859. štev.
V Ljubljani, petek dne 8. maja 1914.
Leto 111.
Posamezna šfey. „Pnevatt stane 6 vin.; ravna toliko pcsamezna številka „Bodeče Neže“.
„DAN" izhaja vsaki dan zjutraj; tndi ob nedeljah 'in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „TK)DEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dnn" s prilog« dosfavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1’70 K; brez priloge celo-Jetno 18 K, mesečno 1'50 Iv. Zn zunanje naročnike stane „r>nn“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5"50 K, mesečno 1‘90 K. — Naročnina se pošilja
:::	upravništvu.
:::	Telefon	številka	118.-	:::
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“.
Napadalci.
Trst. 6. maja 1914.
Zadnja seja tržaškega občinskega sveta je ponovno pokazala primorsko italijanstvo v celi nagoti. -Dosedanje (dovolimo si izraz) »iz-vaiirednosti« so postale primorskim Italijanom običaj, ki se ga ne morejo iznebiti niti v trenotkili. ko bi morali pokazati svojo resnost in mirno razpravljanje.
Ogenj je to. Ogenj, ki ga neti Italija. Ogenj, zaradi katerega pokajo po tržaških ulicah ob slovenskih manifestacijah streli iz samokresov, ogenj, zaradi katerega se podtikajo slovenskim poslopjem petarde, ogenj, zaradi katerega frči v slovenske glave kamenje izza skritih krajev. To vse so posledice podpihovanja in denarja, ki prihaja čez mejo, to so srebrniki, s katerimi se lina kupiti avstrijski Trst.
V času, ko bije slovenski proletariat v Trstu za svojo eksistenco boi do skrajnosti, je najvišje vzklila njegova narodna zavest. Ne pustimo se teptati! Tisočletno je naše hlapčevstvo, in če so bile vezi šibke do včeraj, jih ie danes okrepila jugoslovanska misel, spojila je meščana z delavcem, inteligentom, dijakom. Vse stanovske vrste, vedo, da je boj" naš edini izhod v teh časih in zato so se strnile v skupno falango.
Ne moremo reči, da smo občutili kdaj poprej tako živo svoje pravice. Boj, izpodrivanje, ubijanje našega človeka — to nam je odprlo v velikem spoznanju oči. In tako se je zgodilo, da koraka danes socialno vprašanje vštric z narodnostjo.
Delavski praznik je bila proslava prvega majnika. Praznik počivanja, praznik presekane usužnje-nosti, ki nas priklepa danzadnem k teptanosti. Slovenski proletarec je to občutil in spoznal. In — kdo se ne bojuje, kadar gre za njegovo življenje? ...
Tesno je združeno naše stanovsko in narodno vprašanje. In to je ravno zavest, ki nas dviga, zavest, ki ima za posledico tako silno naraščanje Slovenstva v Trstu, široke so naše vrste, in če nam kdo ponuja boj, ga sprejemamo. Ker vemo, da moramo odbiti tudi najliutejšl napad.
Napada se nas. Po ulicah, v javnih lokalih in celo v mestnem svetu. Mirnih oči gledamo to tlačenje slovenske moči v Trstu. Pride pa dan — in tega smo gotovi — ko se ne bo treba v Trstu bati Slovencu za eksistenco zaradi njegove narodne zavesti. Hude čase bomo še pretrpeli med tem. Kajti mora pasti od= ločitev — in ta bo zmaga za nas. V Trstu so od leta do leta tla bolj ognjena, in mi čutimo to vročino, ki
nam vzbuja v žilah pogum. Mirni smo in čakamo.
Ne pustimo se pa izzivati! Italijani imajo prosto roko, imajo napadalne organizacije in vlada k vsemu temu lepo niolči. Tako nas izzivajo. In kaj pravijo k temu Berch-toldova poroštva v Opatiji? Zastonj ne bo odprta Avstro-Ogrski pot v Cilicijo! Vemo, da smo daritvene živalt mi, Jugoslovani.
Tako se je vsaj reklo, in ni vzroka za drugačne pomisleke. Mi, torej. Za življenje nam gre — Italijani in Švabi derejo proti nam, mi pa stojimo proti obem kakor mogočen zid ob Adriji. Pride dan, ko bo treba odločitve. In Trst hočemo, Trst bomo imeli! Na tisoče žrtev bo, pred-no ga izvojujemo, toda izvojevati ga moramo!
Po zadnjih dogodkih sodeč, je ta čas blizu. Predznaki tega boja so danuadan mogočnejši kakor so bili zadnja leta. Odločitve dan se bliža in mi smo nanjo pripravljeni!
Glasovi iz Slov. Bistrice.
V odgovor na napade in hujskanje advokata drja. Janeschitza opozarjamo našo javnost na neko zadevo, s katero se je naše časopisje lani obširno bavilo in prineslo o nji sledeče poročilo iz Slovenske Bistrice;
Da rešimo naše mesto gnile nemčurske mrhovine in nesnage, ki smrdi do nebes in do pekla, vzeli smo v roko debelo gorjačo, krepko udarili in izborno zadeli. Ni nam žal. Med »Turki« povzročil je naš udarec nenavadno razburjenje. V svojem časopisju zlili so cele golide smrdljive nemškutarske gnojnice na Slovence ter jim dali vse mogoče in nemogoče priimke, kolikor se jih je
pač mojrlo poroditi v pulili glavi
nemčurskega dopisnika. In zakaj? Zato ker smo brezvestni sodrgi zabrusili v obraz — bridko resnico. Mi ostanemo mirni v prepričanju, da bodo smrad na nas izlite gnojnice vohali nemčurji sami. Očitajo nam, da o c. kr. davčnem oficijalu Fekonyi nismo mogli v svojem dopisu navesti niti enega resničnega dejstva. Premalo jasno smo torej nemčurjem orisali »delovanje« c. kr. davčnega uradnika Fekonye in zato jim hočemo danes bolj temeljito raztolmačiti svoje mnenje: dokler je bilo naše ljudstvo politično in narodno nezavedno in mlačno, so se c. kr. uradniki na slovenskih tleh lahko vdinjali najstrupenejši nemškutarski agitaciji in hujskariji in vse je šlo gladko, kar je dandanes nemogoče. C. kr. davčni
oficijal Fekonya je odbornik Siid-markine podružnice v Slovenski Bistrici in tajnik takozvanega »siid-markinega naseljivnega odseka«. On je torej kot c. kr. davčni uradnik po veliki večini slovenskega okraja izvršujoč član onega društva, ki ima v svojem programu brezobziren boj na nož slovenskemu ljudstvu.
C. kr. davčni oficijal Fekonya zanemarja! je svoje uradne ure ter se ga je med istimi pogoslokrat videlo izven urada.
C. kr. davčni oficijal Fekonya je nekoč v veliki družbi v nekem bistriškem javnem lokalu brez vsakega ugovora vtaknil v žep očitanje, da je falot, lopov, čeravno so ga navzoči gostje poživljali, da,naj na tako očitanje reagira s tožbo, ni ugovarjal, a tudi ni tožil, temveč jo odkttril kakor pes, ki se ga z vodo polije.
C. kr. davčni oficijal Fekonya je oznanjeval bojkot proti domačemu slovenskemu obrtniku iz golega narodnega šovinizma in sovraštva.
To so neovrgljiva dejstva, ki jih prinašamo danes. Da pa naši »Turki« ne bodo mogli reči, da se z zašteva-njem dejstev obotavljamo, pa jim bomo v eni prihodnjih številk postregli še z lepšo, večjo porcijo. C. kr. davčni oficijal Fekonya pa se naj zahvali za vso naklonjenost, katero mu izkazujemo v zadnjem času, onemu prenapetemu nemčurskemn ošabnežu, ki se tako predrzno šopiri v nemškonacijonahicm časopisju. Dopisnik, ki v nemškem časopisju rohni kakor razburjena hijena, nam je prav dobro znan in ga bomo za-naprej bolj r mko vzeli pod lupo. Advokat dr. .lanešchitz (Janežič), ki živi od Slovencev, je menda nedavno pri »Netiboldu« povodom generalne spovedi naših nemčurjev po patru Ahncrju iz Velikovca na Koroškem s povzdignjenim glasom pridigal bojkot proti vsemu, kar je slovenskega. Pomilovalne smo se smejali, ko smo o tem izvedeli in naša sodba je bila: fnfamen in nesramen ošabnež, ki tako bestijalično govori o onih, od katerih živi. Dopisniku nemških časopisov bodi za danes povedano, da bomo šli svojo pot naprej in neusmiljeno bičali vse od prvega do zadnjega, naj si so prizadeti c. kr. uradniki ali celo naš »dični Siegfried«, z oguljenim mečem.
Dodatno k temu dopisu, katerega smo, kakor rečeno, prinesli kot odgovor na napade drja. Janeschitza, nam iz Slovenske Bistrice poročajo še to-le: Pred leti so začeli nemškutarji v onih občinah, kjer so bili v manjšini, umetno pomnoževati voli lee tretjega razreda s parcelacijami zemljiških parcel. Obkisti so bile v mnogih takih slučajih obremenjene z ogromnim delom in razdelitev zemljiškega davka bila jim je zelo
otežkočena. Zato so finančne oblasti parcelacije, ki se niso izvršile iz gospodarskih, ampak zgolj iz političnih ozirov, pogostoma preprečile in razveljavile. V Slovenski Bistrici pa je sedaj c. kr. davčni oficijal Fekonya, ki je kot davčni uradnik podrejen c. kr. deželnemu finančnemu ravnateljstvu v Gradcu, parcelo, ki niti tri četrt orala ne meri, razdelil na pet neznatnih kosov in posamezne kose prodal peterim različnim osebam, katerih bivališče, stan in posestne razmere nam dokazujejo, da se ta parcelacija ni izvršila iz gospodarskih ozirov, ampak iz političnih vzrokov. Proti temu volilnemu manevriranju c. kr. uradnika vložili so Slovenci pritožbo na c. kr. finančno ravnateljstvo v Gradcu, c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru in na razvidni urad zemljiškega katastra v Mariboru v prepričanju, da bodo merodajni krogi c. kr. davčnega oficijala primerno podučili in mu glasno natrobili v uho, da on v Slovenski Bistrici ni uradnik kake siid-utarkine parcelačne banke, ampak e. kr. uradnik po pretežni večini slovenskega okraja in da mora kot tak opustiti vsako gonjo proti Slovencem in v prvi vrsti upoštevati določbe oblasti, katerim je sam kot uradnik podrejen.
*
Za župana v Slov. Bistrici je bil 6. t. m. enoglasno izvolen dr. Max Murmayr. Po izvolitvi je obljubil, da se bo potrudil, da ohrani svoje rodno mesto nemško in da bo stopal po isti poti, kakor njegov predhodnik Sti-ger. Mi povemo že sedaj, da se borno borili za svoje slovenske pravice, ki nam gredo po zakonu. Več jutri.
Slovenska zemlja.
TRNOVO PRI ILIRSKI BISTRICI.
