859. štev. V Ljubljani, petek dne 8. maja 1914. Leto 111. Posamezna šfey. „Pnevatt stane 6 vin.; ravna toliko pcsamezna številka „Bodeče Neže“. „DAN" izhaja vsaki dan zjutraj; tndi ob nedeljah 'in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „TK)DEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dnn" s prilog« dosfavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1’70 K; brez priloge celo-Jetno 18 K, mesečno 1'50 Iv. Zn zunanje naročnike stane „r>nn“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5"50 K, mesečno 1‘90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvu. ::: Telefon številka 118.- ::: Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Napadalci. Trst. 6. maja 1914. Zadnja seja tržaškega občinskega sveta je ponovno pokazala primorsko italijanstvo v celi nagoti. -Dosedanje (dovolimo si izraz) »iz-vaiirednosti« so postale primorskim Italijanom običaj, ki se ga ne morejo iznebiti niti v trenotkili. ko bi morali pokazati svojo resnost in mirno razpravljanje. Ogenj je to. Ogenj, ki ga neti Italija. Ogenj, zaradi katerega pokajo po tržaških ulicah ob slovenskih manifestacijah streli iz samokresov, ogenj, zaradi katerega se podtikajo slovenskim poslopjem petarde, ogenj, zaradi katerega frči v slovenske glave kamenje izza skritih krajev. To vse so posledice podpihovanja in denarja, ki prihaja čez mejo, to so srebrniki, s katerimi se lina kupiti avstrijski Trst. V času, ko bije slovenski proletariat v Trstu za svojo eksistenco boi do skrajnosti, je najvišje vzklila njegova narodna zavest. Ne pustimo se teptati! Tisočletno je naše hlapčevstvo, in če so bile vezi šibke do včeraj, jih ie danes okrepila jugoslovanska misel, spojila je meščana z delavcem, inteligentom, dijakom. Vse stanovske vrste, vedo, da je boj" naš edini izhod v teh časih in zato so se strnile v skupno falango. Ne moremo reči, da smo občutili kdaj poprej tako živo svoje pravice. Boj, izpodrivanje, ubijanje našega človeka — to nam je odprlo v velikem spoznanju oči. In tako se je zgodilo, da koraka danes socialno vprašanje vštric z narodnostjo. Delavski praznik je bila proslava prvega majnika. Praznik počivanja, praznik presekane usužnje-nosti, ki nas priklepa danzadnem k teptanosti. Slovenski proletarec je to občutil in spoznal. In — kdo se ne bojuje, kadar gre za njegovo življenje? ... Tesno je združeno naše stanovsko in narodno vprašanje. In to je ravno zavest, ki nas dviga, zavest, ki ima za posledico tako silno naraščanje Slovenstva v Trstu, široke so naše vrste, in če nam kdo ponuja boj, ga sprejemamo. Ker vemo, da moramo odbiti tudi najliutejšl napad. Napada se nas. Po ulicah, v javnih lokalih in celo v mestnem svetu. Mirnih oči gledamo to tlačenje slovenske moči v Trstu. Pride pa dan — in tega smo gotovi — ko se ne bo treba v Trstu bati Slovencu za eksistenco zaradi njegove narodne zavesti. Hude čase bomo še pretrpeli med tem. Kajti mora pasti od= ločitev — in ta bo zmaga za nas. V Trstu so od leta do leta tla bolj ognjena, in mi čutimo to vročino, ki nam vzbuja v žilah pogum. Mirni smo in čakamo. Ne pustimo se pa izzivati! Italijani imajo prosto roko, imajo napadalne organizacije in vlada k vsemu temu lepo niolči. Tako nas izzivajo. In kaj pravijo k temu Berch-toldova poroštva