Poštnina plačana v gotovini Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. St=>ne mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7"50Din, ;a inozenistvo20Din Ričun ori poštnem čekovnem zavodu Ši. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava t Celje, •Strossmayerjeva ulica št. 1, pritliCfjo, desno. Telefon interurban štev. 65. ' Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prcstora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 104. Celje, torek 27. decembra 1932. Leto XIV. Naše sadjarstvo in gospodarska kriza V štev. 100 »Nove Dobe« sem točno opisal majhno stvarico z nežnim belim kožuSčkom — vellko, za naše sad- jarstvo smrtnonosno škodljivko, ki nam je, odkar je prišla v naše kraje, na- pravila na milijone Skode. Da boste bolj razumeü, kje je ta mali morilcc že opravil svoje pogubonosno delo in ga Še opravlja, poglejte drevo od tal do vrha. Kier raste spodaj okoli debla grmič, pognan \z debelih korenin, je domovina in gnezdo krvne ušice. Kjer to grmičje vidite, poglejte drevo do vrha ; deblo do prvih vej je popokano, rakasto in ima žmule, a veje na vrhu, kjer bi naj bila lepa jabolka, so polne lišaja in največkrat popolnoma suhe. Že od daleč zagledaš od usic napadeno, od zgoraj suho, spodaj spokano de- blo, pri korenmah pa Rrmičie, ki sesa zadnje soke iz dreva. To grmicje redi ušico s sokom, ki ga daje grmičje, dokler se vse skupaj ne posuši. Tudi oni poganiki iz debelih vej, vodenjaki in roparji imenovani, so za vsako drevo bodisi ene ali druge vrste smrto- nosni, pri jablanah pa še posebno, ker se ravno na teh roparjih, ki pi- jejo drevesni sok, ki bi moral po de- belih vejah do zadnjega nežnega po- ganjka in jabolka, sploh v izpopolnitev nastavljenega sadja, v naiobilnejem Številu nastanja smrtnosni mrčes vseh vrst, posebno pa ušice. Imejte prvo skrb, da hitro odstranite okoli drevesa vsako bilko in namažete nastale rane z 'že omenjenim mazilom. Ako boste to delo vüstno naredili. boste prihod- nje leto želi obilno Iepega sadu in drevo bo rešeno pogina. Treba po- misliti, kako velik je ravno pri sna- ženju in pravilni negi zaslužek, nikjer vam ni mogoče tol ko zaslužiti kakor tu ! Pri srednjem drevesu se zamudite eno, morda dve do tri ure, ako drevo že leta in leta ni bilo očiščeno in o- kopano. Dokler niste tega storili, vam je donašalo vsako drugo leto morda do 150 Din dobička, sedaj, ko ste se malo zamudili in pokopali okoli pod drevesno krono za kakih 10 Din gnoja, pa vam drevo donašalo najmanj 600 Din in če obdržite lepi sad, ki ga se- daj drevo donaša, čez novo leto, pa do 1200 Din. Kje drugod zaslužite v nekaj urah toliko stotin dinarjev ? Da se prepričate o resničnosti mojih podatkov, vam navedem resničen slu- čaj: Pred tremi leti sem hodil v Celje skozi Kasaze in sem se nekega vročega dne ustavil pri znancu g. Matevžu Drolcu, bivSemu orožniku, sedaj pc- sestmku. On mi je postregel s tropi- novcem, ki ga je nekje dobil in zalil z vodo, da je imel v poletnem času krepilno pijačo. Ogledoval sem njegov obširni sadovnjak in ga vpra§a1, kaj naredi iz sadja, ko mora iz tropinovca delati pijačo. Vzdihnil je, rekoč, da slabo rodi itd. Šla sva po obširnem, zelo gosto obraščenem sadovnjaku od drevesca do drevesca. Kot razumnemu moŽu sem mu lahko dopovedal, kako rvaj drevje osnaži, potem spodaj okoli debla in pod krono okoplje in pognoji. On je to vse točno naredil, požaganih vej in vejic nanosil na visok kup, kakor je bilo poslopje visoko, pri- hodnje leto pa mu je drevje obrodilo tako obilno lepega in zdravega sadja, da so se veje lomile. Imel je vse polno lepih jabolk in polne posode iz- bornega jabolčnika. Jaz sem tudi vse druge posestnike opominja! naj metlam podobna drevesa pravilno obrežejo in očistijo če hočejo imeti v prihodnje obilno lepega sadja, pa me niso ubo- gali. Ko je pri Matevžu tako krasno obrodilo, so mu vsi ti zanikrneži za- vidali. Vedite in verjemite: ako bi vsi tako delali, kakor moj prijatelj Matevž, po- leg njega še gg. Roblek in Andrej GorSek, pa bi prav malo čutili go- spodarsko krizo, saj bi lepi