Sedaj, ko se bližajo na Notranjskem državnozborske dopolnilne volitve, letajo kaplani cele dneve in noči okoli volilcev ter besno agitirajo. — Pa menda ni nikjer tako fanatičnih kaplanov, kakor jih imamo v Trnovem. Imenujeta se; Dolenc in Žganjar. — Ta dva hudobna ptička najbrž nista s svojim samskim stanom nič kaj zadovoljna, ker si iščeta tudi takih zabav, ki so posebno duhovnikom pod smrtnim grehom najstrožje prepovedane. — Tako n. pr. se je kaplan Žganjar na svoji agitacijski turnerji po jablaniški občini ustavil (udi v neki hiši. kjer imajo brhko ISletno hčerko. Ker je dekle kaplančetu zelo ugajalo, je porabil momentalno odsotnost njenih staršev v to. da je začel deklico kakor besen poljubljati, stiskati k sebi itd. A nenadoma je stopil v sobo dekle-
Uredništvo in upravaištvo:	::j
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. &
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase <e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In eakvale vrsta 30 v. Pri večkrat nciu oglašanju post:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :a
Odgovorni urednik Radivoj Korene.	:::
Last in tisk „ Učiteljske Tiskarne".	js
tov oče in kaplan je stal pred njim kakor polit cucek. Kaplan je take slišal od očeta, da jih bo pomnil vse svoje življenje.
Pa tudi kaplan Dolenc ni v teh stvareh nič boljši! Kot katehet na ljudski šoli v Šembijah je pred par dnevi neko desetletno učenko zaradi nemirnosti kaznoval s tem, da jo je peljal v posebno sobo ter začel ubogo deklico tepsti s svojo golo orjaško roko po tistem delu telesa, kjer izgubi hrbet svoje pošteno ime. Kaj je hotel kaplan s tem doseči, si lahko vsak misli!
In taki ljudje hočejo biti naši voditelji?!? Sramujte se! — V nedeljo
3. t. m. pa sta kar pri obeh pridigah napadala naprednjake ter jih tituli-rala z najlepšimi priimki; brezverci, sleparji, nečistniki, skrunjevalci nedolžnosti itd. O, vi podli, podli hinavci!
RUŠE PRI MARIBORU.
Že več časa opažamo razveseljiv, pojav, da prireja naša slovenska srednješolska mladina iz Maribora po Spodnjem Štajerskem veselice. Gimnazijski prireditvi v Sl. Bistrici je sledila v nedeljo 3. maja igra uči-teljiščnikov v Rušah »Graničarji« V korist »Dijaški kuhinji« v Mariboru. Priznavati moramo vsekako njihov trud in namen; saj vse te igre kažejo, da naša mladina napreduje čvrsto in gotovo. — Otvoril je prireditev orkester učitcljiščnikov, kateremu moramo izreči priznanje, žal. da med komadi v premorih nismo zasledili nobene' slovanske skladbe. Orkestrovi točki je sledil pozdravni govor veleč. g. dr. A. Medveda, v katerem je v kratkih, a jedrnatih besedah orisal velevažnost sličnih dijaških prireditev. — Igra sama pa je vsekakor trajala predolgo, od
4. do pol 9. zvečer! Tudi bi bilo pri režiji malo več pazljivosti na mestu; tako pri bliskanju, zastorju in sccnič-nih situacijah: tudi posamezni igralci bi bili lahko bolj izvežbani, saj znanje vlog še ni vse. Kulise, delo uči-teljiščnikov samih, so bile naravnost izvrstne. Najbolj je ugajala igra Andreja, ki je s svojim izvrstnim in sigurnim nastopom in naravno neprisiljeno igro vzbujal občo zadovoljnost in priznanje. Posebno v ječi se nam je nudil ganljiv prizor Andreja Mace, malega Milka in Grga Kosiča. Zadnji je rešil svojo nalogo jako povoljno, vendar pa bi mu svetovali pri sličnih vlogah tnalo manj salonskega nastopa. Posebno njegovo petje je učinkovalo. Tudi Joco Bočič se je postavil: v k var mu je bila slaba maska, kakor večini igralcev. Tako posebno pri Maci, ki je igrala sicer izborno. Posebno se ie odlikovala Karolina s svojo živo igro in učinkujočim petjem Dasi je
LISTEK.
M. ZEVAKO'
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
listi hip — dvorana se je izpraznila skoraj popolnoma — je videl Pardajan skozi zastor na vratih, kako je vstopilo troje ljudi. Takoj je spoznal onega, ki je prišel prvi: bil je Ortes, vikont d’ Aspremon.
Ozrl se je nemirno po dvorani; zdelo se je, da išče z nejevoljo nekoga, ki ga še ni bilo tu. Trojica je sedla k mizi, ki jo je bil prepustil kel'-^a^ai1’ 'n e(^en 'zmed njih je re-
»Nekaj se je moralo pripetiti Krusejti; drugače je vedno točen na sestankih.«
»Dobro!« je dejal Pardajan sam pri sebi. »Ti možje se menda niso sestali danes prvikrat.«
»Evo ga!« je dejal zdajci vikont, ki je sedel z obrazom proti vhodu in je obračal vratom kabineta hrbet.
Zares je vstopil Krusč v tem trenotku. Hitel je k trojici in prisedel rekoč:
»Iz 1-uvra prihajam, zato sern sc zamudil.«
»Aha,« je dejal Pezu in se zagrebeta! sirovo, »saj res: vi občujete s tem našim takozvanim kraljem, s suhim Korletom.«
»Moram, vraga!« je rekel Krusč, »kaj pa hočem, saj sem njegov zlatar! Tudi njegov orožar sem, in pravkar sem mu prodal izpopolnjeno arkebuzo ... eno teh arkebuz, ki upam, da jih poizkusimo v doglednem času!«
»In kaj pravi kralj?« je vprašal Ortes s prejšnjo nestrpnostjo.
»Kralj je samo za mir. Kralj hoče, da naj se objamemo! Katoliki in hugenotje, neverniki in zvesti služabniki Cerkve naj si prisežejo prijateljstvo, bratovstvo, vzajemno pomoč in' ljubezen. Kralj je poslal ekspresno pošto gospodu Kolinjskemu! Kralj je pisal gospe kraljici Navarski! Kralj hoče poročiti svojo sestro s Henrikom Bearnskim! To pravi kralj, gospoda!«
»Naj le pravi!« je zagodrnjal vikont. »Bomo že mi skrbeli, da bo pel kmalu drugačne litanije!«
Zdaj je povzel Krusč:
»Toda vse to mi ne bi bilo ubranilo, priti pravočasno. Zadržalo me je to, da sem hotel videti konec čudnega, zanimivega, skoraj neverjetnega prizora, ki se jč zgodil pravkar v samem Luvru.«
»Kakšen je bil ta prizor?« je dejal Kervjč. »Povejte ga, in če je lep, ga dam opisati v eni izmed knjig, ki jih prodajam.«
»Hitite, Krusč,« je rekel vikont, »zakaj sporočiti vam moram maršalova navodila.«
»Saj veste, da nisem klepetavec, je dejal Krusč. »Ljubša od besed so
mi dejanja. »Ce vam torej želim povedati svojo zgodbo, ni to niti v mojo lastno zabavo, niti zaradi Kervjc-jevih knjig, marveč le zato, ker je zapleten v afero tudi naš veliki maršal, kakor boste videli kmalu ...«
»Res so prišli klicat njegovo svetlost gospoda Danvilskega h kralju.«
»’Ali veste, zakaj?« je povzel Krusč. »Korle je hotel spraviti Dan-vila in Monmoransiškega ter pregovoriti sovražna brata, da bi sc objela; saj vam pravim, da kraljičck kar gori za mir in spravo! Toda zdi se, da se je držal naš veliki maršal junaško ... Gotovo je, da sta bila brata pri kralju, ki je bil odslovil iz svojega kabineta vse ostale. Poslušal sem pri vratih in slišal parkrat glasno govorjenje, a to ni bilo bogve kaj. Zdajci pa pride kraljica Katarina in stopi v predsobo. Vojvoda Anževinski jo opozori, da daje kralj posebno avdijencijo; ona pa skomiz-gne z ramami in se nasmehne. Da ste videli tisti skomizgljaj in tisti nasmešek!... Kratkomalo, ona vstopi in pusti vrata odprta. Približamo se vsi, Anžu, Giz, Možiron, Kelus, Mo-rever, Sen-Megren, razen nas pa še Nansej, ki ga je bila privedla kraljica z njegovimi stražniki vred. Kralj se razjezi. Kraljica si pa ne da vsiliti molčanja, marveč pokaže s prstom na mladega moža, ki je spremljal Monmoransija, ter ga obtoži izdajstva, žalitve veličanstva in nasilja proti voivodi Anževinskemu. Kralj
prebledi; bolje bi rekel, zarumeni. Ukaže, naj zagrabijo Pardajana ...«
»Kako! Pardajana!« je vzkliknil d’ Aspremon in poskočil na svojem stolu.
Zdrznil se je tudi stari klativi-tez v svojem kabinetu; lahko si mislimo, kako je nastavil ušesa.
»Seveda!« je potrdil Krusč. »Pardajan, tako je ime mlademu človeku.«
»Ali, Pardajan je vendar star, dasi še čil in svež. Poznam ga, saj se imava biti.«
»Mlad je, gospod vikont, čisto mlad! Ah, Monmoransi ima preklicane ptiče okrog sebe.«
»Ah, ne! Saj ni -bil z Monmoran-sijem. Z Danvilom je bil. Vse ste napak videli in slišali.«
»Narobe, videl in slišal sem dobro. Kar pravite vi, je samo dokaz, da morata biti dva Pardajana. Vi poznate svojega, jaz pa svojega, in ne šele od danes. On je tisti, ki nam je pokvaril načrt tam pri Lesenem mostu ... a dovolj o tem! z eno besedo, v trenotku, ko ukaže kralj aretirati Pardajana, planemo vsi nadenj, na čelu nam Kelus. Toda besnež zlomi Kelusu meč, strga mu baret z glave, psuje še nekaj okrog sebe, naposled pa skoči skozi okno in izgine. Morever ustreli za njim, a ga ne zadene ... gizdalini steko za njim z ene strani, Nansej in stražniki z druge strani... Iskali bodo mladega rokovnjača, in primejo ga, kjer ga dobe, za to vam jamčim ...«
Do tod je bil dospel Krusč v svoji povesti, ko so se zdajci odprla vrata malega kabineta in se je dvignila pred preplašenimi gosti postava starega Pardajana. Malce bled je bil in brki so mu štrleli, a nagovoril jih je smehljaje in s prevljudnim glasom :
»Dovolite, gospodje, da odidem. Spustite me mimo, mudi se mi!«
Zares mu je bila miza na poti.
»Gospod de Pardajan!« je vzkliknil Ort§s d’ Aspremon osuplo.
Trojica meščanov je gledala starega vojnika kakor goveda novo leso.
