se bo treba krčevito boriti za obstanek med prvoligaši. Vsekakor pa strokovni štab sedaj čaka zanimiva zima, v kateri bo potrebno popraviti jesenske napake. V nasprotnem primeru se bodo na Prevaljah poslovili od prve lige. Bogdan Tušek ETNOGRAFSKA ZBIRKA V ČRNI NA KOROŠKEM V središču Črne, v prostorih več kot 150 let stare Štulerjeve hiše, ki je pod spomeniškim varstvom, kjer je bila nekoč pošta, je zdaj prenovljena etnološka zbirka, ki priča o življenju Črnjanov. Etnološko zbirko so prvič odprli leta 1978 v mansardnih prostorih nad avtobusno postajo, kjer pa je bil ključen problem prostorska stiska. Z novo postavitvijo zbirke v prenovljenih prostorih pa je ta problem rešen. Vendar je predmetov iz zbirke še več. Če se bodo uresničili načrti, da naj bi nekoč vsi prostori Štulerjeve hiše služili za potrebe muzeja, bodo kmalu na ogled tudi ti. Za otvoritev nove zbirke je bilo v konservatorski delavnici Koroškega muzeja Ravne na Koroškem restavriranih 112 predmetov iz lesa, kovine, stekla, usnja, tekstila in keramike. Asortiman predmetov je bil zelo širok; od igralnih inštrumentov, posodja, molitvenikov... Nekaj predmetov je bilo pred restavriranjem sicer že v precej slabem stanju, vendar so po postopku restavriranja znova “oživeli" in so s tem ohranjeni, da še nadalje pričajo o življenju Črnjanov v 18., 19., in 20. stoletju. PREPIH MESECI SO SE ZBRALI V VENEC, DVANAJSTI PODAJA ROKO PRVEMU... ZA HIP SE USTAVIMO -“IZMERIMO DALJO IN NEBEŠKO STRAN”! Zaželimo si še veliko ustvarjalnega sodelovanja: Vesel božič in SREČNO 2002! Župan Občine Prevalje dr. Matic Tasič Vsem našim cenjenim strankam in drugim koroškim voznikom želimo v novem letu obilo zdravja, zadovoljstva in strpnosti, na cestah pa predvsem varnosti in čim manj neprijetnih pripetljajev. AMZS d.d. PE DRAVOGRAD, Mariborska 60. 2370 Dravograd, www.amzs.st tei. 02/87 10 700 fax: 02/87 10 701. za pomoč na cesti 1987 Srečno 2002! Za. pod ... ■■■■_buz tjoibd OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA RAVNE NA KOROŠKEM Spoštovani poslovni partnerji! Poslavljamo se od leta, ki smo ga skupaj uspešno sooblikovali. Doseženi rezultati nam dajejo zagon za nova sodelovanja in nove delovne uspehe. N3j bO takšna tudi loto 2002, vsem poslovnim partnerjem in našim prijateljem pa voščimo vesele božične praznike in prijetno praznovanje ob zaključku leta. _ OBMOtNA OBRTNA ZBORNICA RAVNE NA KOROŠKE»» Janeta 4,2390 Ravne no KoroStem, telefon: 02 82 17 320 lax: 82 21 079 KONEC LETA DESETI JUBILEJNI SILVESTRSKI TEK V četrtni skupnosti Javornik - Šance na Ravnah se je že nekajkrat sestal organizacijski odbor in se spoprijel s pripravami za izvedbo desetega jubilejnega silvestrskega teka okoli naselja Javornik. Tek bo, kot je zadnja leta že tradicija, 31. decembra ob 18. uri. Prijave bodo zbirali na dan prireditve, uro in pol pred štartom v prostorih OŠ Koroških jeklarjev. Tekači in tekačice vseh starosti bodo morali preteči standardno progo okoli naselja v dolžini 1150 metrov. Tek je zgolj rekreativnega značaja in seje v dosedanjih devetih letih odlično prijel. Tako se vselej na predvečer iztekajočega leta (prvih nekaj tekov je bilo natanko ob polnoči) zbere od 130 do 180 udeležencev vseh starosti, največ seveda mladine. Čeprav štart-nine ni treba plačati, pa organizatorji poskrbijo za nagrade vsem tekačem in tekačicam, najboljše pa posebej nagradijo. Zasluge za ohranjanje tradicije teka na Javorniku ima peščica zanesenjakov. Letos se bodo člani pripravljalnega odbora teka še posebej potrudili in ob jubileju izdali tudi almanah. Kategoriji bosta tudi tokrat le dve - moška in ženska. Prireditelji bodo trem prvouvrščenim v obeh konkurencah podelili pokale in dragocene praktične nagrade. Spomnimo se, lanska zmagovalca sta bila atleta KAK Ravne Primož Miheu in Veronika Zupanc, rekorder proge pa je dosedanji štirikratni zmagovalec javorniškega teka, Ravenčan Luka Leitinger, s časom 2 minuti in 59 sekund. Poleg Leitingerja so na teku zmagali po dvakrat še Primož Miheu in Tomaž Robač, na uvodni preizkušnji pa Drago Laznik. Med tekačicami so po dvakrat zmagale Veronika Zupanc in Mojca Leitinger, obe atletinji KAK Ravne, ter enkrat plavalka Fužinarja Lidija Breznikar. Eno prvo mesto sije leta 1993 pritekla tudi Mežičanka Hedvika Blatnik. Ivo Mlakar NOVE MEDALJE ZA PLAVALCE Plavalci ravenskega Fužinarja so uspešno nastopili na 11. mednarodnem Božičevem memorialu v Mariboru. Prvi dan seje za medalje v mlajših kategorijah borilo kar 521 plavalcev iz 23 klubov. Najboljše uvrstitve so dosegli: - v kategoriji dečkov A je David Kačič osvojil eno prvo in četrto mesto, Toni Pori pa po eno drugo in tretje; - v kategoriji deklic A je bila Gabrijela Golob enkrat tretja in peta, Lea Kos pa tretja in šesta; - v kategoriji dečkov B je Rok Sagmeister kljub dejstvu, da je nastopal med leto starejšimi plavalci, zmagal tako na 50m prstno kot tudi na 50 m hrbtno. Uspešni sta bili tudi štafeti. Štafeta dečkov je v postavi Sagmeister, Pori, Paradiž in Kačič med 18 štafetami osvojila prvo mesto, štafeta deklic pa je bila v postavi Sonjak, Kos, Golob in Novak med 16 štafetami tretja. Plavalci Fužinarja so bili z enajstimi finalnimi nastopi najuspešnejši udeleženec prvega dne memoriala. Drugi dan so bili najuspešnejši ravenski plavalci Damir Dugonjič, ki je bil dvakrat prvi, Sovič Andrej je osvojil četrto mesto, Merkač Janja pa je bila enkrat tretja in enkrat četrta. Dugonjič je v seštevku dveh disciplin z velikim naskokom osvojil prvo mesto. -bt KOROŠCI VETERANSKI PRVAKI V TENISU Zaključni turnir letošnjega ekipnega prvenstva Slovenije za veterane v tenisu je potekal v Slovenj Gradcu. Imeniten uspeh so dosegli tekmovalci Koroške - Slovenj Gradca, ki so v konkurenci teniških igralcev Domžal, Ljubljane - Slovana in Primorske, postali državni prvaki v starostni kategoriji od 35 do 45 let. V finalni igri je ekipa Koroške - Slovenj Gradca, za katero so nastopali Ivo Beliš, Cie Murko - Hajtnik, Miran Mlakar, Andrej in Miran Stefanovič, Metod Tratnik, Anton Melavc in Darko Črešnik, premagala Domžalčane s 3:1. V kategoriji od 55 do 65 let so 1. mesto osvojili tenisači ekipe Štajerske iz Slovenske Bistrice, pred Gorenjsko in Ljubljano - Slovanom. I. M. “RAVNE 2002” S