v Opatiji? Zastonj ne bo odprta Avstro-Ogrski pot v Cilicijo! Vemo, da smo daritvene živalt mi, Jugoslovani. Tako se je vsaj reklo, in ni vzroka za drugačne pomisleke. Mi, torej. Za življenje nam gre — Italijani in Švabi derejo proti nam, mi pa stojimo proti obem kakor mogočen zid ob Adriji. Pride dan, ko bo treba odločitve. In Trst hočemo, Trst bomo imeli! Na tisoče žrtev bo, pred-no ga izvojujemo, toda izvojevati ga moramo! Po zadnjih dogodkih sodeč, je ta čas blizu. Predznaki tega boja so danuadan mogočnejši kakor so bili zadnja leta. Odločitve dan se bliža in mi smo nanjo pripravljeni! Glasovi iz Slov. Bistrice. V odgovor na napade in hujskanje advokata drja. Janeschitza opozarjamo našo javnost na neko zadevo, s katero se je naše časopisje lani obširno bavilo in prineslo o nji sledeče poročilo iz Slovenske Bistrice; Da rešimo naše mesto gnile nemčurske mrhovine in nesnage, ki smrdi do nebes in do pekla, vzeli smo v roko debelo gorjačo, krepko udarili in izborno zadeli. Ni nam žal. Med »Turki« povzročil je naš udarec nenavadno razburjenje. V svojem časopisju zlili so cele golide smrdljive nemškutarske gnojnice na Slovence ter jim dali vse mogoče in nemogoče priimke, kolikor se jih je pač mojrlo poroditi v pulili glavi nemčurskega dopisnika. In zakaj? Zato ker smo brezvestni sodrgi zabrusili v obraz — bridko resnico. Mi ostanemo mirni v prepričanju, da bodo smrad na nas izlite gnojnice vohali nemčurji sami. Očitajo nam, da o c. kr. davčnem oficijalu Fekonyi nismo mogli v svojem dopisu navesti niti enega resničnega dejstva. Premalo jasno smo torej nemčurjem orisali »delovanje« c. kr. davčnega uradnika Fekonye in zato jim hočemo danes bolj temeljito raztolmačiti svoje mnenje: dokler je bilo naše ljudstvo politično in narodno nezavedno in mlačno, so se c. kr. uradniki na slovenskih tleh lahko vdinjali najstrupenejši nemškutarski agitaciji in hujskariji in vse je šlo gladko, kar je dandanes nemogoče. C. kr. davčni oficijal Fekonya je odbornik Siid-markine podružnice v Slovenski Bistrici in tajnik takozvanega »siid-markinega naseljivnega odseka«. On je torej kot c. kr. davčni uradnik po veliki večini slovenskega okraja izvršujoč član onega društva, ki ima v svojem programu brezobziren boj na nož slovenskemu ljudstvu. C. kr. davčni oficijal Fekonya zanemarja! je svoje uradne ure ter se ga je med istimi pogoslokrat videlo izven urada. C. kr. davčni oficijal Fekonya je nekoč v veliki družbi v nekem bistriškem javnem lokalu brez vsakega ugovora vtaknil v žep očitanje, da je falot, lopov, čeravno so ga navzoči gostje poživljali, da,naj na tako očitanje reagira s tožbo, ni ugovarjal, a tudi ni tožil, temveč jo odkttril kakor pes, ki se ga z vodo polije. C. kr. davčni oficijal Fekonya je oznanjeval bojkot proti domačemu slovenskemu obrtniku iz golega narodnega šovinizma in sovraštva. To so neovrgljiva dejstva, ki jih prinašamo danes. Da pa naši »Turki« ne bodo mogli reči, da se z zašteva-njem dejstev obotavljamo, pa jim bomo v eni prihodnjih številk postregli še z lepšo, večjo porcijo. C. kr. davčni oficijal Fekonya pa se naj zahvali za vso naklonjenost, katero mu izkazujemo v zadnjem času, onemu prenapetemu nemčurskemn ošabnežu, ki se tako predrzno šopiri v nemškonacijonahicm