»Tak prostor, pri Pilatu! Saj vam pravim, da se mi mudi!«
Obenem, ko je zarenčal te besede, je brcnil Pardajan mizo z vso močjo; steklenice so se prevrnile, kozarci so zažveketali. Hkrati pa je planil d’ Aspremon bled od gneva k svojemu meču, izdrl ga in zarjul:
»Ah, smrt božja, naj se vam mudi še tako, to žalitev mi poplačata^, na mestu!«	*
»Pazite, gospod,« je reke! Parai-v dajan. »Moj meč je hud, kadar se ml mudi! Bodite pametni in preloživa to reč!«
»Takoj na mestu!« je kričal vikont. »Potegnite, gospod, ali pa vas naskočim neoboroženega!«
»Galantni niste, gospod Ortes vikont d’ Aspremon! A naj bo! Samo,« je siknil Pardajan izmed zob, »kesali se boste bridko!«
(Dalle.1
bila maska Mileve premlada, smo vendar z odobravanjem sprejeli njen nastop. — Karikatura po vsem svojem igranju pa je bil Savo Cujič. V najbolj tragičnih nastopih je vzbujal s svojim skrajnim pretiravanjem salve smeha. Zakaj posnemati najbolj pretirane igralce in pretiravati iiastope, ki se dado rešiti z mirno in naravno igro povoljno? V dvorani je vladalo splošno ogorčenje nad takim nastopom! Ostale manjše vlo-ige so se rešile še precej povoljno! ITudi pevski zbor je bil dober. Ko-nečno jim svetujemo, da v bodoče ne 'igrajo na deželi tako dolgih mučnih in težavnih iger. — Po predstavi se je razvila v dvorani animirana zabava.
IZ ZAGORJA OB SAVI.
Spoštovani gospod urednik, prosim Vas, bodite toliko prijazni, ter povejte javnosti par vrstic v Vašem cenjenem listu, kaj in kako je gospodarstvo našega zagorskega župana. Slučajno mi je prišel v roke list, ki hvali na vso moč župana, ki pa ni vreden, po mojih mislih, piškavega oreha. Hočem navesti par slučajev. Postava iz leta 1868. dne 3. decembra dovoljuje vzeti v stavbinskih ali v drugih privatnih zadevah, ako gre '4 kilometre daleč 1 do 4 K, a on vzame kar 15 K iz občinske blagajne. Na vprašanje nekega odbornika, zakaj toliko vzame, je rekel, da je mo-jral pri gospodih jesti. Moje mnenje je, ako odposlanec občine je in pije več nego nesejo dijete, naj je na svoje stroške, ne pa na stroške občine. Bil je drug slučaj ravno v istem kraju; šel je ali bolje rečeno, bil je poslan od župana, na ogled glede cementnega praliu, a je zopet dobil 8 K, a gotovo na povelje župana. (Priče na razpolago.) Ali je to vzorno gospodarstvo? Tudi te vprašam glede vrta, ki se govori, da je namenjen za novo šolo, ki je veljal čez 6000 K. a sedaj nese obresti 12 K letno. Ni mar to tudi vzorno gospodarstvo? Ta vrt je obljubil pokojni Medved, prejšnji gospodar tega posestva, šoli darovati. Kupil ga je za 800 K. A župan si je mislil; sedaj je ura, ko se lahko pride do kron. Res je to vzorno gospodarstvo, a ne za žepe vbogih davkoplačevalcev.
SELNICA OB DRAVI.
(S pošte.) Koliko profitira »srečen avstrijski državljan« od modernih poštnih uredb, kot so expresne pošiljatve itd. naj pojasni sledeči slučaj;
V ponedeljek 4. t. m. je dobila neka gospa F. expresno pismo, ki je bilo oddano v Ljubljani 3. t. m. in je došlo že istega dne na končno postajo Ruše, kar je razvidno iz poštn. pečata. Ker nočni vlaki v Rušah ne oddajajo poštnih pošiljatev. je moralo pismo priti tjekaj že ob 4 uri popoldne. To pošto odnese v Selnico poštna nosilka ob 6. uri zvečer in pride v Selnico okrog pol 7. zvečer. Ker stanuje prejemnica komaj 12 minut od poštnega urada bi pač vsakdo pričakoval, da ji bode pismo vročeno vsaj do pol 9. ure dop. naslednjega dne. Kaj še! Raznašalka pisem !(ki pač stane varčno selniško pošta-rico mnogo manj kot zanesljiv, dober sel) jo srečno prijadra z ekspresnim pismom ob 1. uri popoldne, medtem ko je došlo navadno, istočasno ,v Ljubljani oddano pismo ob pol 1. popoldne.
Ljubi ljudje! Poslužujte se torej prav pridno te ugodne naprave; prilepite na pismo za 40 v znamk, plačajte 70 v dostavnine in sigurno dobite to »ekspresno pismo« po! ure pozneje, kot navadno, z 10 v fran-kirano pismo.
Kakor zvemo, se je stranka pritožila na poštno ravnateljstvo v Gradcu. Prav je takol Upamo pa tudi, da bode isto poštarlco na novo poučilo o njenih dolžnostih ter ji primerno podaljšalo njen visoki nem-škutarski nos.
Štajersko.
C. kr. državni uradniki kot šta faža renegatov. Vedno češče opažamo v zadnjih letih, da pritezajo spodnještajerski renegatje k svojim ta kozvanim »dobrodelnim« prireditvam c. kr. državne uradnike in s prav posebnim preudarkom zlasti sodnike. Da so vse njih »dobrodelne« prireditve le plašč za zbiranje denarja, ki gre potem v potujčevalne - namene, je seveda jasno, in dognano dovolj. Za vsako tako prireditev, ki je vrgla čisti prebitek, lahko dokaže mo, da je šlo vsakorat vsaj polovico denarja našima najstrupenejšema na sprotnikoma »Sildmarki« in »Schul-vereinu«. Vrhu vsega si razdele vsa ko tako »dobrodelno« prireditev nemčurji zgolj le, v kolikor se tiče dela priprav in prirejanja zgolj le sa mi med seboj. Vsaka taka »dobro delna« prireditev ima torej k vsemu še namen, zatajevati slovenski ži-
velj. Ima torej tudi izrecno narodno politično ozadje. S tem, da se Slovence povsodi pusti v stran, se hoče nekako demonstrirati, da jih tam, koder se je kakšna prireditev uprizorila — sploh ni. Če se potem pokliče med se še c. kr. drž. uradnika, se s tem hoče dati tudi na zunaj celi narodno demonstrantivni prireditvi samo še značilnejše lice. Da je temu res tako, je n. pr. pokazal zopet enkrat dovolj jasno zadnji »cvetlični dan« v Mariboru. Iz vedenja nemških cvetličaric napram Slovencem, je bilo več kot dovolj jasno, da se jih je svarilo pred Slovenci. Ker nacionalne taktnosti pri naših narodnih nasprotnikih ni pričakovati, je iz tega jasno, da se je za vsako ceno hotelo preprečiti tudi najmanjše pogoje, ki bi morda Slovencem dali povod, svojo številnost v Mariboru javno pokazati. Seveda pri tem ne mislimo morda na kakšno narodno demonstracijo po ulicah. Vse skupaj je imelo namen, zatajiti slovenski narodni živelj v Mariboru. Kljub vsemu temu se je udeležil cvetličnega dneva kot aktiven član c. kr. drž. sod. svet. Detitscheg.
Nemški »cvetlični dan« v Mariboru je vrgel vsega dohodkov 8600 kron. Izdatke, ki pridejo tu v poštev, lahko označimo z okroglo 3000 K. Ostalo bi torej nekako 5600 K čistega dobička, ali za 4000 K manj, kot druga leta. S tem je pač dovolj povedano.
Maribor. (Plinarna.) Koncem 1. 1913 se je odločila mariborska občina, prevzeti v svojo oskrbo plinarno, ki je last neke bavarske družbe. Do poteka koncesije je Še precej let. V občinsko oskrbo bi morala preiti plinarna pričetkom leta 1915. Sedaj pa so nastale velike težave radi odkupnine, ker občina noče plačati visok.e, zahtevane kupnine. Vsa stvar se je dala v roke sodišču kot razsodišču. Nalašč v to sestavljeno razsodišče je vzelo kot odkupno ceno petkratni znesek čistega dobička, ki ga je imela plinarna v pretečenih petih letih. S tem pa ni ne eden, ne drugi zadovoljen in stvar bo šla dalje svojo pot, najbrže do obeh zadnjih instanc.
Maribor. (Zanimiva obravnava.) Pred tedni smo že poročali, da je hotel dezertirati v Ameriko oficirski sluga, vojak Nadich. Prijeli so ga v Celovcu ali Beljaku in ga poslali nazaj v Maribor. Dezertacija ne pomeni prav ničesar drugega, kot prelom prisege zvestobe na vojaško zastavo. Pri obravnavi pa se je pokazalo, da Nadich še ni zaprisežen, da-si mu manjka do treh let le še par mesecev. Nadich je dtjal, da je bil pri splošni prisegi do nezavesti pijan pri drugi prisegi pa je ležal bolan v garnizijski bolnici, a potem, v tretje, pa so ga pozabili — zapriseči. Sodni dvor je seveda obravnavo preložil. Za iuriste je ta slučaj gotovo zelo zanimiv. O stvari bomo seveda šc svoječasno poročali.
Maribor. (Strašna nesreča pri otvoritveni predstavi v cirkusu Kra-telj.) V torek zvečer je bila v cirkusu »Kratelj« otvoritvena predstava. Pri tem se je zgodila naravnost grozna nesreča, ki bi bila skoro povzročila med gledalci paniko: prodajali so se dvojezični, slovensko-nernški programi...
Maribor. Dvoje nemških dijakinj III. letnika nas je naprosilo, da priobčimo, da se vse nemške gojenke dež. ženskega učiteljišča nad gonjo, ki jo je uprizorilo »nemško društvo«, zgražajo in da so pripravljene če treba tudi pričati, da na pravičnosti slovenskega profesorja ni dvoma.
Maribor. (Razno.) Na Meljski gori so naskočili po nekem prerekanju v nedeljo 3. t. m. vojaki 47. pešpolka goste in gostilno Brudermann ter razbili par oken. — Mestna občina hoče razširiti stranišča. — V Na-gyjevi .cesti je ukradel v pondcljek iz veže hišna štev. 12. neznan tat mesarju Muhiču kolo. vredno 120 K Kolo ima znamko »Neger, Nr. 950.« Okvir je črn, železne žice zelene. Mesarski pomočnik Schiffrer je na sumu, da je svojima tovarišema ukradel srebrno uro brez stekla pozlačenim kazalom, vredno 13 K, centim, široko zlato verižico z zla tom (dukat), vredno 110 K in zla prstan z rudečim kamnom (tik kam na je tudi gravura) v vrednosti 18 K Schiffrer je zbežal. Uslužben je bil pri Wogererju v Karčevini. Oblečen je bil v progaste hlače, pike telovnik modri sako, črn, trd klobuk; je brez brade in ima na licu rudeče mozole.