PREKO DVESTO UDELEŽENCI Stekle so priprave za izvedbo tradicionalnega mednarodnega plavalnega mitinga “Ravne 2002”. Plavalni klub Fužinar je že razposlal vabila klubom iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške, Jugoslavije ter Bosne in Hercegovine, in pričakovati je, da se bo dvodnevne prireditve v pokritem bazenu Doma telesne kulture, udeležilo preko 200 plavalcev in plavalk. Tekmovanja bodo potekala v različnih starostnih kategorijah, v soboto, 12. januarja prihodnje leto, dopoldne in popoldne ter v nedeljo 13. januarja, ko bodo izpeljali še tretji del te zanimive množične in zadnja leta vse bolj kakovostne prireditve. /. M. Na državnem tekmovanju tretje Veliko starejših se ukvarja z različnimi dejavnostmi. Z ustvarjalno-stjo, vseživljenskim učenjem in s športno dejavnostjo utrjujejo svoje duševno in telesno zdravje. Da je to tako, dokazuje velik izbor literarnih stvaritev, v društvenih prostorih se bohotijo vitrine s številnimi pokali, pridobljenimi na športnih tekmovanjih upokojencev. Med športniki - upokojenci so zelo dejavne balinarke DU Slovenj Gradec. Letošnje leto je bilo za njih še posebej bogato, saj so si na regijskem tekmovanju v Velenju priborile 1. mesto in pokala za doseženo 1. in 2. mesto. Na ženskem balinarskem turnirju (Slov. Gradec, Ravne, Mežica) so prejele pokal za 1. mesto, prehodni pokal za “Vinkov” memorial, 1. mesto v Kopru in na ženskem turnirju v Mengšu... Že tretjič so se uvrstile na državno tekmovanje in v Novi Gorici osvojile pokal za 3. mesto. Igrale so tudi več prijateljskih srečanj v Pesjem pri Velenju, Mariboru, največ pa na domačem igrišču, pri Domu upokojencev v Slovenj Gradcu. Aktivni so bili tudi balinarji. Imeli so več prijateljskih srečanj (Mežica, Ravne) in na regijskem tekmovanju v Velenju osvojili pokal za 2. mesto. Balinanje je zdrav šport za vse generacije, največ pa ga igrajo prav upokojenci, saj ni preveč fizično naporen, odvija se na svežem zraku. Navdušenje za ta šport se bo morda še povečalo, saj je bila letos Slovenija gostiteljica svetovnega tekmovanja v balinanju v Kranju. Vida PLANINŠEC POPOTOVANJE PO KRETI Akademska popotniška agencija Collegium iz Ljubljane je v oktobru organizirala desetdnevno ekskurzijo na Kreto. Namen potovanja je bil spoznati gospodarski, kulturni, predvsem pa turistični utrip te otoške dežele. V zgodnji jutranji uri 1. oktobra smo se ob deževnem in meglenem vremenu na letališču Brnik odlepili od tal in odleteli proti jugu. Na letalu AIR BUS 320 letalske družbe Adria Airways so bili v glavnem absolventi ljubljanskih fakultet. Med njimi pa tudi naša peščica “nekdanjih absolventov". Po mirnem in prijetnem letu smo ob 5. uri pristali na mednarodnem letališču Iraklio. Ob letališki stavbi nas je pričakal prijazen domačin, naš vodič, zobozdravnik dr. Kelaidis George -Babis. Z avtobusom smo se odpeljali proti vzhodu in po polurni vožnji prispeli v mesto Hersonisos, kje smo se namestili v hotel in še isto popoldne namočili v Sredozemsko morje. Otok Kreta je zibelka evropske civilizacije in pred 4.000 leti središče evropske kulture. Po kralju Minosu je dobila ime Minojska kultura. Otok meri v dolžino 256 km in v širino 15 do 57 km. Leži na isti geografski širini kot Tunizija in je najjužnejši evropski otok. Kreta je enako oddaljena od Azije, Afrike in Evrope. Je zelo gorata dežela. Najbolj znana sta dva gorska masiva: Bele gore, visoke 2.452 m, ki so pozimi včasih pokrite s snegom ter Ida, z najvišjim vrhom 2.456 m. Na otoku so ozke dolge doline z razvitim kmetijstvom in najdaljša soteska v Evropi - Samaria. Znana je planota Dikti, kjer je bil že pred 100 leti urejen poseben namakalni sistem in še danes deluje. 1000 posebnih vetrnic poganja črpalke za črpanje podtalnice in tako namakajo kmetijske rastline. Za sodobno življenje sta prevladujoči dve podobi: moderno urbano območje Krete 21. stoletja na severu, na jugu otoka pa podeželsko kmečko življenje, kjer za prevoze bremen še vedno uporabljajo osle. Največji razvoj je Kreta doživela v času vladavine kraljev Minos - Minojska doba, od 2600 do 1150 let pred našim štetjem. V tem obdobju se je veliko ljudi preselilo na otok in so se pričeli ukvarjati s keramičarstvom in predelavo slonovine, stekla in poldragega kamenja. Takrat so postavili znane palače v Knossosu, Festosu in Maliji. Leta 1540 pr.n.št. je otok prizadela strahotna katastrofa. Zaradi izbruha vulkana na otoku Santorini je Kreto dosegel ogromen morski val, pomešan z vodo, pepelom in lavo, ki je uničil številna naselja, kulturne spomenike, in deželo potisnil v bedo. Po četrti križarski vojni je bila Kreta priključena Benetkam. V tem obdobju je bil na otoku največji razcvet kulture (literatura, slikarstvo, itd. ). Od leta 1669 do 1898 so otoku vladali Turki. Za to obdobje je značilno, da sta propadali kmetijstvo in trgovina. Leta 1898, ko so okupatorji zapustili Kreto, je dežela dobila status samostojne skupnosti, ki jo je vodil komisar. Leta 1913 pa seje Kreta priključila Grčiji kot samostojna dežela, razdeljena na štiri kantone. Danes je Kreta predvsem turistična dežela. Na severnem delu so v zadnjih letih nastala moderna letoviška mesta, zgradili so nove, sodobne hotele, peščene plaže in na stotine gostišč. Turistična sezona traja praktično celo leto. Le v zimskih mesecih, ko je dežela zaradi obilnega deževja manj privlačna, turistični utrip nekoliko zamre. Kreta je dežela sonca, saj 300 dni na leto ne pade nobena kaplja dežja. Menda je to najbolj sončen otok v Sredozemlju. Prijetno podnebje in čudovite plaže privabljajo številne turiste iz Evrope in drugih dežel. Da postaja Kreta zelo zanimiva turistična dežela, kaže podatek, da na letališču Iraklio vsakih pet minut pristane letalo. Zanimivo je nočno življenje, ko se odprejo številni bari - taverne, kjer prijazni gostinci včasih tudi preveč vsiljeno ponujajo značilno grško hrano kot so giros, dolmades, tzatziki, ovčje meso in žganje ouzo. V mestih so številne trgovine in butiki, ki so odprti celo noč in v katerih trgovci ponujajo domače blago, pa tudi tuje izdelke. Kreta slovi po izdelkih iz zlata. Plačilno sredstvo je drahma (100 drahem je 58 SIT), lahko pa plačujete tudi s tujo valuto, kot so marke, dolarji itd. Za