in zdravi sad večinoma pokril primanjkljaje. Ni samo to, da ima razumen posestnik dobro negovanaga sadovnjaka obilno lepega sadja za lep denar na prodaj, koliko pa zaležc doma pozimi suho sadie. Lepa jabolka so zelo zdravilna slaščica za stare in mlade, posebno pa bi morali očetje vso skrb posvetiti umnemu sadjarstvu, da bi imeli otroci črez zimo zdrav živež in vestlje. Saj ni večjega veselja za otroka kakor lepo in okusno jabolko ! Koliko iisočev malčkov bi biio letos ob božiču lahko imeh pod božičnim drevescem, polnim visečih lepih jabolk, veselje, ako bi starejši poslušali dobre nauke, ne bili zanikrni in pozimi osnažili zanemar- jena drevesa ! V nadi, da bodo vendar enkrat vsi, vsai oni, ki čitajo moje skromne črtice, v prihodnie posvetili več ljubezni in pozornosti našemi sad- jarstvu, želim vsem prav srečno Novo leto ! Vatroslav Kosi, strok. ekonom na Gorici pri Celju. Sreska konfercnca JRKD v Konjicah V nedeljo 18. t. m. dopoldne se je vršila v Narodnem domu v Konjicah sreska konferenca JRKD. Na dnevnem redu je bila predvsem razprava o ko- masaciji občin. Konference so se ude- ležile vse občine, izvzemši občini Oko- ško in Vrhole, po svoiih župan h in občinskih odbornikih. Pred razpravo o zakonskem načrtu o občinah je dele- gat županske zveze v Ljubljani g. Fra- njo Gorkič razložil pomen in naloge županske zveze ter prečital pravila po- verjeništva županske zveze, ki so bila z nekaterimi malimi spremembami spre- jeta. Nato je bil fzvotjen odbor pover- jenižtva župansise zveze za konjiški srez. V cdboru so gg.: načelnik Rado Jereb, podnačelnik Konrad Pirh odborniki Pavel Konec, Anton Berce, Anton Košir, Anton Ojstoršek, Ivan Jer- man, Ivan Verčnik, Franc Merčnik, Ga- brijel Kumer, lvo Pavlič in Ivan Kovše, preglednika računov sta Jožtf Godec in Alojzij Berčnik. Glede načrta zakona o občinah je bilo sklenjeno predlagati na merodaj- nem mestu, da se naj spremeni načrt tako, da se podeli pasivna volilna pra- vica 25 let starim občanom, glasovanje pri občinskih volitvah naj bo javno, za izvolitev naj se določi namesto ve- činskega sistema proporčni sistem, dr- žava naj skrbi za kritje izdatkov za posle prenešenega delokroga. Glede komasacije občin je bilo na- čelno sklenjeno, da se naj združevanje ozir. razdruževanje obČin prepusti spo- razumu med posameznimi občinami. Pri razpravi o vpraSanju združilve občin so zastopniki občin podali svoje izjave in mišljenja o tern vpra- šanju. Po veliki večini hočejo ostati vse dosedanje občine tudi v bodoče v dosedanjem obsegu, za slučaj združitve pa so delegati občin iznesli razne kom- binacije za združitev. Vsa ta mišljenja in izjave bodo sporočene na merodajno mesto. Konjiški sre/ naj bi se potego- val, da se v svrho razširjenja in zaokro- > ženja sreza pridružijo nekatere občine f oz. sosednjih srezov Slovenjgradca, Maribora desnega brega, Šmarja pri Jelšah in Celja. H Konjicam bi kazalo pridružiti tudi mesto Slovensko Bistrico, ker imajo prebivalci primernejši in ugodnejši dostop do sreskega načelstva v Konjicah in govore tudi razne druge j okoliščine za tako razširitev sreza. Pri sluČajnostih je poročal narodni poslanec g. Karol GajSek o pomožni akciji za konjiški srez, za katerega bo poskušal dobiti 50 vagonov koruze z za 75% znižanimi transportnimi stroški. To ceneno koruzo bi prodajali potreb- nemu prebivalstvu v raznih krajih sreza. Spomnite se pri igrah, stavah in ob svečanih pri- likah z darili ali Iegati Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Celju DOMAČE VESTI NOVOLETNA ŠTEVILKA »Novo Dobe« bo izšla v petek 30. t. m. popol- tine. Voščila in c glase za novcletno šievilko sprejomam^ samo do pelka 30. t. m. do 9. dopoldne. (I Zopet liclgarski atentat na na- šein ozemlju. Na. božič 25. t. in. okrog ^1.30 jc oksi>loiliral na progi Djcvdje- !ija—Smokvica peklenski stroj, pri čemer je bila ubita ona oseba, oblečo- :\n v uniformo bolgarskih koniitov lei oborožcna z' Manlicherjevo po- sko, revolvorjom sistema »Parabol- kim« in z bombami, ki nosijo znake VMRO. Polcg trupla je bil najden še en poklenski