časopisju. Dopisnik, ki v nemškem časopisju rohni kakor razburjena hijena, nam je prav dobro znan in ga bomo za-naprej bolj r mko vzeli pod lupo. Advokat dr. .lanešchitz (Janežič), ki živi od Slovencev, je menda nedavno pri »Netiboldu« povodom generalne spovedi naših nemčurjev po patru Ahncrju iz Velikovca na Koroškem s povzdignjenim glasom pridigal bojkot proti vsemu, kar je slovenskega. Pomilovalne smo se smejali, ko smo o tem izvedeli in naša sodba je bila: fnfamen in nesramen ošabnež, ki tako bestijalično govori o onih, od katerih živi. Dopisniku nemških časopisov bodi za danes povedano, da bomo šli svojo pot naprej in neusmiljeno bičali vse od prvega do zadnjega, naj si so prizadeti c. kr. uradniki ali celo naš »dični Siegfried«, z oguljenim mečem. Dodatno k temu dopisu, katerega smo, kakor rečeno, prinesli kot odgovor na napade drja. Janeschitza, nam iz Slovenske Bistrice poročajo še to-le: Pred leti so začeli nemškutarji v onih občinah, kjer so bili v manjšini, umetno pomnoževati voli lee tretjega razreda s parcelacijami zemljiških parcel. Obkisti so bile v mnogih takih slučajih obremenjene z ogromnim delom in razdelitev zemljiškega davka bila jim je zelo otežkočena. Zato so finančne oblasti parcelacije, ki se niso izvršile iz gospodarskih, ampak zgolj iz političnih ozirov, pogostoma preprečile in razveljavile. V Slovenski Bistrici pa je sedaj c. kr. davčni oficijal Fekonya, ki je kot davčni uradnik podrejen c. kr. deželnemu finančnemu ravnateljstvu v Gradcu, parcelo, ki niti tri četrt orala ne meri, razdelil na pet neznatnih kosov in posamezne kose prodal peterim različnim osebam, katerih bivališče, stan in posestne razmere nam dokazujejo, da se ta parcelacija ni izvršila iz gospodarskih ozirov, ampak iz političnih vzrokov. Proti temu volilnemu manevriranju c. kr. uradnika vložili so Slovenci pritožbo na c. kr. finančno ravnateljstvo v Gradcu, c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru in na razvidni urad zemljiškega katastra v Mariboru v prepričanju, da bodo merodajni krogi c. kr. davčnega oficijala primerno podučili in mu glasno natrobili v uho, da on v Slovenski Bistrici ni uradnik kake siid-utarkine parcelačne banke, ampak e. kr. uradnik po pretežni večini slovenskega okraja in da mora kot tak opustiti vsako gonjo proti Slovencem in v prvi vrsti upoštevati določbe oblasti, katerim je sam kot uradnik podrejen. * Za župana v Slov. Bistrici je bil 6. t. m. enoglasno izvolen dr. Max Murmayr. Po izvolitvi je obljubil, da se bo potrudil, da ohrani svoje rodno mesto nemško in da bo stopal po isti poti, kakor njegov predhodnik Sti-ger. Mi povemo že sedaj, da se borno borili za svoje slovenske pravice, ki nam gredo po zakonu. Več jutri. Slovenska zemlja. TRNOVO PRI ILIRSKI BISTRICI. Sedaj, ko se bližajo na Notranjskem državnozborske dopolnilne volitve, letajo kaplani cele dneve in noči okoli volilcev ter besno agitirajo. — Pa menda ni nikjer tako fanatičnih kaplanov, kakor jih imamo v Trnovem. Imenujeta se; Dolenc in Žganjar. — Ta dva hudobna ptička najbrž nista s svojim samskim stanom nič kaj zadovoljna, ker si iščeta tudi takih zabav, ki so posebno duhovnikom pod smrtnim grehom najstrožje prepovedane. — Tako n. pr. se je kaplan Žganjar na svoji agitacijski turnerji po