Kreto je značilno, da je skoraj vsaka tretja hiša izposojevalnica avtomobilov, motornih koles in biciklov. Cene za izposojeno vozilo so zelo različne, odvisne od znamke vozila in od časa uporabe. Sicer pa je potrebno pri tem biti pozoren, saj se kar rado zgodi, da ti ob plačilu za izposojeno vozilo zaračunajo še počeno vzratno ogledalo, čeprav je bilo že prej poškodovano. Sicer pa je promet na Kreti zelo neurejen; tod vlada pravilo močnejšega in kar nismo mogli verjeti, da ni več prometnih nesreč. Druga gospodarska dejavnost Krete je kmetijstvo, ki pa je razvito predvsem na jugu dežele. Zaradi dolgotrajne suše govedini ne redijo. Glavni dejavnosti sta oljkarstvo in reja drobnice. Na otoku je preko 15 milijonov oljčnih dreves, saj jih goji skoraj sleherna kmetija in prideluje oljčno olje, ki na tržišču slovi kot najkvalitetnejše. Pri predelavi oljčnega olja odpadne lupine uporabljajo za ogrevanje stanovanj in celo kot surovino za ogrevanje termoelektrarn. Na Kreti rastejo tudi pomarančevci, limonovci, mandarine, smokve, v okolici Malije tudi bananovci. Južno od mesta Iraklio pa so vinogradniški nasadi. Samo v dolini Messara so tudi nasadi vrtnin in poljščine, kjer pa polja namakajo. Drobnico redijo predvsem za meso, pa tudi za volno. Na otoku je preko 700.000 ovac in 60.000 mul. Na jugu so namreč osli še vedno glavna vprežna živina. V naš program je bila vključena tudi “grška večerja” s folklornimi plesi in prikazom starih kmečkih običajev. Proti večeru smo se z avtobusi odpeljali iz našega letovišča Hersonisos proti jugu v vas Karouzanos. V vasici s 300 prebivalci je urejena turistična kmetija z odrom in velikim prostorom za goste na prostem. Domačini v narodnih nošah Krete turistom prikažejo razna domača opravila, postrežejo s turško kavo, kuhano na oglju in z izredno kislim rdečim vinom, ki ga menda kmetje pijejo za žejo ob vročih dneh. Seveda pa je potrebno poskusiti tudi žganje ouzo, podobno mastiki. Na ogled je bila tudi tipična kmečka hiša, v sobah pa narodne noše s Krete. Folklorne skupine so prikazale značilne plese Krete, med katerimi je še posebej zanimiv sirtaki. Pri tem plesu uporabljajo značilni glasbili - lutnjo in liro. Fantje in dekleta pozneje povabijo na oder tudi obiskovalce, da jih naučijo veščin grških plesov. Med programom so nam postregli s tipično grško kuhinjo: ovčje meso, krompir, grško solato in posebno pecivo. Ob 23. uri se je program za nekatere “bolj resne” zaključil, za mladino, tudi za absolvente ljubljanskih fakultet, pa menda šele v zgodnjih jutranjih urah. Največja zgodovinska znamenitost Krete so ostanki palače Minos v kraju Knossos, z legendami o življenju in delu dinastije Minos. Palača je stara več kot 4.000 let in pomeni zibelko evropske kulture. V mestu Knossos je tudi zgodovinski muzej, ki hrani arheološke izkopanine Krete od leta 4.000 pr.n.št. Počasi se je naše prijetno bivanje na Kreti bližalo koncu. Osmi dan smo se poslovili od letovišča Flesonisos in se v večernih urah v pristanišču Iraklio vkrcali na trajekt. Po prijetni plovbi smo v jutranjih urah prispeli v Atene. Prijazna vodička slovenskega rodu nas je po jutranji kavi popeljala na znamenito Akropolo, od koder je bil čudovit razgled na mesto. V Atenah živi preko pet milijonov prebivalcev, to je polovica Grkov. Mesto se duši v prometu, smogu in pomanjkanju vode. Skoraj sleherni dan prebivalci zaznavajo potresne sunke, kar pomeni, da mesto leži na tektonski prelomnici. Iz Aten smo potovali v pristanišče Patras. Malo čez polnoč smo se vkrcali na trajekt KRITI 1, ki poleg ljudi sprejeme še 150 kamionov in več sto osebnih avtomobilov. Po dveh nočeh in enem dnevu mirne plovbe je ladja zjutraj pristala v Trstu. Ko smo se na Ravnah poslovili s prijetnimi vtisi in doživetji, smo prišli do spoznanja, da se Kreto splača obiskati, saj je to dežela z bogato zgodovinsko in kulturno preteklostjo. Vse to pa so prebivalci otoka znali združiti s koristnim in seveda turistom za plačilo tudi predstaviti. Po njih se bi splačalo zgledovati. Mag. Jože Pratnekar ^________________________________PRE PIH PRISPEVEK K POBUDAM CIVILNE INICIATIVE DNE RAVNE NA KOROŠKEM Z razpravo po programu civilne iniciative glede sanacije in lastninskega preoblikovanja - prodaje oz. privatizacije železarskih družb na Ravnah - je tesno povezano tudi vprašanje naših bank, zaradi življenjske povezave in sposobnosti za pozitivno delovanje našega gospodarstva. Ne bom odkrival nove znanosti, temveč samo spoznanje, da so banke steber, hrbtenica in krvožilni sistem vsega gospodarstva, kar so nam mediji v številnih novinarskih prispevkih primerno in razumljivo posredovali. Hvala jim. Zato ob teh vprašanjih in nastajajočih problemih samo nekaj pripomb in gledanja tako imenovane “nižje strokovno izobražene populacije": Priča smo velike družbeno-ekonomsko transformacije v političnem in gospodarskem sistemu. Lastninsko preoblikovanje je dejstvo, t.j. privatizacija in prodaja po načelih in programih, ki jih vsebuje kapitalistični princip gledanja na preobrazbo v našem liberalnem kapitalizmu pri vstopu v EU. Kakšne bodo posledice, to pa nam še ni znano? Imamo samo zahteve naše gospodarske in politične “elite". S strani vladajočega gospodarskega klana ponujenem konceptu gospodarske politike je za večinski del slovenske populacije sedanje gospodarsko preoblikovanje začetek gospodarskega masakra s posledicami: obubožanje kraja in standarda velikega dela populacije, nazadovanje verbalno proklamiranih obljub o boljšem in demokratičnem sistemu v naši družbi itd. Po dosedanjih informacijah, stanju in obravnavanih prej omenjenih vprašanj, lahko vse to primerjamo “metaforično” z bin Ladnovim terorizmom v svetu; razlika je samo v drugačni, prefinjeni kulturni obliki. Vprašujem se, kdo vse so avtorji takšne politike. S prodajo bank (Koper, NLB, NKBM, itd.) po sedanjem vladnem konceptu naj bi naše banke prešle v tuje lastništvo. Z večinskim tujim deležem v naših bankah nastopi popolni finančni nadzor in odvisnost našega gospodarstva od tujega vpliva. S takšno prodajo se tudi ni strinjal velik del slovenskih ekonomskih in finančnih strokovnjakov, kar je bilo obravnavano na okroglih mizah na TV in ob istočasnih izjavah bivšega guvernerja