stroj na uro, sličon ouim, kakršno so dosedaj uporabljali holgarski komiti za atentate r.a na- šoin ozemlju. Eksplozija je neznatno poškodovala eno tračtiico. Škoda je bila takoj popravljcna. Ugotovljeno jo. cla je ubiti identičen z atcntator- initku, ko jc nastavljal peklonski M'itku, ko jc iiastvaljal peklonski >troj. Preplašen zaradi pozivov stra- žarjev se atentatoi1 ni mogel pravo- rasno umakniti in je tako »am po- stal žrtev eksplozije peklenskega stroja, ki ga jo sam nastavil. (1 Znižanje zemljarine. Davčin od- delek finančnega ministrstva je i'a pod lag i zakona o izpremembali in dopolnitvah zakona o neposrednih (Ui.vkih z due 21. junija 1929. razposlal (j'troznico na vse davöne uprave, naj javno pozovejo plačevalce zeraljai't- ne, naj do 31. januarja prihodnjega !c(«. vlože svojo utemeljene zahteve 'j znižanju dopolnilne zemljarine. ZuiŽanjo se dovoli npod temi pogoji: 1 ako davkoplačovalec živi le od zenilje; 2. ako obdolujc zem\\r> sam in s člani svoje družine; 3. ako ima njegova družina voč ko 5 članov; 4. čo dopolnilni davek ne presega 5000 Dili; 5. čo je svojo prijavo vložil v rodnein roku, t. j. do 31. januarja. d Emetijska družba bo imela v če- irtek 29. t. m. ob 11. dopoldne i/re- den oben zbor v dvorani Dciav«ke zbornice v Ljubljani. Ker bo občni zbor razpravljal in sklepal o izredno važnein vprašanju preosnove Kme- tijhko di'uzbe v zadrugo, jo nujno potrebna navzočnost vseh dclegatov. (i »Revija Cinema«. Novoletna šte- vüka izvi'stno zagrebške »Revijo Ci- nema« je izšla na 114 straneh z zelo posti'O in zanimivo vsebino ter ŠU1- vilnimi krasnimi ilustracijami. :>Ci- uynia Rovija« izhaja mesečno, stai'ie polletno 40 Din in se naroca pri upravi v Zagrebu, SmiČiklasova uli- ca 21. :i Pri boleznih žolča in jeter, žolč- nib kamenih, zlatici uravna naravna »Franc Jcžcova« grenčica prebavo na naravnost popolcn način. Izkuš- nje na klinikah potrjujejo, da ucin- kuje domače zdravljenje z »Franc Jo- žclovo« vodo posebno dobro, ce jo, nicšano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na. tešč želodec. »Franc Jožeova« grendica se dobi v vseh lekarnah, drogorijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved 2a sredo 28. decembra: Zaenkrat še nikakih bistvenih sprememb. V se- vcinih Alpah visok jug. Celje in okolica ( članski sestanek krajevnc orga- nizacije JRKD za mesto Celje bo v siedo 28. 1. in. ob 20. v Celjskom do- inu. Val)ljoni vsi člani! ( O božičnih praznikih jo vladalo v Celju in okolici mirno razpolože- nje. Mnogo prebivalcev je odšlo iz Celja. Smučarji zaradi pomanjkanja .suega niso prišli na svoj raftun. V nckaterih revirjih so bili prirejeni uspešni lovi. Na Štefanovo popoldne so je vršiia v dvorani Ljudske poso- jilnice božičnica stega skavtov in plauink, na kateri so bili obdarova- ni štovilni brezposelni in reveži iz Celja in okolice. Na božič popoldne se je vršila otvoritev novega Elitne- ga kina Uniona v veliki dvorani Ce!j- skega doma. Novi kino in tudi Most- ni kino sta bila oba. dnova dobro ob- iskana. c Okcliška deška uarcdna sola v Celju je cbdarla 340 otrok za božič. Tudi letos se je okoliška deška :ia- ii/dna sola spomnila revne deee. Pri- redila je je v telovadnici lepo božič- nico z obdarovanjem, ki je letos se v posebno lepi luči pokazalo razume- vanje blagih dobrotnikov in učitelj- i stva za socijalne težnje in za lajča- j njc gorja najbedenjših. V prvi vrsti ^i'o najlepša zahvala tukajšnji di-ž. krajevni zaščiti, ki je naklonila .''500 ")in za božičnico. Nadalje učenrcm i/. VII. razreda, ki so z nabiralnimi polami nabraii 2178 Din. Cisti dobi- ček gledališke predstave »Jurčekv je y.našal 527 Din. Tako se je dosegel z:\csek t>.205 Din. Tudi lepi efekti in ])ecivo so so nabraii. Blagim tiobrot- iiikoin bodi izrečena najlopša zahva- la. Hvaležno pripominjamo, da so tvidke pri nakupu blaga pri/.nale j popuste. Dne 23. t. m. se je vrsi'.a bo- I ^ičnica. Smrečica je zažarela v luči- cah, otroci so prav lepo zapeli božič- r;o pesem. Nato je stopil pred otroke šolski upravitelj g. Voglar, ki jo v primerncm govoru