V nedeljo, dne 10. maja dopoldne ob pol 4. je v Narodnem domu v Mariboru II. proslava SOOletnlce ustoličenja zadnjega koroškega vojvode. Slovenci, vaša dolžnost je, da v obilnem številu pridete tudi na to II. narodno slavi je!
nfk katoličan Tri kot tak je storil Samo svojo versko dolžnost, ako je zahajal v cerkev. Naši klerikalci bi hoteli imeti vse boljše ljudi med seboj, če ne žive, pa vsaj mrtve. Dr. Dermota je pokazal, da se da združiti prirojena vera s socialističnimi nauki, ki nikakor ne izključujejo gotove vere. Klerikalci pa mislijo, da izven klerikalizma ni vere, katero zastopajo v svojem časopisju in na javnih shodih, v zasebnem življenju pa jim je vera zadnja stvar. Hinavščina je steber klerikalizma!
Razdor v laški klerikalni stranki. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da so se sprli med seboj laški gori-ški klerikalci in sicer radi vodstva stranke, ki je v rokah deželnega glavarja prošta dr. Faiduttija. Nekateri so že izstopili iz glavnega tabora, drugi pa se pripravljajo na to. Eden prvih vzrokov tega spora je tudi vprašanje narodnosti, ki je igralo pri zadnjih občinskih volitvah tako čudno vlogo. Pripravlja se nekaj podobnega kakor pri slovenskih klerikalcih. Nezadovoljni laški klerikalci nameravajo namreč ustanoviti novo glasilo in je pristopilo že par možakarjev v konzorcij za izdajanje lista. Zato namerava Faidutti izdatno povečati svoj »L’ Eco de! Lito-rale,« ki je prazen po vsebini in urejevanju.
48 ur pred smrtjo bi rad vedel »II Corriere Friulano«, kakšna smrt čaka avstrijske Lahe. Mi mu že danes lahko povemo, da bo umrlo la-honstvo na pasji steklini, katero so tržaški Lahi prvega maja javno pokazali. Z njimi vred pa naj umre tudi njihova dvatisočletna divjaška kultura, katero si upa zagovarjati ljubljanski »Slovenec«.
Iz koroških Slovencev se norčuje nesramni »Corriere Friulano« in imenuje njihovo romanje na Sveto goro slovensko akademijo. Zlasti pa ne more pozabiti slovenskih trakov. ki so gotovo bodli goriške Lahe. Evviva taka kultura!
Laška trgovska zbornica v Gorici dela propagando za Albanijo in posreduje Lahom službe v Valoni. Mi želimo vsem srečno rajžo in nikdar več na svidenje! Lah in Albanec tako in tako spadata skupaj.
Lepa čast! Milanska »Domeni-ca del Corriere« je prinesla sliko slovenskega duhovnika Alojzija Dejak na Dolenjskem, in mu posvetila par vrstic za njegovo izredno udanost do Lahov. Imenuje ga »belo muho«.
Nesreča. ISletni Josip Kostanjevec iz Vrtovine se je ponesrečil s svojim kolesom in se močno poškodoval. Prišel je v bolnišnico Usmiljenih hratov v Oovici.
Razžaljenje veličanstva. Laški podanik Leonardo Rossi iz videmske pokrajine je bil obsojen radi raz-žaljeuja veličanstva na tri mesece težke ieče in izgon.
Gorica. (Mlada beračica.) Aretirali so 151etno Ano Maraš iz Čepo-vaua, ker je beračila in se zoperstavila javni straži.
Gorica. (Izpred sodišča.) Brivski pomočnik Konrad Pavličič je bil obsojen na 25 ur zapora, ker je grozil z revolverjem svojemu gospodarju Novaku, znanemu slovenskemu briv.cu v Gosposki ulici.
Lahi za srbsko železnico do Adrije. 'Trgovsko društvo »Societa comeniale d’ oriente« zahteva od laške vlade, da preskrbi za srbsko železnico preko Črne Gore do morja. Lahi so prebrisani m hočejo železnico preko Črne Gore, ker jim bo v veliko gospodarsko korist. Naša vlada- pa rajše mirno gleda laško početje v našo škodo!
Nemška učenost. Neki dr. Ferdinand Khull je v graški Tagesposti izjavil, da imajo štajerski »bindiša-rji« majhno glavo in majhne možgane. Kakšne glave imajo Nemci, je »Dan« pred par dnevi dobro pokazal v neki karikaturi. Uboge germanske buše!
Zaplenjeni zemljevidi. Laško
lilo grofa Sturgkha, da skliče parlament in preneha vladati s pomočjo § 14. in res bi bil edini način, da se vlado prisili spoštovati ustavo, ta, da delegati ne dovolijo onih novih milijard, ki jih zahteva vojna in mornariška uprava. Na čisto lahak in enostaven način bi se dalo z uspehom pritisniti na vlado, ampak zgodilo se to ne.bo, ker bolj korutnpiranega parlamenta ni na svetu kot sta avstrijski in ogrski in samo kaka Nica-ragua bi se mogla v tem oziru meriti z avstro-ogrsko monarhijo. Prepričani smo, da bodo delegati malo govorili tudi o parlamentu, sicer bodo pa naravnost hiteli s tem, da dovolijo vladi njen več milijardni proračun. Dr. Kramar se je že vnaprej svečano izrazil v tem smislu, naše klerikalce takointako poznamo, drugi pa niso nič boljši. Pri takih braniteljih ustave se grof Stiirgkh lahko smeje in veselo jezdi na iskrem konjiču — § 14.
Le energično! Da je politika grofa Berchtoida napram Srbiji zgrešena, o tem čivkajo že vrabci na strehah, najglasneje na to povdarjaio avstrijski industrijalci in trgovci, ki najbolj čutijo »blagodejne« posledice Berchtoldove politike napram Srbiji.
In vendar se je našel v delegacijah mož, ki je hujskal grofa Berchtoida, da naj bo še bolj »energičen« nasproti Srbiji. Bil je to dr. Waldner, ki mu Srbi njegovega govora gotovo ne bodo zamerili, temveč se mu bodo posmehovali, ampak zamerili mu bodo njegov govor avstrijski industrijalci in delavci, ki od industrije živijo. Nekateri ljudje so v slepi strasti in sovraštvu res izgubili že vso razsodnost in med take ljudi spada tudi omenjeni dr. Waldner, ki bi se menda na vsak način rad vojskoval, oziroma gledal kako se drugi vojskujejo in kri prelivajo, ker sam gotovo ni več vojak in tudi ako je, bi se v slučaju vojne gotovo skril za svoj poslanski mandat, ki ga varuje pred vsako pozivnico iz vojašnice. Berchtold in ta-le Waldner sta eden druzega vredna, ampak; uboga Avstrija pri takih ministrih in poslancih!
Razdelitev sodnih okrajev. Včeraj smo poročali o groznem zločinu, ki se je zvtšil pri Prezidu. »Reški Novi List«, ki je prinesel o tem obširno poročilo, je takoj pridejal se tri slučaje uboja v tem kraju, ki pa so ostali nekaznovani. Tako je ostal nepojasnjen umor Jakoba Žagarja iz Prezida, ki so ga našli ubitega pri Bernučku pred 18. leti in morilca niso še do danes izsledili, enako pri-
Vvit, je ostal umor delavca Jilažme.
ki je 1. 1910 izginil brez sledu, ko se' je vračal od svoje zaročenke; isto-tako nepreiskan je ostal umor paznika Muhviča, ki je bil ubit 1. 1913. List pravi, da je temu vzrok skopost naše uprave, ki premalo skrbi za to, da se zasledi zločinec. Ti kraji, ki leže prav ob kranjski meji spadajo pod sodišče v Ogulin. Ogulin pa je od teh krajev precej daleč. Tako se na zločine pozab. Ob kranjsko-hr-vatski meji so se že večkrat zgodili veliki zločini in pogosto je trajajo več časa, predno se je roka pravice zganila. Znano je namreč, da so v tem oziru hrv. sodišča zelo počasna in včasih se zdi, da bi prišel odgovor prej iz Amerike nego iz Hrvat-skega. Temu je vzrok nepotrebna meja — oziroma naša razdelitev. Vsled starih mej so kraji pogosto daleč oddaljeni od svojega sodišča in tako se gode zločini, ki ostanejo ne-prčiskani. Najnovejšemu _ zločinu so prišli takoj na sled, ker je ijudstvo samo pomagalo orožnikom.
Albanci po notah tepeni. Junaški narod Albancev v južni Albaniji nima sreče. Epiroti ne maruio priznati albanske nadoblasti in preganjajo iz svojih krajev Albance, da je veselje. Albanci so nekaj časa mislili, da ^u|nviijvui —- -	•	• i bodo z Epirci hitro gotovi in sam
športno društvo Touring-Club je: iz- ujihov vladar Viljem Vid se je ponu-
Goriško.
O pokojnem dr. Dermoti pise »Slovenec«, da je hodil k službi bož-ii iu šel k obhajilu. Mar ni bil ookoi-
dalo zemljevide slovenskega Pn morja, katere je pa avstrijska oblast zaplenila. Na teh zemljevidih stoji na izrečno zahtevo naših Lahov samo Trieste, Gorizia, Pisino itd., do-čim so drugi manjši kraji napisani v spakedrani slovenščini. Več o tem prihodnjič,
Gorica V sredo zvečer se je vr šila občinska seja. Več poročamo.
»Piccolo« od srede je bil zaplenjen ker je priobči! hujskajoči govor v tržaškem mestnem svetu proti
Slovencem.	. .
Več laških listov iz kialjestva je avstrijska oblast zaplenila, ker so prinašali hujskajoča poročila proti Slovencem in Avstriji. Tako umevajo Lahi avstrijsko-laško zvezo.
Dnevni pregled.
Za ustavo, ki jo tako neusmiljeno izigrava v Avstriji grof Stiirgkh, se je potegnil v delegacijah socijali-stični delegat Ellenbogen. Po njegovem bi se v delegacijah lahko prlsl-
dil, da stopi na čelo armade, ki naj pomandra Epirce. No, Epirci pa niso odnehali in danes prihajajo iz južne Albanije poročila, da Albanci tako beže kot polki, ki jih vrag podi. In sicer prodirajo Epiroti proti Vakmj in Draču. Zasedli so Konco in Berat se im tudi ne bo mogel ustavljati. Sto bo že polovica Alban.ie v m,ho-vib rokah. Epirska armada je dobro oborožena, imajo dovolj topov in pridružilo se jim je tudi mohamedansko prebivalstvo. Njihova armada šteje sedaj že 30.000 mož. Vladni krogi v Draču so vsi razburjeni. Albanci imajo že 1000 mrtvih. Tole prodiranje pa tudi Italijanom ni všeč m zato predlagajo albanski vladi, da sklene z Epiroti mir in jim dovoli avtonomijo pod albansko suverenostjo. — Takšna je torej »država«, ki le v avstrijskih ekspozejih tvorila na’v,a.' nejši predmet. Mi že vemo kal je
kaj vredno si misli Bfrcht0 ,	„
V Italiji že Avstrijec ni \ aren življenja. Ker se italijanskim fakinom zadnjič v Trstu Slovenci niso pustili pretepati in. pobijati, so Italijani
v kraljestvu naravnost pobesneli. V Rimu je dijaštvo z vseučiliščnimi profesorji napadli avstrijski konzulat in razbili okna, vrata in pohištvo. V Anconi je tolpa hotela napasti avstrijsko ladijo, ki se je mudila v pristanišču. Napadalce je moralo zadržati vojaštvo, Sicer bi se bilo še kaj zgodilo. Res lepa je naša zaveznica.