NB Slovenije, g. Arharja. Banke morajo ostati v pretežni slovenski lasti! Vsem nam je očitno in znano, da med vladnimi organi in bančnimi institucijami ni nobene konceptualne koordinacije. Vse je prepuščeno stihijskemu razvoju, brez dobro naštudiranih zahtev in pogojev pri vključitvi in ob sprejemu diktatov EU. S prodajo bank tujcem nam mora biti vsem jasno, da se odpovedujem nacionalno-gospodarskem razvoju za ustvarjanje večjega BDP, kar je pogoj za naše boljše gospodarsko stanje, v končni konsekvenci -boljšega standarda. V nasprotnem primeru bi se prostovoljno in brez potrebe za vse večne čase poslovili od zelo pomembnega segmenta ekonomije. Na drugi strani ocenjujemo, da bi s kupnino pokrivali pomanjkanje sredstev v proračunu za nič kaj optimistične napovedi za naslednji dve leti. Zato vlada išče denar, ki “je prvi pri roki”, t.j. z razprodajo gospodarskih objektov in finančnih institucij. Sedaj vlada deklarativno vztraja na takšnih prilivih sredstev v državno blagajno. V takšnih spremenjenih družbeno lastninskih odnosih za potrebe gospodarstva pritekel denar od novih lastnikov bank pod pogoji, ki bi jih oni postavljali našemu gospodarstvu in nas postavljali v podrejen položaj. Takšen denar nas ne bi rešil, samo osiromašil! O tem je bilo že več ocen naših eminentnih strokovnjakov. Vladajoča struktura naj bi svoje znanje in sposobnost bolj usmerila v iskanje sposobnih menedžerjev in v ustvarjanje ostalih pogojev za gospodarsko rast. Vse to z namenom, da se ustvarja nova vrednost za razširjeno reprodukcijo, raziskavo tržišča oz. vseh tistih elementov, ki bi obogatili razvoj našega gospodarstva. . Pri vsem tem je prav žalostno dejstvo, da nas varčevalce o teh problemih niso nič vprašali, kljub temu, da imamo domači varčevalci milijardni delež denarja v domačih bankah, kot vir finančnega kapitala v bilančni vsoti kot aktivo banke. Zato je treba pred življenjsko pomembnimi odločitvami dobiti pristanek varčevalcev. Ta drugi del varčevalske populacije zna tudi pošteno in racionalno razmišljati. Morali bi razmisliti o odločitvi za referendum. Zavedamo se, da ob raznih tranzicijah vsi vse obljubljajo, od tega pa uresničijo resnično zelo malo. Znano je, da je mednarodna skupnost slovenskemu narodu v letih po I. in po II. svetovni vojni povzročila veliko škodo, v izgubi slovenskega ozemlja in izgubi nacionalne identitete dela slovenske populacije. Zato praznim besedam ne moremo verjeti brez utemeljenih in strokovno obdelanih analiz in kvalitetno izdelanih projektov v interesu slovenskega naroda. Če bo vladajoča ekipa povzročila kardinalne napake v zvezi s prestrukturiranjem - prodajo - privatizacijo potencialnega narodnega bogastva, naj se sedaj vladajoči klan zaveda, da ga bo prihajajoča generacija še dolga leta preklinjala. Anton Potočnik, Kotlje LEPO JE, KO SE ZDRAVNIK ZAVEDA DOLŽNOSTI Na račun našega zdravja in zdravnikov je bilo napisanih že precej kar hudih obtožb. Povsem druga plat pa je, da je največ kritik upravičenih. Tako morajo pacienti pri zdravnikih specialistih čakati kar po nekaj mesecev, da pridejo v ordinacijo. No, kot vemo, gre to pri samoplačnikih res (žal) mnogo hitreje. Neredko se dogaja, da pride pacient na določen dan v ordinacijo, pa je ta zaprta. Na vratih pa napis (ali pa tudi nel), da je zdravnik odsoten. Pacientova oziroma bol- nikova pot, povezana s stroški, je torej bila brezuspešna. In takšnih primerov je žal kar precej. Vendar pa se ljudje v belih haljah (vsaj nekateri) le zavedajo svoje odgovornosti do pacientov, ki so jih naročili na pregled. Zapisal bom kar svoj primer: Pred približno tremi meseci sem bil v specialistično urološki ambulanti naročen na pregled in zdravljenje. Vmes pa je žal, kot pravimo, po višji sili naneslo, da je bil zdravnik prim. dr. NADO VODOPIJA odsoten. Kljub obilici dela in skrbi pa je poskrbel, da je o svoji odsotnosti naročenim pacientom pravočasno sporočil, da bo odsoten ter hkrati določil drug termin oziroma datum, kdaj da me bo lahko sprejel in po svojih bogatih izkušnjah poskušal ozdraviti. Zgled, ki je vreden posnemanja. Sicer pa bi skorajda upal zapisati, da bi bilo to prakso treba uzakoniti, zavedajoč se, da k priznanemu specialistu prihajajo pacienti takorekoč iz cele Slovenije in verjetno tudi od drugod. Franjo HOVNIK, Ptuj LESKE CERKVE, CESTA MOSTA, FERDINANT, ITD. Ne zamerite mi, če ne morem biti ob nekaterih napisih tiho. Napake so prehude in zato opozarjam, da jih bomo popravili. Ne razumem več, kaj se je zgodilo v naši družbi, da smo ob očitnih in velikih napakah tiho. Tudi ne vem, zakaj do takih napak prihaja, saj nimamo nepismenih ljudi, učitelji še vedno poučujejo slovenščino, živimo v samostojni republiki Sloveniji in ne v Angliji ali v Južni Ameriki, pišemo in govorimo slovensko, pojemo Slovenska mat’ me je rodila. Itd., itd., itd. Na Prevaljah je bil pred nekaj časa kažipot: Leške cerkve. Kolikor jaz poznam Leše, sta tam dve cerkvi in ni šlo v račun, zakaj leške cerkve. Pa sem se zbunil. Nekdo me je takoj poučil: tam so v resnici tri cerkve, ker ima ena od njih v sebi še eno. Tako gre za tri cerkve, zato je kažipot pravilen. Danes stoji nov kažipot: Leški cerkvi! Kam je torej šla tretja cerkev? Mogoče bi vprašali Zadnikarja, kam, le kam... Pa se je pojavil drugi kažipot. Ne eden, jih je več, ki kažejo na cesto mošta. Pa bi se zopet moral zbuniti, a se vprašujem, čemu? Ne dolgo tega sem pisal o pizzerijah, bolero jeansu, bifejih in buffetih in o ostalih jezikovnih svinjarijah v Mežiški dolini, pa sem v zahvalo dobil skoraj nekaj po glavi: meni so samo grozili, Petka pa so nabili! To dobiš, če se zavzemaš, recimo, za lepši jezik. Mislil sem, da se ob teh napisih razburijo kakšne tovarišice slovenščine na kaki šoli, pa slavisti, pa kaki kulturneži, pa učenci, ki se o pravilni rabi slovenščine učijo. Figo, vse je bilo tiho. Vsak tišči svojo glavo v pesek kot noj. Vsi hodijo mimo nepravilnosti, pa so tiho. Naj mi ne zamerijo: to je prava drža Slovencev. A zdaj nazaj na cesto mošta. Mene so učili, daje treba uporabljati pridevnik, ne rodilnik. Tako naj rečem božja hiša, ne pa hiša Boga, slamnata hiša, ne hiša (od) slame, kamnita, asfaltna cesta, ne cesta (od) asfalta, od kamna, Rimska cesta, ne cesta