razložil deci božič- nico, omenil dobrotnike, apeiiral na sniadino, naj so pridno uči, naj bo svojim staršem in učiteljem v vese- ije, ob zakljuČku pa jo voščil oti'O- kom vesel božič. Sledila je razdolitev r.l.iril, ki so jo opravili razredniki. Vsak je }>rejel zavoj perila ali obie- ko in pecivo. Mladina je odhajala i-adosliiih lie iz šolo. c Silvestrov večer celjskega Sokola J>o prirejen tudi lctos 31. t. m. s pri- čotkom ob pol 9. zvečer v vseh prc- storili Celjskoga doma ob sviranju polnošteviine železničarske godbe. Na sporedu so telovadne tofike čia- nov in članic, petje kvarteta, živa slika in šo nckaj presenečenj Prire- ditev je zamišljena kot prijeten dru- žabni večer narodnega Celja >»b vsto- pu v novo leto. c Promocija. Dne 21. t. m. je na go- spodarski in socialno znanstveni fa- J kulteti univerzo v Kölnu ob Renu {»'omoviral kot prvi Slovenec gosp. Cvotko Šribar iz Celja za doktorja političnih ved. Kot disertaeijo jc spi- xal sociološko studijo o familiji in zadrugi. Iskreno čestitamo! c Napredovanja v vojni mornarici. V čin poročnika bojnega broda 2 raz- veda so naprodovali g. Ernest Blazon, sin davčncga nadupravitelja v p. in gremijalnega tajnika g. J. Blažona v Celju, g. Anton Zupan, sin gimnazij- j'kega direklorja v p. Zupana v Ce- lju, in g. I. Podlesnik, sin bivšega /dravnika g. dr. Podlesnika v Vele- 1!JU. c Mestni cdbor Aerokluba v Celju bo iniel v četrtek 29. t. m. ob 20. ro- den letni občni zbor v klubovi sobi v Celjskem domu. Dnevni redfi obi^a- jöii. Vabljeni so vsi Clani in prijateiji Aerokluba. — Odbor. r Na naslov glavne tobačne zaloge v Celju. V zadnjem fasu so množijo pvitožbe, da v Celju in okolici ni do- biti vseh vrst cigaret in vžigalic v malih škatlicah. Značilno je /lasti, da se drugod stalno dobijo cigarete »Neretva«, v Celju pa smo jih imeli nodavno šele prvikrat in še to komaj dva do tri tedne. Sedaj so te cigarete pošle in nikdo ne poskrbi za novo pošiljko. Za božič so si drugo tobač- ne zaloge preskrbele nove cigarete Stran 2. »Nova Doba« 27. XII. 1932. Štev. 104. \lbar« in »Drava« — v Celju jih ni- s.;oo imeli! Skrajni čas je, da glavr-a tobačna zaloga v interesu monopol- ske uprave in nevoljnih kadilcev na- pravi red in poskrbi, da bo trafikam oinogoeena prodaja vseh vrst tobač- nih izdelkov in vžigalic. c Smrtna kosa. V nedeljo 25. t. m. jo uiiii'l na Lavi 104 pri Celju v staro- sti 47 let g. Peter Bevk, poslovodja tvmke M. Karlovšek. V ccljski bol- mci sta umrla na božič 39-letni brez- poselni tovarniki delavec Franc Pla- huta iz Lokavca pri Riinskit» t.opU- i:ah in 52-letni Rok Pilko, dninar brez stalnega bivališča. N. p. v m.! c Pasji kontumac. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Sresko načelstvo v Celju poroča z dopisom No. 13708/3- 213/2 vet., da se je klatil po občini Vel. PireSica in Ce'.je- okolica stekel pes, ki je ugriznil več oseb in psov. Ker preti nevarnost, da se prenese ste klina tudi na teritorij mestne občme, odreja mestno načelstvo v smislu Č1. 57. zakona o odvračaniu in zatiranju živalskih kužnih bolezni pasii kontumac s sleJečimi ukrepi: 1) Popišejo se ponovno vsi psi v . oDtncčju mest- ne občine in se opremijo s pasjimi znamkami. Pse je prijaviti t; koj mest- nemu načelstvu (soba št. 10) 2) Vsi psi, ki niso varno priklenjeni pri hiši, inorajo biti opremljeni s sigurnimi na- gobčniki, ki izključujejo vsako poSko- dovanje tujsh ljudi ali Živali. Preprečiti je tudi vsako potepanje mačk. 3) Pre- povedano je za čas kontumaca jemati pse v javne lokale (obi v Zdravstvenem domu. Vablje- ni so vsi člani in prijatelji kluba. PIE» 1933 Crepe de Chine v vsc.h barvah v izborni kvaliteti po Din 39'— meter dobite pri tv. Vegi & Bevc, Celje, Glavni trg Dopisi Konj ice Kino SSK Celje:SK Olimp 5 :3 (2 :1) CELJE, 27. docombra. Včeraj popoldne se je vršila na ne- koliko zasneženi Glaziji prijatoljska nogometna tekma med SSK Celjem ni SK Olimpom v korist brezposo'mih iiogometašev. Tekmi je kljub mra/u piisostvovalo okrog 250 gledaleev. Tekma jo bila dokaj živahnaj in fair. SSK Celje je nastopil z dvema