Goreča ladja na visokem niarju,
Na visokem morju na potu iz Ant-werpna v New Jork se je vnel tovorni parnik »Kolumbian«. Na parniku ni bilo nobenih potnikov, pač pa je bilo 70 mož posadke. Požar ladje je zapazil parnik »Seidlitz«, ki je poslal takoj na vse strani klice na pomoč. Odgovorilo je takoj več ladij.
Na gorečem parniku ni bilo zapaziti nikakega življenja in tudi v bližini ni bilo nobenih rešilnih čolnov. Na kraj nesreče je hitelo takoj več parnikov, med njimi tudi »Franconia«, ki je našel en rešilni čoln s 13 možmi.
Na morju blodi še en rešilni čoln s kapitanom, dvema častnikoma in 17 možmi. Rešenci pripovedujejo, da je na parniku nastalo več eksplozij in te so uničile brezžične brzojavne aparate, tako da ni bilo mogoče klicati na pomoč. Rešeni so strašno izčrpani vsled prestanih naporov, ker so bili 40 ur v čolnu. Parnik »Man-hatton« je našel čoln s kapitanom in 13 možmi posadke. Dosedaj je rešenih že 27 mož. Enega čolna z 19 možmi še niso dobili.
Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju priredi svoj redni občni zbor 13. vel. travna ob 8. zvečer, v gostilni »Zum Kleeblatt«, XVIII., ogal Scliulg. Mitterbergg., z običajnim vsporedom. Gostje dobrodošli!
Telovadno društvo »Sokol« v Postojni priredi v nedeljo dne 10. t. m. zabavni večer v proslavo petstoletnice umeščenja korotanskih vojvod. Na sporedu je koncert Salonskega orkestra, ki sodeluje iz prijaznosti, govor, telovadne skupine in pjes, pri katerem sodeluje »Postojnski šramelj«. Začetek točno ob osmi uri zvečer. Vstopnina 50 vinarjev za osebo. Ker je program precej obsežen, zato prosimo za točno in obilno udeležbo.
Kolesarjev ne more videti. Delavec Karl Velkavrh iz Gline je ime' smolo, da je na svojerii potu v Viž-marje, kamor se je peljal s kolesom, zadel na popotnika, ki ne more ko-es. Ta ga je namreč zbil s kolesa ako spretno, da je Velkavrh padel, poškodoval si koleno1 iu še kolo po vrhu.
Vlom v kons. druStvo. Pred 14
dnevi so vdrli v Ratečah v ondotno konsumno društvo trije mladi fanta-ini. Bilo je že proti polnoči, ko je zapazila luč v prostorih Nežika Mežik. Nepridipravi preplašeni so poskakali skozi okno in bfežali ter zmetali od sdbe kav so ukradli. Vzeli so 7 K denarja in nekaj znamk. V pro storili konsumriega društva so pustili vlomilne priprave.
Nemirno noč so Imeli v nedeljo zvečer na Visokem pri Zelimljah. Ob
II.	uri po noči so začeli razgrajati fantje; najpreje pred hišo Franceta Srnjaka, kateremu so skozi okno vrgli v sobo par polen. Nato so odšli pred hišo Janeza Poznika, kjer so iste neumnosti uganjali. Ko je Poz-nik vstal ter šel gledat, kaj je, so začela proti njemu leteti polena. In ko je prišla še njegova 761etna žena v predsobo, ji je en razgrajač vrgel korec s katerim se zajema voda. v glavo in jo težko ranil. Orožniki so prijeli dva tiča in jih odvedli v za-por.
Človeške kosti v kleti. Iz Kranja se nam poroča, da so delavci pri prekopavanju neke tukajšne kleti našli strohnele" človeške kosti (pol metra pod zemljo). Od kod bi bile, še m pojasnetio.
Pozor pred ponarejenim denarjem. Kakor se poroča krožijo po idrijski okolici ponarejeni 2 kronski
in 20vinarski novci.
Narednik Ernst Pust je svoji rani. ki si jo je prizadejal sam, v zagrebški bolnici umrl.
V Ameriki so umrli; V Breezy Hillu je umrl rojak Tomaž Kavčič v 40. letu starosti. Pokojni je bil rojen v Lubinjah na Primorskem. — V Manistique je umrla v 50. letu starosti Ana Štefane, rojena Krašovec, iz vasi Drašice pri Metliki na Belokranjskem. V Ameriko je prišla pred 34 ietj. _ V Clevelandu je v War-rensville-bolnišnici umrl za SUŠlCO
rojak Fr. Centa, rodom iz Kosmele pri Robu. — N isteui mestu je umrl 321etni rojak Anton Žulič vsled za-strupllenja krvi; Pokojni je bil rojeri v OŠtrcah pri Kostanjevici. — V Le-adville, Colo, je umrl vsled pljučnice Slovenec Anton Zalar, star 38 let, doma iz Zapotoka, župnija Ig. —• V Bear Creeku, Mont., je umrl letni Anton Šubik.
Nesreče po svetu.'Na topničar-skem vežbališču v Parizu se je splašilo Šest konj, vpreženih v top. Konji
so v divjem 'diru podrli več vojakov na tla. 10 vojakov je težko ranjenih, mnogo pa jih je lahko poškodovanih. — Lastnik največje tovarne cigaret v Nemčiji Redwitz se je pri avtomo-bilni vožnji ubil.
+ 100.000 rubljev poneveril. V petrograjskem bančnem zavodu Nol-ken je te dni neki uslužbenec poneveril 100.000 rubljev (254.000 kron) in je pobegnil. Medpotoma je defrav-dant obvestil brzojavno bančnega 'avnatelja, naj ga ne naznani, ker bo
v tem slučaju izvršil samomor.
* Velikanski požar. Dne 4. maja okrog pol devetih zvečer je izbruhnil v kraju Stenico na Južnem Tirolskem velik požar, ki je uničil 85 hiš. 600 oseb je radi tega brez strehe. Ob treh zjutraj je bil ogenj lokaliziran. Skoda je velikanska. Ena tretjina hiš je zavarovanih. Kako je ogenj nastal se še ne ve. Ljudje so bili grozno prestrašeni, vendar so se vsi rešili. Ravno tako tudi živina.
* Grozen samomor. Tehnični vodja municijske tovarne v Spanda-
vi inženir Korn je izvršil te dni grozen samomor. Položil je več razstre-ljiva na klop, sedel je nanjo in je razstreljivo prižgal. Nastala je eksplozija, pri kateri sta bili Komu odtrgani obe nogi, glava čisto raztrgana in telo popolnoma razkosano. Vzrok samomora so prepiri, ki jih je imel Korn s svojo, 25 let mlajšo ženo.
* Dvakraten umor vojaka. Neki vojak, ki je pred meseci dezertiral od 188. pešpolka v Draždanih se je te dni oglasil pri tamošnji policiji in je izpovedal, da je umoril avgusta meseca preteklega leta nekega premožnega moža v Grunewaldu pri Berlinu in da je njegovo truplo zakopal. Pozneje je umoril tudi svojo ljubico. Morilca so prepeljali iz Draž-dan v Berlin, da pokaže policiji kraj. kjer ležita trupli umorjenih.
* Šolske učenke so zlorabljali. Na Poznanjskem je bil obsojen slikar Walski na sedem mesecev, glasbenik Mliller in inženir Krajski na sest mesecev ječe. Vsi trije so spolno zlorabljali šolske deklice, ki še niso prestopile štirinajstega leta.
* Obesila se je, ker je porodila mrtvega ottoka. V Kartischu pri Liengu se je obesila te dni neka 44-Ietna kmetica, mati osmih otrok, iz obupa, ker je porodila mrtvo dete.
* 50 oseb smrtno ponesrečilo pri Požarju. V Valparaiso je nastal te dni ogromen požar, ki je vpepelil sredino trgovskega okraja. Ogenj se je tako hitro razširil, da so se ljudje komaj rešili. Pa ne vsi. Petdeset človeških žrtev je zahteval požar. Poleg^ tega je bilo veliko število težko poškodovanih.
* Velik požar v ZaRrehii. Dne
5. t. m. dopoldne je izbruhnil ogenj v hiši gostilničarke Ane Spiller v Novi Vesi v Zagrebu. Požar se je vsled močnega vetra razširil in je objel v kratkem času tudi sosednje, z deščicami krite hiše. Škoda znaša 140.000 kron. Požar je nastal najbrže vsled isker, ki so letele iz bližnje strojarne na nji sosednje hiše.
+ Nadporočnik ustrelil svojega brata zdravnika. V Ljubnem se je
6. t. m. ponoči dogodila strašna dra-ma. V stanovanje polkovnega zdravnika dr. Feliksa pl. Menza je prišel ob 1. uri ponoči njegov brat artilje-rijski nadporočnik Artur baron Menz Ko ga je brat zdravnik, ko je prišel odpret, vprašal: »Odkod pa ti tako (Pozno prihajaš,« je Artur Menz pobegnil revolver in ustrelil brata skozi srce. Zdravnik je Pil takoj mrtev. Nadporočnik se je ponoči pripeljal Jz artiljerijske strelne šole v Hajma-škeru v Ljubno ter šel takoj v stanovanje svojega brata. Po dogodku Je nadporočnik šel v vojašnico, kjer Je rekel: »Ravnokar sem svojega brata ustrelil«, oddal revolver in se mirno dal aretirati. Kaj je vzrok srtrašni drami, se ne ve. Nadporočnik noče dati nobenega pojasnila. Skoro gotovo se mu je hipoma zmešalo.
ana.
— Kaj bo prinesla nedeljska l»Bodeča Neža«. Prinesla bo lepo Sliko o tem, kako se bodo ponemčile ljubljanske ljudske šole, potem lepo ilustrirano pesem o majnlku y»?ov'h nevarnostih — v posebni , * 1 bo videlo kranjsko elektriko na zadnji strani pa »govor o delegacijah.« Cena samo 6 vin.
— Ljubljana in Trst. Pi§e se nam: Včeraj ste omenili, kako so bili Italijani v Trstu razkačeni, ko pi je upal zastopnik tržaških Slovencev v tržaškem mestnem svetu iz-pregovoriti slovensko besedo. V Ljubljani pa so klerikalci spravili na magistrat sedem Nemcev — jn nihče se ni vznemirjal, ko so izpreeo-vorih v svoji nemščini. Kako je to mogoče. Prvič: ker ni na svetu tako podle, nenarodne in garjeve Stranke, kakor so naši klerikalci in drugič: ker Ljubljana daleko ni tako narodna kakor Trst ali druga mesta, ju nas obdajajo. Pomislite, da ima klerikalna stranka kljub ysemu svo-
jemu lzaajalstvu pristaše celo med Slovenci v Ljubljani, in teh ljudi niti sram ni tega, kar se pod okriljem kler. stranke v Ljubljani godi na sramoto celega slovenskega naroda. In ti ljudje hočejo veljati celo za narodne. Dokler bomo tako pojmovali svojo narodnost — bo Ljubljana padala in bo propadla v klerikalnem smradu.