Rima, itd., tako torej tudi moštovna cesta in ne cesta (od) mošta. Ime je povzeto in preplankano po vinski cesti, ki je znana na Štajerskem. Če so Štajerci izumili vinsko cesto, bi jo morali tudi tisti, ki so izraz prinesli na Koroško tako poimenovati: namesto vinske - moštovna cesta. Pa kaj bi tako dlakocepili, saj je cesta mošta naša, pravilna in če komu ne paše, naj bo tiho. Kaj si kdo po tem sfiženim imenom predstavlja, pa je že drugo vprašanje. Pa zakaj bi imeli cesto mošta? Kaj moramo vse ponavljati kot kakšni papagaji? Kaj nimamo kaj bolj frišne pameti, ki bi si izmislila kaj boljšega, kar bi resnično predstavljalo Koroško? Očitno imajo glavno besedo tisti, ki znajo samo posnemati. Naj mi ne zamerijo, kdorkoli že so. Po moštovni cesti se bom peljal v Šentanel. Že pri kažipotu k Lužniku berem: Rojstna hiša Luka Kramolca. Nekaj sem se nekoč učil, kako naj se sklanjajo moška imena, ki so ženska: Luka, Miha, Mitja. Jaz bi raje napisal: Rojstna hiša Luke Kramolca. Če pa kdo ne verjame, naj pogleda pravopis ali pa v slovnico, saj imamo oboje novo. Saj bi šel še k Lužniku pogledat še na spominsko ploščo, ki so jo postavili Luki Kramolcu na rojstno hišo, pa me kar zvije, ko je postavljena navpično, namesto vodoravno. To ti delajo dandanes učeni in v stroki izšolani ljudje. Tako kot oni arhitekt, ki je naredil tako visok most čez Mežo pri Štoparju, da bi rabil lestev, da prideš nanj. Ubogi invalidi so zopet padli skozi. Pa čemu tako visok in zverižen most? Zato, da ga voda ne bo odnesla? Voda? Kaj bo kdaj tako visoka? Kaj bo takrat še vedno tekla po strugi tako visoko? Je tv nova fizika? Kaj se ne bo že prej razlila, ko bo prišla do vrha brega? In če bi že kdaj tekla tako visoko, kot so napravili most, ali bodo takrat še stale hiše? Razumi fizikalne zakone, človek, če moreš. Razumi pa tudi sestavljalce imen na kamniti plošči žrtvam vojne na cerkvi v Šentanelu, ki so nanjo kar trikrat napisali Ferdinant, s t-jem. Saj nihče ne pravi, da mora vsak Slovenec vedeti slovenščino za pet. Ampak vseeno se vprašam, čemu nekaterim pade v oči napaka, sestavljalcem (in črkoslikarju) pa ne. Kaj ti ljudje niso nikoli hodili v šolo? Mislite, daje to napravil škrat? Dajte no. Ko gre za javni napis, pa je že treba drugače ravnati, ali ne? Sicer pa, Bog daj več pameti Konjeslavom, kar naj bi v slovenščini pomenil Ferdinand. Pa še malo se ozrem. Kar zraven je nagrobnik, na katerem piše: "Hčer T. Hčer N., Hčer P. U radosti in veselju uživajte milost božjo v večnem življenju.’’ Če že kdo ne zna uporabljati besedo hči in uporablja 4. sklon - hčer, bi človek še razumel. Da pa se začne stavek, ki je tudi sicer pomešan, z u namesto z v, pa ne veš več, ali si v Šentanelu, ki se je nekoč uprl nemškim dopisom, ali pa kje na jugu... In baje je tisti, ki je napis klesal, rekel, da je tako prav... In na koncu se vprašujem: Zakaj se učimo slovenščine? Samo za oceno v šoli? M. Gerdej ZLATA POROKA FANIKE IN ALOJZA GOSTENČNIK Slavljenca sta doma na Šancah, na Ravnah na Koroškem. Cerkveno slavje s ponovno slovesno obljubo ljubezni in zvestobe do smrti je bilo v farni cerkvi na Ravnah na Koroškem, pravo slavje in praznovanje pa je bilo pri Plodru v Šentanelu. Prijetnega slavja se je udeležilo 50 povabljenih ožjih in daljnih sorodnikov, prijateljev in znancev slavljencev. V zakonu sta Fanika in Alojz rodila hčerki Majdo in Slavko ter sina Lojzija. Šest vnukov in vnukinja ju razveseljujejo sedaj, ob njunem praznovanju zlate poroke. Srečna sta in zadovoljna. Lahko se s ponosom ozreta nazaj na prehojeno življenjsko pot. Rok Gorenšek Mednarodni mnogoboj Nogomet naj bi bil najpomembnejša postranska stvar na svetu. Ne vem sicer, če to drži. Verjetno v Sloveniji nič več, odkar se je naša nogometna reprezentanca uvrstila na svetovno nogometno prvenstvo. Res pa je tudi, da je nekoč na južno ameriškem kontinentu zaradi nogometne tekme prišlo celo do vojne med dvema državama. No, pri nas tako daleč ne srečo še nismo, vendar pa živci pri nekaterih včasih popustijo tudi v vroči debati o nogometu. Oni dan so se s tem srečali, kot pravi policijsko sporočilo, tudi na Koroškem. 23.11. 2001 ob 18.47 so bili na telefonsko številko 113 obveščeni o hujši kršitvi javnega reda in miru, pravijo policisti v svojem sporočilu. Na parkirnem prostoru pred trgovskim centrom SPAR na Prevaljah je prišlo do pretepa med skupino sedmih ljudi. Na kraj dogodka so poslali dve policijs- ki patrulji, ki sta ugotovili, daje prišlo do pretepa med S.H., R.H. in B.Š., vsi doma iz občine Črna na Koroškem in S.H. iz občine Ravne na Koroškem, D.S. iz občine Prevalje ter R.R., državljanom BiH, ki ima stalno bivališče v Republiki Avstriji, sodelovala pa je še A.Dž. iz občine Ravne na Koroškem. Vsi udeleženci so se najprej nahajali v gostinskem lokalu, kjer je med njimi nastal prepir, domnevno zaradi slabih iger koroškega nogometnega prvoligaša. Med prepirom je tujec segel bo izvijaču, ki je bil posebej prirejen za napad, saj je imel sprednji del zbrušen v konico. Skupini je zagrozil, da jih bo vse pobil. S.H. je stopil do R.R. in ga poskušal prijeti za roke, drugi pa so ga obstopili. Vsi skupaj so se umaknili na parkirni prostor pred gostiščem, kjer so se še dalje prerivali in pretepali. Pri tem je R.R. z izvijačem zabodel S.H., B.Š. in S.H., ki so bili lažje poškodovani. Lažje poškodovana sta bila tudi R.R. in njegovo dekle A.Dž. “Nakupi”, nočni in zgodnji Kršitve javnega reda in miru pa za minuli obdobje koroške črne kronike niso bili bogvekaj značilni. Nedvomno nosijo “štafetno palico” tokrat najrazličnejši vlomi in drugi nepovabljeni obiski in obiskovalci, ki jim sicer blažje pravimo nepridipravi, čeprav sami sebi pridejo kar prav. Eden takšnih nepridipravov, ali morda več njih, so v noči na 28. 11. zunaj običajnega odpiralnega časa obiskali ali vlomili v samopostrežno trgovino v Črni na Koroškem. Preiskali so prostore in odnesli večjo količino cigaret različnih znamk. Trgovsko podjetje so oškodovali za okoli 750.000 tolarjev. Policisti PP Ravne na Koroškem o veliki tatvini še zbirajo podatke. Priprave na najdaljšo noč V decembru smo, ko nekatere zagrabi prava nakupovalna panika. Obnašajo se kot hrčki in si želijo "nahrčkati" čim več zaloge za praznične dne. Če tisto, kar so kupili tudi plačajo, je vse v redu. So pa nekateri, ki želijo do blaga na svoj način - ponavadi z nočnim obiskom gostinskih in trgovskih lokalov; torej zunaj obratovalnega časa. Nekaj primerov: V noči na 26. 