rezervama, vi'atarjem Pleterškom in desno zvczo Mcštrovom. Oba sta nu- j dila zelo lepe momente. Mcštrov je < dvakrat z lepimi pasi omogof.il gol, | EHtnl kino Union. Torek 27. t. m. ob pol 5. in pol 9. zvečer izvrstna Ufina zvočna opereta »Plavi sen«. V glavnih ulogah Lilian Harvey, Willy Fritsch in Willy Forst. Zelo lepa vse- bina, krasne pesmi, očarljiva godba. Tri zvočne predigre. — Sreda 28., četrtek 29. in peiek 30. t. m. ob pol 5. in pol 9. : »Svobodno sree«. Vesela zvočna opereta Marischke in Granich- staedtna. V glavnih ulogah Gustav Fröhlich, Lien Deyers in Ernest Ve- rebes. Kot predigra dva kulturna filma in šaloigra. Mestni kino Celje. Torek 27. in sreda 28. decembra : »ZaroČenec brez izkustva« (»Noč brez odmora«). Sijajna zvočna opereta. V glavnih ulogah sloviti komik Siegfried Arno, Camilla Horn, Pavel Richter, Hans Adalbert in Ida Wu>r. Nnjboljši in najveselej5i film i Siegfrieda Arna. — Četrtek 29. petek 30. (v soboto 31. t. m. zaprto) in v ! nedeljo (Novoleto)!. januarja; »Svetl Iz seje občinske uprave. Po večme- sečnem presledku se je vršila zopet redna seja občinske uprave, na kateri je župan g. Rado Jeseb poročal o ra- čunskem zakljuCku zh 1. 1931., ki iz- kazuje 33 000 Din prihranka. Računska pregledovalca sta nato poročala, da sta našla vse knjige in blagajio v redu. Na seji so bile obravnavane tudi razne osebne in drjge zadeve, od katerih je omeniü.dase je občinska upravasoglasno izjavila za krajevtio potrebo za gostilno Jožčfe Otorepčeve v Konjicah. Pred hiSo g. dr. Antona Goričarja ob dohodu k dekli^ki narodni 5oli bo občina posta- vila nosilni drog za električno svetiljko. V upravo komune sta bila poleg g. Avgusta Mastnaka kot načelnika dolo- čena Se občinska odbornika gg. Maks Sutter in Franc Koropec. Občina ne bo več prevzemala javnih reklamriih raz- glasov za tuje trgovce dttajliste, ker ima v svojem območju itak dovolj domačih trgovcev. Sllvestrov večer Sokolskega društva bo kakor vsako leto v dvorani Narod- nega doma 31. t. m. z začetkom ob 20. Na prograrnu so razne zabavne točke. Sodeloval bo sokolski orkester. Za bolne na črevesih, ki trpijo vsled motenj prebave, zamašenja, lie- moroidov in njih posledic, kakor gla- vobola, napadov omotic itd., je Sax- loiinerjeva naravna grenčica HUNY- ADI JANOS prava blagodat. Že 70 let izvrstno preizkušena in zdravniško --ijajno odobrena in priporočena tudi /.a (laljše zdravljenje s pitjein vode, za nabiranje maščobe, kronična obo- lenja ženskih spolovil, zagaterije kr- vi, kožne izpuščaje itd. Nepreko.sljiv učinek! Pa/.ite na etiketo z rdeßim srcdnjiin poljem! Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgo- \inah. FIR: Ljubezen monne Caterine (Konec.) Ječa Giovannija Caramica se je odprla. Shujšan in bled je radostno pretcgnil ude na solncu ter sklenil boljše življenje. Prišcl je domov in jokaje ga je sprejel stari sluga. Ve- Cina doktorjevih rokopisov in risb je bila uničena, knjige raztrgane, ste- kla ra/bita. Mnogo tega je bilo uni- čenega za vedno. Giovanni si je te- lesno kmalu opomogel, za zdravnika je bilo obilo posla in kmalu je deial kakor prej. Z gospo Caterino sta se bolj skrivaj sestajala. Čeprav so ji bili moža usmrtili, se ji je bilo ven- dar posrečilo, da je ohranila veßino njegovega premoženja. Sedaj je bila silno lepa in bogata mlada vdova. Žalna obleka se ji je Cudovito potia- jala. Mnogi so lazili za njo, ona pa je ljubila Giovannija in se hotela nekoč z njim poročiti. A bila je ne- previdna in ni znala molčati. Nekoč, ko je bil Giovanni pri njej, mu je vse y.aupala. Povedala mu je, da je sama napisala ovadbo, ki je pogubüa nje- nega moža in da bi bil brez njene zvitosti ser Onofrio Vcnusti še danes mod živimi. To je bilo v njeni hiši. Ležala sta na ogromnih bia/.inah, med stebriči loggie pa je pihal laliek veCerni veter. Giovanni je z desnico objemal voljno telo svoje ljubice ter čroz njo gledal V nebo, ki je Düo pro- zorno in svetlozeleno . . . Nekaj obla- kov je plavalo v njem in ti so bili okrogli in SkrlatnordeCi — v barvi, ki je spominjala na prelito kri. In v istem trenutku se je Giovanniju mon- na Caterina zagabila. Odvratna se mu je zdela, ona, ki je bila tako voljna in topla po telesu in tako mrzlo km- ta v sreu. Lepa vdova je opazila pri- jateljevo zamišljenost. »Kaj misUs?