jablaniški občini ustavil (udi v neki hiši. kjer imajo brhko ISletno hčerko. Ker je dekle kaplančetu zelo ugajalo, je porabil momentalno odsotnost njenih staršev v to. da je začel deklico kakor besen poljubljati, stiskati k sebi itd. A nenadoma je stopil v sobo dekle- Uredništvo in upravaištvo: ::j Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. & Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase vsa] dv°iezičen, ako /e ne nemški, v mestih z nemško večino ( Dunaj, Gradec itd.) se pa lahko nahaja Slovanov na tisoče in tudi stotisoče — tako mesto je čisto »nemško«. Smo že navajeni na to m tako švabsko logiko, ki na dejstvu takointako ničesar ne sjirenie-m; Ljubljana je slovenska, če to verujejo Nemci ali ne, ker importi-ranl nemški uradniki ne morejo prihajati in ne prihajajo v poštev. — Hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru se otvori v nedeljo 10 t. m. Krasen izlet za vsakega! Slov plan. društvo je poskrbelo za izborno postrežbo. — Odborova seja »Matice Slovenske« dne 4. maja 1914. — Predsednik se spominja pred kratkim umrlega pesnika Reščine in našega Kvarnera Ivana Grohovca ter pnbli- cista dr. A. Dermote. Matica je zadnji čas častitala prof. Bezenšku ob njegovi šestdesetletnici, g. sekc. šefu dr. zolgerju, Matičinemu ustanov-niku, pozdravila mariborsko gosposvetsko svečanost in akademijo v čast srbsk. prirodoznanca dr. Pau-čiča. Udeležila se je po delegaciji skupščine »Matice Hrvatske«. (Matica Hrv. izda za 1914 poleg beletristike V. Klaiča veliko monografijo o P. Ritterju Vitezovič, Črtice jz mineralogije, Narodnih pesmi VI. knjigo; Pripovesti srbskega pisatelja Lazareviča. Pripravlja se Cankarjeva knjiga »Tujci«.) Nova usta-novnika sta Hrvatski seminar zagrebškega vseučilišča in zagrebški mestni nadinženir A. Košak. — V dar smo prejeli dijaški list »Lipa« (okoli 1870). — Osuševalna komisija ponuja odškodnino za poškodbe hiše; ponudba se sprejme. — Uredi se tisk knjig za 1914. — Škrabčevi Izbrani spisi izidejo kot posebna za-ložnina v nakladi 800 eksemplarjev. — G. pisatelj V. Holz je izročil Matici več korespondence, rokopisov itd. — Načelnik Gospodarskega odseka in hišni oskrbnik je g. blagajnik ravnatelj A. Koder. — Ugodno poročilo blagajnikovo se vzame na znanje. — Pri električni železnici na Karlovški cesti se nahaja postajali-pn Koslerjevi vili. To postajališče ugaja samo za to vilo in sosedne tri hiše. Ako bi se to postajališče premestilo kakih 200 korakov naprej, kjer se iz Karlovške ceste odcepi cesta na Nadvojvoda Friderikovo cesto ob Gruberjevem prekopu, bi pa to občinstvu splošno jako ugajalo, ker se nahajata v neposredni bližini cesti: »Privoz« in »Gruberjevo Nabrežje«. Povodom kopanja prekopov (kanalov) na Karlovški cesti so se pri omenjenem postajališču morale tračnice deloma odstraniti, tedaj bi se pri tej priliki premestitev postajališča zvršila brez posebnih stroškov. Priporoča se, da se uprava električne železnice in mestna občina ljubljanska na to premestitev postajališča ozirata in splošni želji občinstva ustrežeta, da ne bode isto služilo samo nekaterim privilegiranim hišnim posestnikom. — V vašem lastnem Interesu je, da napravite tem razmeram konec, visoki In merodajni vojaški krogi. Sicer se le neradi pečamo z vojaškimi