11. je neznani storilec vlomil v gostinski lokal V Meži pri Dravogradu. Preiskal je prostore in iz točilne mize odtujil 12.000 tolarjev ter manjšo količino cigaret in žganih pijač. Lastnika je oškodoval za 40.000 tolarjev. V Isti noči je neznanec vlomil še v gostišče v Dravogradu. Tam je iz točilnega pulta prav tako odtujil nekaj denarja in manjšo količino cigaret. Gmotna škoda v tem primeru znaša okoli 20.000 tolarjev. Še vedno smo v isti noči, le plen je drugačen. V Vuzenici je namreč neznanec vstopil v dimnico mesa in odtujil 75 koncev klobas. Lastnika je oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. Glasbena oprema Za glasbeno opremo letošnjih božičnih in novoletnih praznikov pa si je poskrbel neznani storilec, ki je med 24. 11. in 1. 12. vlomil v stanovanjsko hišo v občini Podvelka. V objekt je prišel tako, da je razbil steklo na kletnem oknu. Iz prostorov je odtujil radio kasetofon Philips, sin-tesajzer Jamaha, žepno uro Tisot, telefon Panasonic, CD ploščo in audio kaseto. Lastnico E.F. iz občine Maribor je oškodoval za dobrih 100.000 tolarjev. Ponujal se je Ostajamo pri vlomih, vendar pri premičnem objektu, ki seje kar sam ponujal. Tedaj še neznani storilec je namreč 4. 12. v Črni na Koroškem odvzel odklenjen osebni avtomobil. Vozilo so še istega dne zvečer našli na območju Podpece. Policisti so ugotovili, da je kaznivega dejanja utemeljeno osumljen domačin F.J., ki bo seveda romal pred sodnike. Registriran je V noči na 22. 11. 2001 sta se dva podobna vloma zgodila v dveh različnih krajih. Neznani storilec je tako razbil steklo na vratih trgovine na Prevaljah in odnesel registrsko blagajno. Skupna škoda znaša dobrih 70.000 tolarjev. Drug neznan storilec pa je razbil steklo na kletnih vratih stanovanjske hiše v Radljah ob Dravi. Iz objekta je prav tako odnesel registrsko blagajno, v kateri je bilo nekaj denarja, Skupna gmotna škoda v tem primeru znaša 150.000 tolarjev. Inflagranti Na srečo pa vsi tako imenovani nočni obiskovalci, nepridipravi ali tatovi v večini primerov ne ostanejo neznani. Policisti večino z zbiranjem obvestil, kot temu strokovno rečejo, tudi odkrijejo. Včasih pa imajo, tako kot v naslednjem primeru, tudi srečo. Namreč policisti. Tako so v noči na 30. 11. ob 1,25 policisti nočne izmene Operativno komunikacijskega centra Slovenj Gradec med kaznivim dejanjem vlomne tatvine v prostore AS v Slovenj Gradcu, v izjemno hitrem in učinkovitem posredovanju prijeli B.S. in A.T. iz občine Slovenj Gradec. Po prijetju so ju v nadaljnjo obravnavo izročili policistom PP Slovenj Gradec in PP Ravne na Koroškem. Slednji so v dneh med 30. 11. in 3. 12. 2001 skupaj s kolegi iz Slovenj Gradca in delavci Urada kriminalistične policije Policijske uprave Slovenj Gradec zaradi suma storitve kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete obravnavali skupino oseb iz obeh občin. Pri tem so uspešno raziskali večje število premoženjskih deliktov, o katerih smo med drugim pisali tudi v naši koroški črni kroniki. Poleg prej omenjenih B.S. in A.T,. ki so ju prijeli med vlomno tatvino, so podobnih dejanj utemeljeno osumljeni še P.G., D.S., D.M., P.K. in D.B., vsi doma iz občine Prevalje. Omenjeni občani naj bi si bili s svojimi nezakonitimi dejanji pridobili kar za okoli 1,3 milijona tolarjev protipravne premoženjske koristi. Koledarnik K vlomom seveda sodijo tudi ropi. Eden med njimi je bil na zelo hladnokrven način izpeljan tudi 7. 12. ob 18. uri v občini Podvelka. Plen sicer ni bil velik, vendar... Tega dne je član Gasilskega društva Brezno J.B. v svojem domačem kraju prodajal koledarje. Ob prej omenjeni uri je k njemu pristopil neznani mlajši moški in zahteval, da mu nemudoma izroči 3000 tolarjev. Gasilec tega seveda ni želel storiti. Mlajši moški ga je zato prijel za ovratnik in ga z roko udaril po obrazu. J.B. se je seveda prestrašil in je napadalcu izročil zahtevanih 3000 tolarjev. Policisti nevarnega “koledarnika” še iščejo. Skupno uživanje Uživanje najrazličnejših mamil je tudi med koroško mladino vse večje in v bodoče bodo morale ustrezne organizacije na tem koncu Slovenije temu nameniti še več zlasti preventivnega dela. Kako zgodaj lahko prične uživanje mamil pove tudi tole policijsko sporočilo: Patrulja policijske postaje Slovenj Gradec je 8. 12. ob 20. uri v parku v Slovenj Gradcu pri kajenju marihuane zalotila L.V., tri 17 letnike in enega petnajstletnika - vsi so doma iz občine Slovenj Gradec. Policisti so odkrili, da sta uživanje marihuane omogočila 17 in 15 letnik, ki sta mamilo izročila L.V. Ta je zvil cigareto, ki so skupaj pokadili. Poln tabletk Policisti Urada kriminalistične policije Policijske uprave pa so 28. 11. ob 23.40 v Slovenj Gradcu odvzeli prostost B.V. iz občine Mežica in ga 30. 11. privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. 28. 11. ob 23.30 so namreč kriminalisti opravljali identifikacijski postopek za B.V. v bližini avtobusne postaje v Slovenj Gradcu. Pri izvajanju varnostnega ukrepa je B.V. povedal, da pri sebi nima predmetov za napad, da pa ima pri sebi manjšo količino konoplje, ki jo je vzel iz žepa in jo izročil policistom. Povabljen je bil v uradne prostore policije, vendar seje temu uprl in policisti so uporabili prisilna sredstva. Priveden je bil na policijsko postajo Slovenj Gradec, kjer so policisti pri njem našli 93 tabletk ecstasyja. Mamila so mu zasegli in odredili pridržanje. Organizem v alkoholu Na koroško “cestno bojišče” se bomo tokrat podali s pomočjo “alkoholnega rekorderja", ki najbrž ni imel le preveč alkohola v organizmu, temveč je imel kar "organizem v alkoholu”. Voznik osebnega avtomobila A.D. iz okolice Podvelke je 14. 11. 2001 ob 16.50 vozil po krajevni cesti Ožbalt - Kapla. Zunaj naselja Ožbalt je zaradi vožnje po napačni strani ceste zapeljal z nje. Pri tem se je lažje telesno poškodoval in je bil prepeljan v bolnišnico Slovenj Gradec. Voznika so policisti preizkusili z alkotestom in ugotovili, daje vozil pod vplivom alkohola, saj so mu izmerili kar 3.56 promile alkohola v izdihanem zraku. Izgubil je oblast Zunaj naselja Dobja Vas pa se je 16. 