« ga je vprašala in mu pogledala v obroz. On pa jo je poljubil, da no bi videl njenih lepih, blestečih ofii in da ona ne bi mogla opaziti izraza v nje- govih. A od tistih dob se jo njuno razinerjo ohladilo. Da povemo resnico: monna Cate- rina jo bila po navadi lepih žensk pi-av muhasta in pokojni mož je to bil večkrat obCutil. Giovanni je iniel samo smotano zakonskega stanu, na- pram njemu je bila vedno silno iju- hozniva. Drugače je postalo, odkar ji jo bil ljubček in mož obenem. Znala ga je mučiti z ničnostmi, z neutemo- ijenimi pritožbami in pekočo ljubo- sumnostjo, tako da je bil vCasih Cisto nosrcčen. Ljubezen ga je poCasi za- Cola motiti. Še je bil dober in sigu- ron zdravnik, a ni nabiral novih iz- kušonj niti ni dalje prodiral v skriv- nosti narave. Monna Caterina ga je bila navezala nase in Ceprav ga je vCasih nmčila, je vendai' pozabil vse, kadar ga je le poljubila tako, kakor je to znala samo ona. Vedel je, da je b.iia morilka svojoga moža, ako situacijo. Vso spremljavo pa jo o^kr- bel 6-članski orkester, v katorem so grali poleg avtorja iz Griž (klavir), g. Pečarja iz Petrovč (1. gosli; in g. Stunteja iz Celja (čelo) še domačini g. Tavželj (harmonij) g. Pirc [2. gosli) in g. Auclič (tolkalo). Sprem.java je bila clobra, včasih celo prediskretna, a ac je vendar čutilo, da je bilo prt- malo vaj z glcdališkim ansamblom. TVBDKA M. KABLOVŠEK naznanja tužno vest, da je preminul po mučni kratki bolezni njen poslovodja gospod PETER BEVK dne 25. t. m., previden s sv. zakramenti. Pogreb se bo vršil dne 27. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Lava št. 4, na okoliško pokopališče. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu. CELJE-LÄVÄ, 25. decembra 1932. M. KstRLOVŠEK Hudi Hvala, kapetan I. klase, neCuk, Emu Hvala, nefnkin|a in ostalo sorodstvo. V1ERRE BENOIT: 43 KOMIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rlhteršič Velika vojvocika je vstala in se vzravnala ter malce prebledela. Ob njenih nogah Meluzina ni veC prcbirala strun po kitari, ki je ležala na tleh. »Gospod,« je dejala Aurora Lautenburška, »kaj ste hoteli reči? Pojasnite mi, prosim vas!« Ko se mi je vrnila hladnokrvnost, sem dobro Cutil, da sem nekaj zagreSil. Hotel sem speljati po- govor drugam. Toda vclika vojvodka me ni hotela poslušati. »Ali poznate gospoda Boosa?« »Madame,« sem se izgovarjal, »oprostite mi. Res ne vem, ali smem. ali laliko . . .« »Kaj ne smete? Kaj ne morete?« Preklinjal sem nesrečni, preuranjeni vzklik, ki bi utegnil v trenutku uničiti dva meseca potrpežlji- vega dela za približanje. Ves zmeden, iščoč opore, se je moj pogled srcčal z Meluzininim. Zdi se mi, da jo Aurora narobe razumela pomen tega pogleda. »Gospod,« mi je rekla, »gospodična von Graffen- fried je moja prijateljica in sami veste, da nimam skrivnosti prcd ljudmi, ki sem jim dala to ime. Zato lahko pred n.io govorite. Se celo' prosim vas!« Položaj je bil nevzdržen. Kakor ljudje, ki no vedo, kaj bi rekli. sem ji povedal o svojem pogovoru z gdspodom Thierryjem, kjer sem prvič Cul Booso- yo ime. Čelo Aurore Lautenburške se je nagubalo. »Razumem,« ie naposled šepnila, »oziroma zdi se mi, da razumem po vsem tem, kar ste med pogovo- rom zamolčali.« Za trenutek je premišljala, nato pa se je pomi- rila in rekla: »Glejte dokaz, dragi gospod, da se je treba va- rovati prenagiih sumničenj. Ne vem, kje je gospod Thierry pobral zgodbe, ki vam je z njimi napolnil inožgane. Če je on, kakor trdite, vesten zgodo'vinar, bi bil v svojih sumnjah previdnejši, da je imel v ro- kah tole in tole.« Dala mi je pisnio, ki mi ga je bila prej pokazala in priložila še eno. »To sta,« je pojasnila, »dve poslednji pismi, ki mi ju je pisal iz Konga veliki vojvoda Rudolf. V pr- vem mi sporača, kako ga je rešil Ulrich von Boose pred bivolom, kj je raztrgal trebuh njegovemu konju; v drugem piše, kako ga je isti Boose iztrgal iz rok petih ali šestih domačinov, ki najbrž niso imeli z njim preveč prijaznih namenov.