— O sprehajališču pod Tivoli. Ljubljana je lahko ponosna na svoj Tivoli. Malokatero mesto ima taka sprehajališča..Ker se je zadnji čas to vprašanje zopet sprožilo, naj mi bo dovoljeno omeniti to-le: Oni drevored za umetniškim paviljonom bi bil vsekakor v krasoto sprehajališč. Ako se je za sedaj delo ustavilo — upajmo, da se bo pozneje nadaljevalo in da dobimo tam lep park. Nekaj pa bi se dalo že sedaj storiti. Vsakdo lahko vidi, da ljudje radi hodijo na stranski poti poleg drevoreda — ne po sredi. Včasih je promenada tako polna, da morajo ljudje hoditi tudi zunaj drevoreda. Lepo bi bilo, da bi se ta pot ob parku nekoliko uredila in popravila, da bi ne izgledala kakor izhojena poljska pot
— ampak kot del sprehajališča. To bi ne stalo mnogo in bi bilo mestu gotovo v ugled. Ob srednjem drevoredu naj bi se z obeh strani uredila pot.
— Ne verjamejo! Graški »Šuf-lenblatt« in z njim menda vsi Nemci sploh ne verujejo, da je Ljubljana slovensko mesto. Menda misli »šuf-tenblatt«, da bomo tudi mi smatrali
Ljubljano za dvojezično mesto ________
radi par iinportiranih nemških uradnikov, ki jih je vlada poslala v Ljubljano zato, da ne bo kazina prazna, da ima »Suftenblatt« svoje dopisnike tukaj in sploh zato, da zgago delajo. Seveda, za Nemce je že vsako
Nemorkraj kjcr živl le en
si .	x!> vsa] dv°iezičen, ako
/e ne nemški, v mestih z nemško večino ( Dunaj, Gradec itd.) se pa lahko nahaja Slovanov na tisoče in tudi stotisoče — tako mesto je čisto »nemško«. Smo že navajeni na to m tako švabsko logiko, ki na dejstvu takointako ničesar ne sjirenie-m; Ljubljana je slovenska, če to verujejo Nemci ali ne, ker importi-ranl nemški uradniki ne morejo prihajati in ne prihajajo v poštev.
— Hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru se otvori v nedeljo 10 t. m. Krasen izlet za vsakega! Slov plan. društvo je poskrbelo za izborno postrežbo.
— Odborova seja »Matice Slovenske« dne 4. maja 1914. — Predsednik se spominja pred kratkim umrlega pesnika Reščine in našega Kvarnera Ivana Grohovca ter pnbli-
cista dr. A. Dermote. Matica je zadnji čas častitala prof. Bezenšku ob njegovi šestdesetletnici, g. sekc. šefu dr. zolgerju, Matičinemu ustanov-niku, pozdravila mariborsko gosposvetsko svečanost in akademijo v čast srbsk. prirodoznanca dr. Pau-čiča. Udeležila se je po delegaciji skupščine »Matice Hrvatske«. (Matica Hrv. izda za 1914 poleg beletristike V. Klaiča veliko monografijo o P. Ritterju Vitezovič, Črtice jz mineralogije, Narodnih pesmi VI. knjigo; Pripovesti srbskega pisatelja Lazareviča. Pripravlja se Cankarjeva knjiga »Tujci«.) Nova usta-novnika sta Hrvatski seminar zagrebškega vseučilišča in zagrebški mestni nadinženir A. Košak. — V dar smo prejeli dijaški list »Lipa« (okoli 1870). — Osuševalna komisija ponuja odškodnino za poškodbe hiše; ponudba se sprejme. — Uredi se tisk knjig za 1914. — Škrabčevi Izbrani spisi izidejo kot posebna za-ložnina v nakladi 800 eksemplarjev.
— G. pisatelj V. Holz je izročil Matici več korespondence, rokopisov itd. — Načelnik Gospodarskega odseka in hišni oskrbnik je g. blagajnik ravnatelj A. Koder. — Ugodno poročilo blagajnikovo se vzame na znanje.
— Pri električni železnici na Karlovški cesti se nahaja postajali-pn Koslerjevi vili. To postajališče ugaja samo za to vilo in sosedne tri hiše. Ako bi se to postajališče premestilo kakih 200 korakov naprej, kjer se iz Karlovške ceste odcepi cesta na Nadvojvoda Friderikovo cesto ob Gruberjevem prekopu, bi pa to občinstvu splošno jako ugajalo, ker se nahajata v neposredni bližini cesti: »Privoz« in »Gruberjevo Nabrežje«. Povodom kopanja prekopov (kanalov) na Karlovški cesti so se pri omenjenem postajališču morale tračnice deloma odstraniti, tedaj bi se pri tej priliki premestitev postajališča zvršila brez posebnih stroškov. Priporoča se, da se uprava električne železnice in mestna občina ljubljanska na to premestitev postajališča ozirata in splošni želji občinstva ustrežeta, da ne bode isto služilo samo nekaterim privilegiranim hišnim posestnikom.
— V vašem lastnem Interesu je, da napravite tem razmeram konec, visoki In merodajni vojaški krogi. Sicer se le neradi pečamo z vojaškimi zadevami, ker riskiramo konfis-
kacijo, toda v interesu stvari same, makar brez človekoljubja moramo opozoriti na razmere pri c. in kr. topničarskem polku št. 7 bat. 2 v Ljubljani. Kajti silno slab vtis na občinstvo napravi, če po poti narednik pretepa s pestmi vojake, kakor se je to zgodilo 4. t. m. zjutraj. Naredniku je menda konj ušel in iz jeze je začel pretepati jezdece. Občinstvo nima dobrega vtisa. Občinstvo vidi v vojaštvu obrambo; če pa vidi tam takšne razmere, kaj si more vendar potem misliti? V splošnem interesu je, da se z vojaštvom jedrom državne moči, postopa drugače. Naj bi te vrstice iz občinstva, ki je bilo oni sceni prisotno, padle na rodovitna tla.
— Pešizlet Ljubljanskega Sokola, ki je bil nameravan v nedeljo 10. t. m na Ig. se preloži na eno prihodnjih nedelj.
— Gospodarsko in polit, društvo za Šentpeterski in kolodvorski okraj. Otvori v kratkem svojo prepotrebno knjižnico, obrača se z uljudno prošnjo do vseh naprednjakov in naprednjakinj, da bi mu darovali kaj knjig, in s tem pripomogli do čim prejšne uresničitve njegovega namena. Upamo, da pade glas te prošnje na tla poslušnih src, saj vidimo koliko darujejo v drugih ljubljanskih okrajih somišljeniki knjig, za knjižnice svojih društev. Knjige naj se blagovoljo oddati v društveni sobi na Sv. Petra cesti št. 71, ali pa naj se sporoči društvu, da pošlje ponje.
— Razmere pri tukajšnji cestni
železnici. Menda ni v Avstriji delodajalca. ki bi dajal kruh svojim uslužbencem s tako nevošljivostjo, kakor se to godi pri tukajšnji cestni železnici. Kjer se le more, se jim kaj prikrajša. Tako so dobivali uslužbenci pod prejšnjim obratnim vodjem Schwingenschusom redno vsako leto novo službeno obleko, ki je bila tudi iz trpežnega blaga, izdelovali pa so jo ljubljanski krojači. Pod sedanjim obratnim vodjem je po dobivajo vsako drugo leto (lep napredek kaj ne?) in iz takega blaga, da bi bila skoraj gotovo boljša, če bi se jo napravilo iz pajčevine. Uslužbenec obleče parkrat obleko in razpade. Sedaj je že mesec čez dve leti, a obleke ni še od nikoder. Zato pa opravljajo svojo službo v takšnih oblekah, da se človeku smilijo. Nekateri pa nosijo že svojo civilno. Obleka se naroča na cesarskem Dunaju, od koder pride prej tudi krojač, da vzame od uslužbencev mero. Vozi se navadno z brzovlakom; v Ljubljani pa postopa kake 3 do 4 dni in to kar gotovo na račun podjetja ali pa zaračuna pri obleki, ki je tako slaba, da je blago, ki ga prodajajo najgoljufivejši čifuti, boljše. Misliti pa si moramo tudi, kakšno da je pri tem gospodarstvo, krojač iz Dunaja ne pride zastonj! Mar niso ljubljanski krojači sposobni napraviti uniforme za tramvajske uslužbence, kar bi bilo prav gotovo cenejše in boljše? Za poštne in mestne uslužbence ter druge, se dobijo v Ljubljani krojači, ki jim znajo napraviti uniforme, da še celo za državno policijo, a tramvajski uslužbenci pa morajo imeti po mnenju obratnega vodja nekaj čisto drugega in manj vrednega. Tudi drugače so razmere čedne. Uslužbenec ne sme še ust odpreti, ako se mu krivica godi, takoj je kaznovan, če že ne odpuščen. — Lepe razmere.
— Dopoldanski pouk se uvede na ljubljanski prvi državni gimnaziji. Pouk bo trajal nepretrgoma od 7. do 12. ure.
— Radi tatvine aretiran je bil včeraj v Sp. Šiški že predkaznovani Mihael Jakopin, stanujoč v Zeleni jami. Izročili so ga deželni sodniji.
— V Ameriko ie hotel pod tujim imenom Franc Poljančič. Stražnik ga je zvohal na tukajšnjem glavnem kolodvoru in šla sta.
— Ponočni napad. V nedeljo zečer je šel neki dijak v spremstvu dveh gospodičen po Kopališki ulici. Kar naenkrat sta ga napadla dva poba in mu naposled zbila klobuk z glave in ga vrgla v Oradaščico.
— Mrtvega so našli včeraj dopoldne v tovarni za lep 601etnega delavca Luko Baselja. Mož je ležal mrtev poleg konj v hlevu. Zadela ga je srčna kap.
— Za veseličenjem bo žalost.
Pri nekem trgovcu na Marije Terezije cesti je služil 161etni hlapec Anton Žagar. 4. t. m. je Žagar po naračilu svojega gospodarja inkasiral nad 55 K. Kronice so Žagarja zapeljale in mislil si je, da bi se lahko ž njimi oškodoval za mizerno življenje, na katerega je kot hlapec obsojen. Mesto domov k gospodarju je šel v gostilno. In kmalu je bilo po denarju. Ko se Je šel Žagar v Tivoli izprehajat, ga je stražnik povabil s seboj.
— Amerlka-Evropa v zrakoplovu je naslov krasne filmske burke v 4. dejanjih, katera se predvaja od sobote 9. do pondeljka II. t. in. ,V Bachmaierjevem .Grand Elektro-
TBST
I
Odlikovana pariška čevljarna J rmva&rm
(Calzoleria L^oiitjšna). J
Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke.
Cene zmerne.	Cene	zmerne.