zadevami, ker riskiramo konfis- kacijo, toda v interesu stvari same, makar brez človekoljubja moramo opozoriti na razmere pri c. in kr. topničarskem polku št. 7 bat. 2 v Ljubljani. Kajti silno slab vtis na občinstvo napravi, če po poti narednik pretepa s pestmi vojake, kakor se je to zgodilo 4. t. m. zjutraj. Naredniku je menda konj ušel in iz jeze je začel pretepati jezdece. Občinstvo nima dobrega vtisa. Občinstvo vidi v vojaštvu obrambo; če pa vidi tam takšne razmere, kaj si more vendar potem misliti? V splošnem interesu je, da se z vojaštvom jedrom državne moči, postopa drugače. Naj bi te vrstice iz občinstva, ki je bilo oni sceni prisotno, padle na rodovitna tla. — Pešizlet Ljubljanskega Sokola, ki je bil nameravan v nedeljo 10. t. m na Ig. se preloži na eno prihodnjih nedelj. — Gospodarsko in polit, društvo za Šentpeterski in kolodvorski okraj. Otvori v kratkem svojo prepotrebno knjižnico, obrača se z uljudno prošnjo do vseh naprednjakov in naprednjakinj, da bi mu darovali kaj knjig, in s tem pripomogli do čim prejšne uresničitve njegovega namena. Upamo, da pade glas te prošnje na tla poslušnih src, saj vidimo koliko darujejo v drugih ljubljanskih okrajih somišljeniki knjig, za knjižnice svojih društev. Knjige naj se blagovoljo oddati v društveni sobi na Sv. Petra cesti št. 71, ali pa naj se sporoči društvu, da pošlje ponje. — Razmere pri tukajšnji cestni železnici. Menda ni v Avstriji delodajalca. ki bi dajal kruh svojim uslužbencem s tako nevošljivostjo, kakor se to godi pri tukajšnji cestni železnici. Kjer se le more, se jim kaj prikrajša. Tako so dobivali uslužbenci pod prejšnjim obratnim vodjem Schwingenschusom redno vsako leto novo službeno obleko, ki je bila tudi iz trpežnega blaga, izdelovali pa so jo ljubljanski krojači. Pod sedanjim obratnim vodjem je po dobivajo vsako drugo leto (lep napredek kaj ne?) in iz takega blaga, da bi bila skoraj gotovo boljša, če bi se jo napravilo iz pajčevine. Uslužbenec obleče parkrat obleko in razpade. Sedaj je že mesec čez dve leti, a obleke ni še od nikoder. Zato pa opravljajo svojo službo v takšnih oblekah, da se človeku smilijo. Nekateri pa nosijo že svojo civilno. Obleka se naroča na cesarskem Dunaju, od koder pride prej tudi krojač, da vzame od uslužbencev mero. Vozi se navadno z brzovlakom; v Ljubljani pa postopa kake 3 do 4 dni in to kar gotovo na račun podjetja ali pa zaračuna pri obleki, ki je tako slaba, da je blago, ki ga prodajajo najgoljufivejši čifuti, boljše. Misliti pa si moramo tudi, kakšno da je pri tem gospodarstvo, krojač iz Dunaja ne pride zastonj! Mar niso ljubljanski krojači sposobni napraviti uniforme za tramvajske uslužbence, kar bi bilo prav gotovo cenejše in boljše? Za poštne in mestne uslužbence ter druge, se dobijo v Ljubljani krojači, ki jim znajo napraviti uniforme, da še celo za državno policijo, a tramvajski uslužbenci pa morajo imeti po mnenju obratnega vodja nekaj čisto drugega in manj vrednega. Tudi drugače so razmere čedne. Uslužbenec ne sme še ust odpreti, ako se mu krivica godi, takoj je kaznovan, če že ne odpuščen. — Lepe razmere. — Dopoldanski pouk se uvede na ljubljanski prvi državni gimnaziji. Pouk bo trajal nepretrgoma od 7. do 12. ure. — Radi tatvine aretiran je bil včeraj v Sp. Šiški že