« Smehljaje se, me jc pogledala, med tem ko sem čital stavke, ki jih je podčrtala. Presenečeno sem se priklonil. Iz skodelic, ki jih je Meluzina polnila, smo pili mocan čaj. Koščki citrone so plavali v njem. Potem sem poljubil veliki vojvadki roko in segel Meluzini v desnico. »Na svidenje, prijatelj,« mi je rekla Aurora, »jutri se spet vidimo.« Ko sem se skozi park vraCal domov, sem ob iz- hodu opazil neko r.enco. Zdelo se mi je, da je moral biti poročnik von Hagen. * * * Drug za drugim sta jeknila dva strela v tiho, jasno noč. Prishmnila sva. Nič drugega. Vignerte je skomignil z ramo. »Straža se je zmotila.« »Posodite mi svojo električno žepno svetiljko,« me je poprosil. Pi-ižgal jo jc in mi pomolil dva papirja. »Kaj naj to pomeni?« sem ga vprašal. »To je naj pro j eno izmed pisem, ki jih je veliki vojvoda Rudoif pisal Aurori Lautcnburski,« je dejal. »Tole pa je ljstina, ki jo je napisal gospod von Boose t in ki mi je dobro služilo, da sem si pridobil naklo- njenost velike vcjvodke. Nocoj ne boste spali, če hoste hoteli slišaii mojo povest do konca. Ostanite v stiku z resničnostjo!« Pohlepno sern opazoval oba papirja; eden je bil popisan z odločno in trdo Boosovo pisavo, drugi poln tistih podolgastih, ženskih znakov, ki izdajajo zna- Caj, ki je bolj luiklonjen sanjam kakor dejanjem. j Pisino neinškega velikega vojvode, ki pačiva na drugi strani morja, v apneni ilovki Könga, sredi rdcčih tropskih pipin, me je čudno ganilo. Dotaknil sem se ga in si pii tem naslikal z neverjetno prirod- nostjo sliko /enske, ki ji je bilo namenjeno. Aurora Lautenburška je bila med nama. Zdelo se mi je, da jo že davno poznam. Vignerte je utrnil svetiljko in kvadrat nočnega neba se je spet prikazal. Vrnil sem mu papirje. In nadaljeval je: O »Dupuisovih in Cotonetovih pismih« je dejal Brunetiere, Ja jc v njih malo duhovitosti in dosti hotenja, da bi bila duhovita. To bi lahko rekli tudi o vseh drugih Mussetovih delih. Ni pa besedo in pri- mere, ki bi mogla pojasniti, v čem je bilo bistvo Au- rorinega govorjenja. Ta ponosna žena je bila vselej in tudi v govorjonju — samo'svoja. Kakor je bila kot bitje nekaj posebnega, tako je bilo tudi vse, kar je povedala, nekaj posebnega. Ponosna v svojem mi3- ljenju, nikdar muhasta. Nikdar se ni ponaSala z zna- njem, ki ga človek pobere iz knjig, nikoli ni bila samo odmev »ropota padajočih folijantov«. Vsakdanjih fraz se je izogibala kakor maček vrele kaše. Ker nisem po/nal njenega okusa in njenega zna- nja, sem ji bil sinoci prinesel tri knjige: »Le voyage du Condottiere«, »Les Eblouissements« in »Les Evo- cations«. Naslednji dan mi jih jc vrnila. »Vse sem prebrala,« mi je rekla. »Niste slabo iz- birali. Vidim, da ljubite pesmi.« Stran 4. »Nova Doba« 27. XII. 1932. Štev 104. S pazljivostjo je znal orkester izrav- nati kočljive točke, ki pa so mirno pasirale /bor brez vednosti lmicgih l>o*lušalcev in gledalcev. Tako ^tva- ri so opravičljive za igralce, la so se prviC poskusili na operctnem poiju. Lep je bil nastop pašine soprogo (Jii- uešo (Olge Kvedrove) s svojini dvo- i'oiii, kjer jo dominirala dvorjanica L> a (Štefi Hrovatova) v govoru in pi csu. Poteku dolgega dejanja je dal naj- hvaležnejše obeležje pašin pribočnik (g. Ferlež), V«aka njegova beseoa, vsaka kretnja je služila zabavi in tvigala razpoloženjo v dvorani, kjer pa nikakor niso bili umestni ne- okusni medklici. Slišali smo lepo so- lisiovskc in zborove točke. Zlasti so uMnkovale tudi pevske točke za odrom, kjci1 se je že v prvem u^janju oglašal gri&ki slavček (gdč. Drobe- žova Milena), ki je imela v drugem dojanju priiiko pokazaii vrlino s>vo- jega lepcga in šolauega glasu. ?