TTlIca, Ca.xd.-u.ccl šte-v. ±S_
Bioskopu. Slika je polna pretresajočih in velezanimivih prizorov, blejanje se vrši v Zeppelinovem zrakoplovu in na največji ladiji sveta na »Imperatorju«. Ta slika ima veliko privlačno silo in bode gotovo privabila mnogobrojno občinstvo v ta lep kinematograf.
— Hči visokega severa ali Turi,
jiotujoči Laponec, drama v štirih dejanjih z večnega ledu Laponije, priredil Alfred Lind, je slika, ki se bistveno razločuje od vseh dosedaj kazanih. Posneto je bilo na Laponskem ob 40 stopinj mraza in po pre-maganju neskočnih težkoč. Slika nam kaže še nikoli kazane krasne prizore iz večnega ledu in snežnih polj Laponske. H koncu tega krasnega sporeda, ki se predvaja od sobote 9. naprej v kinematografu Ideal je kinematografska burka v dveh delih »Lola v moški vlogi«!
Trst.
Triester VVochenpost kar divja zaradi majniške proslave in napada Slovence na najnedostojnejši način. Wochenpošta bi menda lahko vedela, da se na njene napade ne ozira nihče, in ni torej potreba, da bi capljala za »Piccolom«. Sovraštvo švab-stva in regnikolstva je pri nas res v lepem cvetju, toda pogoj za uspeh to še ni. Sicer pa oslovski glas ne seže do nebes, in tudi »Wochenpo-šta« nas ne bo pokrila tam kjer smo, najmanj pa, da bi se ji posrečilo nas negirati v Trstu. Res, da so slovenski nastopi hud poper vsem zagrizenim nasprotnikom, vsled tega pa še ni potreba tolikega izbruhanega sovraštva, ki nam ga servira »Wo-chepošta« v svoji zadnji številki. Pustite nas vendar pri niiru, ko vidite, da je zid trši od glave. Zakaj radi »Wochenposte« ni v Trstu niti enega Slovenca manj, kakor se tudi zaradi »Piccolovega« stokanja ni do danes podrl niti en steber Narod, doma.
Italijanski listi proti prvemu majnlku. »Piccolo«. ne poživlja več direktno na boj, temveč prinaša samo »izraze simpatij« iz kraljestva. Povsod protestirajo proti 1. maju. Neki Gallanga v Rimu je celo vprašal, kaj misli di San Giuliano o 1. majniku. Smo že tam! Giuliano je baje molčal. Kdor molči devetim odgovori!
Tukajšnjo pošto opominjamo, naj skrbi, da ne bodo romala ekspresna pisma v Ljubljano po 15 ur. To je vendar nekoliko preveč!
Neumno veselje. Veliko pompa je te dni v italijanskih taborih. Vse nori veselja, ker niso tržaški Italijani osamljeni, temveč ker jih prijazno podpihujejo tudi bratci iz kraljestva. Takole so naprlmer poleg drugih protestirala italijanska mesta: Rim, Padova, Palermo, Bologna, Genova in Pavia. Seve ni po takih podpihovanjih nič čudnega, če se v Trstu ravsajo celo v mestni hiši. Saj podpihujejo Italijane od vseh strani. Vlada še vedno molči, četudi bi lahko poravnala marsikakšen konflikt. Pa kaj Dunaju to mari! Slovence pobijajo lahko kolikor hočejo, da ostanejo le Italijani pri življenju! Mi bi radi vedeli, kakšne obljube je dal Berchtold glede Italijanov v Primorju markizu di San Giulianu. Če ne bo pojasnil, bodo uprizarjali Italijani demonstracije po tržaških ulicah že vsak večer! Dunaj, zdaj govori!
Predvčerajšnji »Piccolo« (jutranja izdaja) je bil konfisciran radi hujskanja s člankom »Protesti proti 1. majniku v Trstu«. Državno pravd-ništvo se je torej vendar enkrat spomnilo na potrebo. S takimi članki »Piccolo« samo podžiga in indirektno poživlja na napade proti nam.
Ogenj v skladišču mlrodllnlce. Predvčerajšnjim je zapazil v ulici Madonna del mare službujoči redar, da prihaja od nekod gost in oster dim. Ko Je pretaknil nekaj vrat, je videl, da prihaja dim iz hiše št. 16, kjer ima skladišče mirodilničar Marij Lang. Tekel je takoj na telefonsko govorilnico in od tam poklical ognjegasce, ki so takoj oddrdrali na lice mesta z dvema brizgalnicama. Po enournem gašenju se jim je posrečilo ogenj lokalizirati. Vnela se je neka tvarina v skladišču in povzročila okolu 3000 K škode, ki je pa krita z zavarovalnino.
Pes ga le ugriznil. lOletnega učenca Petra Zorzenona, stanujočega v ulici Ireneo della Croce, je ugriznil v sredo popoldne blizu levega očesa besneč pes. Poškodba ni nevarna. Prvo pomoč mu Je nudila zdravniška postaja.
Bestijalen konj. Franca Ferat-tija je v sredo zjutraj ugriznil neki
konj v roko in mu precej poškodoval mezinec. Zgodilo se je to na montebelskem hipodromu. Zatekel se je k zdravniku.
Kurjačeva nezgoda. 541etni kurjač Anton Filipič, stanujoč v ulici Pozzo bianco št. 7 je imel v sredo zjutraj nekaj opravila na krovu parnika »Aliče«. Pri tem mu je padel na nogo večji utež in mu jo poškodoval. Pomoč mu je podelila tudi zdravniška pos*aja.
Vreme. V torek je z malimi presledki povečini deževalo ves dan Sreda je bila bolj deževna le zjutraj, popoldne se je nekoliko zvedrilo in je pričel pihati veter. Sploh je vreme te dni zelo surovo.
V metežu zajet. Na dan majniške jiroslave je bil med drugimi Slovenci zajet tudi delavce Rudolf Pregare. Ker pa stvar še ni rešena, lici moral Pregare čakati v zaporu preiskave. Doma pa ima obilno družino, ki se brez njega ne more preživljati. Prosimo, da se mu pošlje kakšen dar. Naslov je: R. Pregare, ulica Giuliani, 33, III.
Odvetniški izpit je napravil s prav dobrim uspehom pred tukajšnjim višjim deželnim sodiščem dr. Vekoslav Kisovec. Čestitamo!
Cerniuz odložil mandat. Ker se je bivši socialnodemokratičen obč. svetnik Cerniuz preselil v Pariz, je odložil svoj mandat. Mestni svet je odstop vzel na znanje. Ako pojde Cerniuz v Pariz, gotovo ni revež, kar je znamenje, da politika nese.
»Čitalnica« pri Sv. Jakobu v Trstu priredi, dne 10. maja t. I. ob pbl 5. pop. pri Sv. Ivanu v dvorani »Narodnega doma« zabavni večer pri pogrnjenih mizah in proti nizki vstopnini. Sv. Ivančanom in tudi drugemu tržaškemu narodnemu Slovenstvu je »čitalnica« znana iz nastopov v Trstu in tržaški okolici. Radi tega upamo, da nobeden ne zdmudi prilike, ter da vsi pohite v nedeljo dne 10. maja 1914 k Sv. Ivanu.
Požar na parni! u.
Trst, 6. majnika.
V torek zvečer je opazil tnor-nar-čuvaj na parniku »Trieste D«, ki je last paroplovne družbe »Dal-matia« in zasidran ob pomolu Sa-nita, da se vije iz nekih prostorov gost dim. Alarmiral je nekaj ljudi in tekel po ognjegasce, ki so prispeli na lice mesta z dvema brizgalnicama.
Ogenj v oddelku za stroje.
Ognjegasci so konstatirali, da prihaja dim iz spodnjih prostorov, kjer se je nahajal petrolej in še več gorljivih tvarin. Ognjegasci so se takoj spravili na delo in skušali omejiti požar.
Škoda.
Ogenj je poškodoval nekp oprave za električno luč in več drugih mašinistovih orodij. Pokvarjeni predmeti so vredni 25.000 kron. — Parnik sta si pozneje ogledala tudi ravnatelj »Dalmatie« in kapitan Ma-rangunič.
Prepir v kavarni.
,	T r s t, 6. majnika.
Ob zgodnji jutranji uri so stopili v kavarno »Caffe Nuovo« trije moški in ena ženska. Ob kavj in pivu so prezebali eno uro, nato pa so začeli popevati neko poulično pesem. Kmalu za tem se je ženska oddaljila in možka družba je ostala sama.
Kočija pridrdra.
Par trenotkov na to se je pred kavarno ustavila kočija, izstopila sta dva moža, od katerih se je eden približal mizi, ob kateri so sedeli omenjeni trije možje, ter pričel protestirati proti nekim žalitvam. Protest pa ni hotel ostati pri mirnih besedah, temveč se je družba prav kmalu spoprijela. Seveda, in okolo mize ni manjkalo radovednežev, ki so z velikim veseljem zasledovali začeti ravs.
S pestjo po glavi.
Da ni ostalo samo pri prerekanju je eden izmed navzočih stisnil pest in pomeril. Razume se, da ni zgrešil. Prav dobro je zamahnil. Soseda pa je oblila po obrazu kri. Naglo je hitel v drugi kot. kamor je kmalu priletela vanj stolica. Braniti ga Je hotel natakar Del Pozzo, ki jo je pa tudi sam izkupil. Drugo vi so se medtem še vedno prepirali.
Blagajničarka miri duhove
Med vročekrvne prepirljivce se je postavila kavarniška blagajničar«
Originalni Edison Kinctdon.
PF* Samo šest olni.
Največja senzacija tega stoletja.
»Cfovorecl film4 od 16. do 21. maja 2 programa po 3 dni.
Kino-,,Ideal
4
k a z namenom, da Jih pomiri. Njene besede pa so zalegle bore malo in blagajničarka je morala tudi sama paziti, da ji ne prileti od kakšne strani nepričakovan, ne dar, ampak udarec. Zato se je spravila na noge in pričela klicati na pomoč policaje. Toda policajev ni vedno blizu. Našli so ga šele v ulici Sette Fontane, od-kjer je prihitel na mesto prepira. .Vročekrvneže je porazdelil takole: dva je zapokal njuno pot, ostala dva pa je peljal s seboj na inšpektorat v ulico Parini. — Ranjenega natar karja je za silo obvezala blagajničarka, nato je šel iskat pomoči še v lekarno Manzoni. Poklicani zdravnik torej ni imel ž njim posebnega opravila.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Vojna in anarhija v Albaniji.
ALBANCI TEPENI. — VLADA BREZ MOČI. — MESTO VLADE BO VLADALA MEDNARODNA KOMISIJA. — EPIROTE PROSIJO ZA MIR IN JIM PONUJAJO KONCESIJE. — V DRAČU SO OBUPANI.
Rini, 7. maja. Pri Argirokastru so trajali pet dni boji med Epiroti in Albanci. V teh bojih so bili Albanci strahovito poraženi in se umikajo proti severu.
Na Dunaju verujejo v albansko moč.
Dunaj, 7. maja. Tu upajo, da bo Essad paša zbral vojsko in jo bo udaril na Epirote. Morda bo sam Vid stopil na čelo »armade«. (Toda iz teh upov nc bo nič, kakor pravijo na-daljna poročila, kajti
Albanska vlada nič več ne vlada.