11. ob 23.45 pripetila huda prometna nezgoda, v kateri sta se dve osebi hudi telesno poškodovali. Voznik osebnega avtomobila S.K. iz občine Črna na Koroškem je vozil po regionalni cesti iz smeri Raven na Koroškem proti Prevaljam. V Dobji vasi je pred ostrim nepreglednim ovinkom dohitel osebni avtomobil. Pričel gaje prehitevati, po prehitevanju gaje v ostrem ovinku zaradi neprimerne hitrosti pričelo zanašati in izgubil je oblast nad vozilom. Z vozilom je trčil v nabrežino ob cesti in vozilo se je večkrat preobrnilo. V nezgodi se je S.K. posebno hudo poškodoval, njegov sopotnik R.B. iz občine Črna na Koroškem pa seje hudo telesno poškodoval. Ogenj pred vrati S pričujočim dogodkom iz policijskih sporočil za javnost lahko najavim kar nekaj dogodkov, ki pravzaprav nimajo nekega smisla in bi se človek ob njih lahko kratko in malo vprašal - zakaj in komu v čast. 1. 12. 2001 med 23 in 23.30 je neznani storilec v stanovanjskem bloku v Slovenj Gradcu storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Pred vrati stanovalca F.l. je prižgal predpražnik, ki gaje pred tem polil z neznano vnetljivo tekočino. Ogenj seje razširil na vhodna vrata in jih ožgal po zunanji in notranji strani. Pred prihodom gasilcev je lastnik ogenj sam pogasil, nastala gmotna škoda pa znaša dobrih 30.000 tolarjev. In dalje: v noči na 2. 12. je neznani storilec na ploščadi pred zgradbo Mestne občine Slovenj Gradec razbil pet svetilk javne razsvetljave. Ker so bile svetilke ročno delo - unikati, znaša gmotna škoda kar dobrih 300.000 tolarjev. Črna jelka Kratko policijsko sporočilo: Od septembra do novembra letos sta A.H. in A.A. iz občine Slovenj Gradec v Gradišču posekala okoli 1.5 hektarjev gozda. Policisti iz Slovenj Gradca in pristojni gozdni inšpektor ugotavljajo višino gmotne škode in vpliv goloseka na okolje. Po zbranih obvestilih bodo zoper osumljenca podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec. “Upam, da bodo sodniki karseda uvidevni in milostni do teh dveh ubogih drvarjev,” vtika svoj nos, tam kjer je najmanj potrebo, Rene, prijatelj mojega prijatelja gostilničarja, "bifedžije", igralca, ljubimca, tekstopisca itd. Mirana. "Prepričan sem namreč, daje bil namen obeh kršiteljev povsem v skladu s podpisom Vatikanskega dogovora: v gozd sta šla po smrečico ali novoletno jelko oziroma božično drevo. Vsak sta nameravala vzeti le po eno. Toda sekala sta in sekala in nobena jelka jima ni bila dovolj v skladu z Vatikanskim sporazumom in končno je nastal pravi golosek. Mislim pa, da se jima ta nerodnost ne bila primerila, če bi si med sekanjem vzela čas in odšla na značilno francosko kosilo, na dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato in bučnim oljem.”. T.l. Gostoljubna postaja Policijska postaja Dravograd je na sklepni prireditvi Turistične zveze Slovenije, v okviru akcije Moja dežela lepa, urejena in gostoljubna, prejela priznanje Turistične zveze s pečatom gostoljubnosti za drugo mesto v kategoriji policijskih postaj za leto 2001. Priznanje je predsednik Turistične zveze Slovenije izročil komandirju PP Dravograd Ferdu Abrahamu. Vir: PU Slovenj Gradec HOROSKOP - JANUAR 2002 OVEN: Kamorkoli greste, zapuščate močnejši vtis kot si lahko sami sploh predstavljate in to vam pogosto omogoča privilegije, o katerih drugi le sanjajo. Toda: dosledno upoštevajte svoj notranji glas - če vam pritrjuje, se vsekakor odločite, čeprav gre za temeljito življenjsko spremembo. Čustvena razdvojenost prvih dni v novem letu bo kmalu prešla in takrat bo čas za odločni da ali ne. BIK: Znašli se boste v družbi, ki je izgubila smer in cilj. Postanite torej vodja in utrdite pozitivna načela sobivanja. Od razposajenih praznikov se boste hitro poslovili, tudi od domačih problemčkov - januar bo en sam delavnik; usmerite vso pozornost k podrobnostim, prav v njih so skrite največje pasti. Pokažite sodelavcem, da jih cenite in da ste se pripravljeni prilagajati. DVOJČKA: Hoteli boste spremeniti še tiso, kar sploh ni potrebno, zato dobro poslušajte med vrsticami, kaj vam pripovedujejo najbližji. Čeprav bo tudi za vas januar delovno zelo intenziven, se kdaj ustavite: nekdo že dolgo pričakuje odkrit pogovor in je pripravljen slišati tudi kaj bolečega o vajinem razmerju. Če bosta govorila oba z ljubeznijo, se zagotovo ne bo podrl svet - prav nasprotno. Vzemita, kar je na pogorišču dragocenega. RAK: Če boste na vsak način hoteli resnici do dna, boste izgubili sanje in pogum za privlačen cilj, do katerega celo poznate pot. Dvom je v tem primeru odveč. Raje takoj začnite, čeprav lahko naštejete vrsto objektivnih ugovorov: predvsem - da nimate dovolj denarja za začetek. Raje se osredotočite na idejo in če vanjo verjamete, boste zlahka dobili pomoč. Uspeh vam prinaša kombinacija trdega dela in močne intuicije! LEV: Svoje velike poslovne načrte raje zadržite zase in delajte, čeprav vas navdihuje občutek, da bi lahko objeli ves širni svet. Drobna in poštena dejanja se bodo najbolj obrestovala in čeprav se boste znašli pod žarometi slave, ne spreglejte svojih bližnjih in njihovih drobnih težav. Umaknite se kdaj v tišino - čas je za osebnostno rast in intelektualni razcvet. Ne bojte se skromnosti in na razpotju vprašajte za nasvet! DEVICA: Poslovite se čim prej od stresne preteklosti - utirili ste svoje življenje in delo, zato vaš nenehni nadzor ni več potreben. Podaljšajte si torej praznike - če ne z dejanji, pa vsaj z razpoloženjem, da boste laže prebolevali manjše finančne udarce in se sprijaznili z dejstvom, da spet prihaja obdobje, ko bodo vaše službene obveznosti zasenčile vse ostalo. Se opazili ne boste, kaj se dogaja okrog vas, zato le previdno in z občutkom posegajte v tok. TEHTNICA: Odlično se boste počutili z iskrenimi somišljeniki in skupni interesi ali natančneje, tesna duhovna vez obeta lepo prihodnost. Podpirajte vaš pozitiven in strpen odnos do vsega drugačnega - pomagalo vam bo izpeljati na videz konfliktno soočenje s partnerjem. Spomnite se, da se za jezo in prizadetostjo vedno nahaja - ljubezen. Zaradi finančnih težav vas bo morda bolela glava, a le kratek čas: zagrabite udobno in donosno priložnost, a