-al ini je, da njen pevski part ni odgavar- jal njeni glasovni višini, in se je mo- gla uveljaviti samo tedaj, ko je lah- ko zvočno donel njen čisti sopran. Harem v drugeni dejanju so kra- sile islamskemu slogu primerne ku- 'ise, ki jih je slikal učii•_Ij g. Knapič. To dejanjo bi inoralo ineti strogo dramatičen kolurit. Motil me je pies in petje onih, ki v tej sceni niso ka- zali bojazni in tudi ne nevarnosti, ki jiiri je prelila z begom iz harcum. Vom, da je tudi g. avtor čutil ta ne- d>statek, ki ga bo znal popraviti in ga zamenjai s prizori, ki osvetlju.u>jo tragiko janičarjev in sužnjev Višek tega dejanja pa je bi!a gd^. Diobeževa. Tu je briljirala, vso svojo •.Inšo je vlila v posrečeno meiodijo ijubezni do domovine. Posebno pa se je uveljavil v tern dojanju Orsat Ha- mid paša (g. Leopold Vučer), ki je bil igralsko na višku. Njegov nastop mi je zelo imponiral. V dobri maski in krasnem kostuinu je podal točno k read jo pravega neizprosnega paše in vendar mu ujetnica Milena ni po- daiila svojega srca, marveC.se je od- ločila ])obegniti z mladiin Hasianoin. V medprizoru med drugim in tret- ji?n dejanjem, ki bi so naj vrši!> na po- zornici in ne pred zastorom, se je vr- šil beg janičarjev, l.i ^o pa ni posre- Cil, kajti v tretje.m dejanju, ki se vrši zopet na pašinem vrtu, se vra- f-ajo. Ker se maščevanje paše nad A'sianom, ki inu je odvedel Mileuo, ni posrečikv, je končno odpustil paša Aislanu, ki se vrača z Mileno v do- movino, paša Orsat pa zopet v na- } ücje Guneše. Režijo je zelo vcstno oskrbel g. Drago Štokelj. Navdušeno obcinstvo je g. avtorja ponovno poklicalo na oder in inn pri- vedilo prisrčne ovacije, ki se jim pi'idruzuje tudi kranist. Grenčica Hunyadi Janos je najza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Novoletna darila papir itd. na veliko in drobno sc dobijo v trgovini Franc Leskovšek, Celje, Glavnitrg16 5 sobno stanovanje se odda. Najemnina zmerna. Celje, Cankarjeva cesta 6. Celjska posojilnica d. d, y Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro- daLJa devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjizioe in tekoci račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podruznici: Maribor» Šoštani Velika Ezbira raznili keksov, oblatov, čo- kolade, finih bonbonov, v zalogi tudi lepe rozine, mandlji, orehova jedrca, banatska moka in vsak dan sveže čajno maslo pri tv. Kae*o8 Loibner, CeSje Prl „Zvoncu" — Kralja Petra o. 17. Uradnica išče za 1. januar opremljeno sobo, po možnosti z vso oskrbo. Ponudbe na upravo lista pod značko »Udobno«. Absolventka učiteljišča išče primerno službo. Gre tudi v pisarno za malo začetno plačo. — Naslov v upravi lista. Smučarji pozor! Vsakovrstne smuči dobite že od 50 Din naprej v kolarski delavnici Alojz Vrečko v Škofji vasi pri Celju pri gostilni Medvcd. Oglašuite! Cenj. obCinstvo vljudno opozarjam, da imam v svoji hiSi v CELJU, KHÄLJÄ PETEÄ c. 37 Prepričajte se! lastno mesaHfo, prekaievalnico In gosiiSno pri f JeSenu4' z izborno kuhinjo. Cene konkurenčnc. Spccijalitcta blaga zajaničena. Piodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip Goreniak. Vetika pratika! v Druzinska pratika t KARL GORICAR ^ celje ¦¦¦ KNJ GARNA, ZALOGA UMETNIN IN MUZIKALIJ tmm opozarja na bogato zalogo raznih lepIH daril za Novo leto Novoletne razglednice. Cene izredno ugodne ! Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema «sa « zgoraj navedene stroke spadajota dela in popravila — Can« zmern« — Postrežba toina in solidn» Celje Za kresijo 4 Telefon 245 Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOW TRG (v lastni pslači pri kolodvoru) Prihrankom rojakou u Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišia, ter naložbam cerkvenega in občln- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnica daje poso- Jila na zemljišla po najnižji obrestni merfc Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vlogc jamči polcg S«% IHctctn TollO z vsem premožcnjem premoženja hranilnice 9C II1C91U VCBJC in vso davčno močjo Ljubl janska kredttna banka Ustanovliena I900 podružnica Celje, AleRsandrova ultca Centrala v Ljubljani | Ustanovliena I900 Delniška glavnica Din 50,000.000-— Skupne rezerve nad Din 11,000.000 — Brzojavt: Ljubljanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se prlporoča za vse bančne posle Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četlna. — Oba v Celju.