Drač, 7. maja. Avstro-ogrsko poslaništvo je predlagalo, da naj bi prevzela mednarodna kontrolna komisija zopet vlado v Albaniji.
Albanski ministrski svet prosi pomoči.
Rim, 7. maja. »Agenzia Stefani« poroča iz Drača: Včeraj je ministrski svet sklenil zaprositi mednarodno komisijo, da posreduje v ureditvi epirskega vprašanja. Komisija je sprejela ta predlog.
Velesile imajo zopet sitnosti z Albanijo.
Pariz, 7. maja. Uradno se poroča, da se velesile pogovarjajo o zadevi epirskega ustanka. Gre se zato. da dobi kontrolna komisija pravico, urediti južnoalbanske razmere v smislu zahtev Epirotov.
Kontrolna komisija posreduje.
Atene, 7. maja. Mednarodna kontrolna komisija je postala provizorični vladi Epircev, Zografosu, nujno depešo, v kateri komisija sporoča, da je sprejela posredovanje.
V kratkem dospe v Santo Ouaranto, da sporoči Epircem koncesije. Prosi pa, da Epirci ustavijo sovražnosti in prodiranje proti severu. Zografos je odgovoril, da je dal zapoved, da naj se sovražnosti ustavijo danes ob
12.	uri in ravno tako tudi prodiranje proti severu. Pričakuje pa, da bodo tudi albanski žandarji ustavili sovražnosti.
V Draču so obupani.
Drač, 7. maja. Poročila iz Epira so tukajšnjo vlado čisto zmešala. Epirci so zmagali na celi črti po dolgem boju. Albanska žandarmerija je brez moči in beži proti severu. Položaj se silno črnogledo presoja. Na strani Albancev je padlo tudi mnogo nizozemskih oficirjev.
Bratomor v Ljubnem.
V noči od torka na sredo se je odigrala v Leobnu krvava drama, ki je tem groznejša, ker se še ne ve, jo je li provzročila blodnja blaznega. ali pa krvna maščevalnost.
Nadporočnik Friedrich pl. Menz, ki je dodeljen začasno topničarske-mu polku št 15 v Komornu in bival zadnje čase pri artiljerijskih strelnih vajah v Hajmaskerju, je prišel v torek o polnoči v Leoben, pred hišo Josefstrasse 8 ter zahteval od hišnje, da mu odpe, kar je ta tudi storila.
V tej hiši je stanoval nadporočnikov brat, vojaški zdravnik domobran-
skega bataljona št. 3, dr. Feliks pl. Menz. Nadporočnik, kojetmi je hišna sledila do druzega nadstropja, da bi tam prižgala luč, je pričel burno trkati na sobna vrata svojega brata zdravnika, ki se je tudi v resnici kmalu odzval in ga ves začuden nad poznim prihodom spustil v sobo. Nadporočnik je vstopil, zdravnik pa se je obrnil, da bi zopet zaklenil. V trenotku ko je pokazal bratu nadporočniku hrbet, pa je ta potegnil izza pasa revolver in ustrelil sedemkrat na svojega brata. Ena krogla je šla zdravniku skozi hrbet, druga ga je zadela v vrat, ena je šla skozi vrata in je le čudno da ni zadela hišnico, ki je jedva trenotek preje prižgala svetilko, a ostale so obtičale v vratih. Koj za tem je nadporočnik odklenil vrata in hotel pobegniti, a dohitel ga je stanodajalec zdravnikov nadučitelj Tischitz, ki ga je šele izpustil, ko mu je nadporočnik tudi grozil z revolverjem. — Zdravnik je ves s krvjo oblit in opotekaje zbežal v sobo svojih stanodajalcev in prosil nadučiteljevo soprogo, naj mu prinese revolver, kar pa ta ni hotela. Zdravnik se je koj za tem vrnil opotekaje v svojo sobo, vzel iz miznice svoj službeni revolver, se vlegel na postelj in se ustrelil v srce. — Nadporočnik je šel sam na stražnico, oddal svoj meč in svdj revolver ter dejal: »Poglejte me! Nisem niti najmanj blazen, a vendar sem ravnokar ustrelil svojega brata, vojaškega zdravnika!« Aretaciji se je mirno udal in na vprašanje, zakaj da je to storil, odgovoril samo: »Prvič sem pomeril, šestkrat na slepo ustrelil. Ne vem če še živi, a želel bi, da ga nikdar več ne vidim!« Kmalu za tem je došla pozvana oficirska patrulja in ga odvedla. — Zdravnik je bil po lastnem strelu takoj mrtev. Predno je odtaval v svojo sobo, je prosil stanodajalce, naj mater, ki stanuje v Gradcu, kolikor možno previdno obvestijo. Mož je čutil, da je z življenjem konec in si prihranil težke muke trpljenja. O njegovem bratu nadporočniku pa trde, da je že ope-tovano kazal neko zmedenost, zlasti odkar je zadnjič padel raz konja, ki ga je tudi po glavi udaril. Isto nesrečo je imel že tudi popreje opetb-vano. Nadporočnik se dosledno brani izjaviti vzrok svojega dejanja.
Ta slučaj je gotovo nekaj izrednega, kajti le dvoje je mogoče: Zločin iz maščevalnosti — ali pa čin blazneža. Jeli bilo kaj med bratoma ali ne, danes še nikdo ne ve.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Moderce, iz prošlc sezone v vseh velikoslili in cenah prodaja za polovično ceno modna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Žlahtne rake, vsako množino, se’ kupi celo sezijo. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani.
Stavbni, umetni in konstrukcijski ključavničar Ivan Meglič, v Ljubljani, Prule 6, sprejme takoj 3 vajence in se priporoča sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V zalogi ima fino izdelana, patentirana kurilna vratiča za peči in štedilnike.
Proda se po ceni, skoraj čisto nova jiopleskana streha, za vrtno utico (lopo). Ogleda se je lahko v vili Cesta na Rožnik št. 5.   _________
Mašinist (izurjeni monterji ali ključavničarji, zmožni vseh tovarniških popravil imajo prednost) in korespondentinja. zmožna slovenščine, nemščine in italijanščine, kakor tudi slovenske in nemške stenografije, samostojna starejša moč, se sprejmeta takoj. — Plače po dogovoru. Ponudbe:	poštni predal 54,
Ljubljana.	_____
Strojnik jako vesten in pošten išče službe v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe pod strojnik na anončno ekspedicijo Ljubljana.
KORESPONDENCA.
Slavka ako hočete, dvignite pismo!
»Mijo« odpisala, vzdignite pismo. »Slavka«.	•
Išče se ženska
ki bi imela koncesijo za trgovino jestvin in delikates. Nastop službe dne 1. junija t. 1. Ponudbe naj se pošlje na naslov: »Trgovina poste restante v Gorici\
Odda se več voz
konjskega gnoja
vprašanja na: OROSLAV DOLENC, Ljubljana, WoIfova ulica št. 10.
Senzacionelna naravna prika-kazen 20. stoletja 11!
Opozarjam na to, da ne delam s tem nikomur plačano reklamo, kakor se v sličnih slučajih zgodi, marveč poročam vsakomur popolnoma brezplačno, kako sem svojo dolgoletno, težko 52
MT plučno bolezen "1*8
naduho in voslovski kašelj popolnoma ozdravila. — To domače sredstvo lahko vsakomur poceni preskrbim. Blagovolite poslati kuverto in znamko za odgovor. — Gospa B. Kolenska, Vršovice pri Pragi, Češko,
Sveže pivo
najfinejše dvojno marčno belo in črno (Bockbier), belo V* litra vrček po 20 v, steklenice 'h lit. čez ulico ravno tako 20 v. Crno pa v steklenicah po 24 v. Dobi se tudi dobro vino, gorka in mrzla jedila. Na razpolago so .cenjenim gostom v popoldanskih urah, vozovi za vožnjo v mesto in okolico.
ANTON MAVER,
posestnik in restavrater hotel „Vega Sp, Šiška 26.
mr Led -«■
poceni se dobi tu in v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 13.
Baška!
Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji
Hotef Velebit
lastnik Hrvat A. Tudor na otoku Krku (Veglla), Istra.
Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse.
Hotel ima krasen položaj, je okoli 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Nova moderna zgradba; oskrbljen je z izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vse informacije, prospekte, daje zastonj in franko lastnik hotela.
Podjetje
zvezdnih tkanin
,HEHMES‘
v Ljubljani,
Šelenburgov^ Mi. št. 5 I. nadstropje
prodaja vsako sredo in soboto
ostanke
raznega oblačilnega blaga za polovične cene. Ostanke pošiljamo v kraje, kjer nimamo z trgovci zveze tudi • ■ ,*• po posti! ..
Zahtevajte cenik!
Enonadstropna trdno zidana
hiša
s poslopjem v dvorišču in vrtom za zelenjavo se proda pod zelo ugodnimi pogoji z ali brez zemljišča in gozda. Hiša stoji na ugodnemv prostoru glavnega trga v mestu Šoštanj ter je pripravna za vsako obrt ali večjo trgovino. Več pove Posojilnica v Šoštanju.
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Gradišče št. 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera pri-poslan čevelj.
| Cvetlični salon j
j Viktor Bajt I
: Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 j
i	(zraven pošte)
■
: priporoča nagrobne vence, :
: šopke 111 vsakovrstne cvet- : S	■
lice po najnižjih cenah.
■	S
■	a
Točna in solidna postrežba! 5
: :
; Brzojavi na VIKTOR BAJT, J
■	Ljubljana.
Odda se radi preselitve stara dobro upeljana
špecerijska
- trgovina. -
Poizve se v „Anončni ekspe-diciji J. Hočevar v Ljubljani.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 25 letnice obstoja moje tvrdke prodajal
kakor: ure, verižice, obeske, prstane, uhane itd. po znatno znižanih cenah.
Edina zaloga najboljših ur z lastno znamko „Tup“.
Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela.
Lud. Černe
juvelir in trgovec
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
JVa debelo in drobno!	Izredno	nizke eene*
l*renočišče. - Gostilna. - Jttuttet.
Hinko Kosič Itrst
ulica Carradori 15 (vogal Cieppa)
se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom.
i SANATORIUM •_____________
I ZA- NOTRANJE • IN- KIRURG IONE •
„ „	•	PORODNIŠNICA.
ij LtJUBLtJANA • komenskega- ulica- 4 L
/ .^ep-zoi\AVMii<:primari.j Dr FR. DERGANC \|
L	Modni salon
fM. SEDEJ-SJRNAD155
se priporoča cenjenim damam.
Najmodernejši slamniku	Žalni	klobuku
Modistinja
Minka Horvat, srft.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše.
IHHHI
VELIKI 0KASIJSKI TEDEN!
nejše fasone, po '
Za gornja in spodnja krila. ■
■
Ogromna zaloga od najenostavnejše
 —=
M \r/
!llik čudovito nizkih H cenah.
Pariške modele in j •
b ■
konfekcijo za dame, de-\ klice, gospode in deške priporoča : S........... m..............—'»-.....n....:
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Telefon 182.	Telefon	132.