naj vas ne uspava. ŠKORPION: Tudi izraziti individualisti kdaj popustijo množici: brezskrbno se boste zabavali še čez praznike, dokler vas ne bodo dotlej prikrita čustva izdala: prvo pomoč lahko najdete v katerikoli ročni ali umski dejavnosti, ki vas zares veseli. Razumno obvladujte ljubosumje in se pripravite na dobronameren in odkrit pogovor s partnerjem, čeprav slutite mračne novice. Osredotočite se v prihodnost, da si hitreje ozdravite samozavest. STRELEC: Postali ste središče družabnega dogajanja, še posebej privlačni za tiste, ki si želijo neobremenjujoče prisotnosti. Lahko si priznate, da k temu prispeva tudi vaš videz, in seveda dobra volja in modrost. A včasih je laže svetovati drugim kot sebi: kanček razočaranja vas morda čaka v ljubezni, a ne dovolite, da zasenči dobro samopodobo, ki jo upravičeno negujete zadnje čase. Nasmehnite se in pojdite naprej. Nobena zgodba ni vnaprej napisana. KOZOROG: Kot da so prazniki le kratka motnja v vašem intenzivnem delavniku - z vso odgovornostjo in okretnostjo se boste pognali v novo leto. Bodite pri tem malce igrivi in dovolite na videz nemogoči zamisli na površje - če boste o tem povedali pravi osebi, boste dobili vso podporo - priznajte si, da gre za zelo pomembno zadevo. Da v sreči ne boste ostali sami, se osredotočite na vaše bližnje: tudi partnerstvo je trdo, a prijetno in donosno delo! VODNAR: Morda bo vaš individualizem malo trpel, a najboljše, kar lahko zdaj storite, je namenjeno drugim - pomagajte jim torej, ne da bi pri tem izgoreli od utrujenosti. Čaka vas temeljito urejanje najbližjih odnosov, prestavite svoj zorni kot za hip še na drugo stran, da bosta ljubosumje in jeza izgubila razdiralno ost. Pogovor o denarju strogo ločite od čustvenih zadev - lahko bi uničili dobro prijateljstvo. Najboljše se boste sprostili v družbi z neznanci. RIBE: Praznično sanjarjenje vsaj za hip prekinite, da vam neurejene finančne obveznosti ne bodo grenile novega leta. Sledijo čustveno spremenljivi dnevi, poskušajte jih uravnavati s srcem - preračunljivost bi vas lahko drago stala, ko bi partner odkril, da se le poigravate z njim. Pri delu se potrudite, da boste točni in komunikativni - z osebnimi stiki in poslovno zanesljivostjo lahko zdaj prehitite celo sami sebe. Če ste ga kaj polomili, se takoj opravičite._____________________________ nasmejmo se... Ste ljubitelj dobre hrane in pijače, zastekljenih jedilnic s širokimi razgledi, prijazne besede in dobrih vicev, intimnosti in hkrati domačnosti? Potem je za Vas pravi naslov Gostišče pri Vidi v Zavodnjah pod Slemenom! BREZ SLADKORJA Trmastega prej sreča smrt kot pamet. * * * Z nabasano denarnico se je lahko basati. * * * Težko družbi, katere prvo ime je zadnji gnoj. * * * Zdaj norijo krave, po vstopu v EU bodo kmetje. * * * Lahko je opraviti s formalnostmi, težko s formalisti. * * * Ko ti gori rezerva, se zlahka počutiš kot peto kolo. * * * Čudno je s temi stolčku za ene so magnet, za druge lepilo. * * * Marsikatera ženska je padla in odpadla že na prvem zmenku. * * * * * OSEBNA IZKUŠNJA Ne vem, zakaj sploh vodim svojo ljubo ženičko v Gostišče pri Vidi. V gostilni se nabaše z govejimi prašniki, doma pa pričakuje, da bom pokazal več moči, kot je je imel osebek, katerega moškost je použila. Pa še dva dovtipa iz Gostišča pri Vidi: S POKOPALIŠČA Na pokopališču se srečata Janez in Franc. “Kaj pa ti tu?" vpraša Janez. “Žena mi je umrla!" odgovori vprašani “Moje sožalje! Meni je umrla pa tašča. ” 'Tudi ni slabo, tudi ni slabo!" komentira Franc. O RDEČIH - Oče, danes nam je tovarišica pri zgodovini rekla, da so bili komunisti rdeči. A je to res? - Ta vaša tovarišica je zmešana! Zlati so bili, zlati! IZPOD KLOBUKA Kapital je terorist. * * * * * * Sejal je obljube, da bi žel V finišu fini niso fini. * * * glasove. * * * Toge upogneš le navzdol. Psa je lažje imeti na vrvici * * * kot jezik. Tudi moč je lahko brez * * * moči. Zadeti v glavo je lahko strel * * * v prazno. Skrbi potujejo za alko- * * * holom. Za mizo vsak rad vzame * * * orodje v roke. Čudna je prehrana podhranjenih. ***** DROBNA ZAPAŽNJA Država in statistika radi pozabita, da povprečje drži le za neobstoječe povprečje. * * * Marsikdo postane glasen, šele ko ga utišajo. * * * Vegetarijanstvo je zadnja stopnja črnega humorja. * * * Nekateri se lažje ločijo od žene kot od mobitela. * * * Kdor se baše z vratovino, lahko dolgo diha za ovratnik. * * * iger preveč kvasa/o in klobasajo, ni ne kruha in ne klobas. * * * Enim je denar samo simbol, drugim najbolj cenjen simbol. * * * Diktatura je hobotnica, katere lovke so užitne le na žaru prevrata. ***** Trudi se: Niko Brumen IZ DOMAČIH LOGOV Naj napišem del svoje definicije povprečnega Korošca? Pa dajmo: ima raje pivo kot knjigo; smeji se le na sosedov račun; navzgor kima, navzdol odkimava; nič nima, kar pa ima, je boljše od tega, kar imajo drugi; noče na poligraf - oprostite, to pa velja za tiste, ki so daleč od povprečja. Ko pove o sosedu vse slabo, pa mu na koncu vseeno od srca vošči: Veliko sreče, zdravja, uspehov in zadovoljstva v letu 2002! Krajankam in krajanom Raven in okoliških krajev se iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje in sodelovanje v letu 2001. Pogumno stopimo tudi v leto 2002 in ga s skupnimi močmi preživimo uspešno za naš kraj, železarno, ljudi... Vsem vam želim prijetne božične in novoletne praznike! Enake želje sporočam občanom sosednjih koroških občin ter našim sodelavcem in prijateljem izven Koroške. Vse ljudi dobre volje vabim, da se udeležite skupnega slavja pred ravensko Namo, ko bomo veselo proslavili prelom leta in vstop v novo leto 2002. Županja Občine Raven na Koroškem Ivana Klančnik KOPK Preden boste vstopili v novo leto 2002, imate še nekaj časa, da razmišljate o izbranih darilih za posebne priložnosti, kot je prav ta. Naša posebna božično - novoletna ponudba na Kidričevi 14 bo razveselila vas, vašo družino in vaše najbližnje. Preživite lepe in mirne praznike in ■MHMI SLOVENSKE ŽELEZARNE METfiL • RAVNE d o o PODJETJE ZA PROIZVODNJO PLEMENITIH JEKEL SnSl \è&\ \ète\ ^rj| li| 1 ~~ 131 Zahteve kupcev so vodilo našega poslovanja - JEKLO Z IMENOM v želeni kvaliteti, zahtevani kakovosti, ob pravem času in v količini, ki jo potrebujete.