predkaznovani Mihael Jakopin, stanujoč v Zeleni jami. Izročili so ga deželni sodniji. — V Ameriko ie hotel pod tujim imenom Franc Poljančič. Stražnik ga je zvohal na tukajšnjem glavnem kolodvoru in šla sta. — Ponočni napad. V nedeljo zečer je šel neki dijak v spremstvu dveh gospodičen po Kopališki ulici. Kar naenkrat sta ga napadla dva poba in mu naposled zbila klobuk z glave in ga vrgla v Oradaščico. — Mrtvega so našli včeraj dopoldne v tovarni za lep 601etnega delavca Luko Baselja. Mož je ležal mrtev poleg konj v hlevu. Zadela ga je srčna kap. — Za veseličenjem bo žalost. Pri nekem trgovcu na Marije Terezije cesti je služil 161etni hlapec Anton Žagar. 4. t. m. je Žagar po naračilu svojega gospodarja inkasiral nad 55 K. Kronice so Žagarja zapeljale in mislil si je, da bi se lahko ž njimi oškodoval za mizerno življenje, na katerega je kot hlapec obsojen. Mesto domov k gospodarju je šel v gostilno. In kmalu je bilo po denarju. Ko se Je šel Žagar v Tivoli izprehajat, ga je stražnik povabil s seboj. — Amerlka-Evropa v zrakoplovu je naslov krasne filmske burke v 4. dejanjih, katera se predvaja od sobote 9. do pondeljka II. t. in. ,V Bachmaierjevem .Grand Elektro- TBST I Odlikovana pariška čevljarna J rmva&rm (Calzoleria L^oiitjšna). J Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke. Cene zmerne. Cene zmerne. TTlIca, Ca.xd.-u.ccl šte-v. ±S_ Bioskopu. Slika je polna pretresajočih in velezanimivih prizorov, blejanje se vrši v Zeppelinovem zrakoplovu in na največji ladiji sveta na »Imperatorju«. Ta slika ima veliko privlačno silo in bode gotovo privabila mnogobrojno občinstvo v ta lep kinematograf. — Hči visokega severa ali Turi, jiotujoči Laponec, drama v štirih dejanjih z večnega ledu Laponije, priredil Alfred Lind, je slika, ki se bistveno razločuje od vseh dosedaj kazanih. Posneto je bilo na Laponskem ob 40 stopinj mraza in po pre-maganju neskočnih težkoč. Slika nam kaže še nikoli kazane krasne prizore iz večnega ledu in snežnih polj Laponske. H koncu tega krasnega sporeda, ki se predvaja od sobote 9. naprej v kinematografu Ideal je kinematografska burka v dveh delih »Lola v moški vlogi«! Trst. Triester VVochenpost kar divja zaradi majniške proslave in napada Slovence na najnedostojnejši način. Wochenpošta bi menda lahko vedela, da se na njene napade ne ozira nihče, in ni torej potreba, da bi capljala za »Piccolom«. Sovraštvo švab-stva in regnikolstva je pri nas res v lepem cvetju, toda pogoj za uspeh to še ni. Sicer pa oslovski glas ne seže do nebes, in tudi »Wochenpo-šta« nas ne bo pokrila tam kjer smo, najmanj pa, da bi se ji posrečilo nas negirati v Trstu. Res, da so slovenski nastopi hud poper vsem zagrizenim nasprotnikom, vsled tega pa še ni potreba tolikega izbruhanega sovraštva, ki nam ga servira »Wo-chepošta« v svoji zadnji številki. Pustite nas vendar pri niiru, ko vidite, da je zid trši od glave. Zakaj radi »Wochenposte« ni v Trstu niti enega Slovenca manj, kakor se tudi zaradi »Piccolovega« stokanja ni do danes podrl niti en steber Narod, doma. Italijanski listi proti prvemu majnlku. »Piccolo«. ne poživlja več direktno na boj, temveč prinaša samo »izraze simpatij« iz kraljestva. Povsod protestirajo proti 1. maju. Neki Gallanga v Rimu je celo vprašal, kaj misli di San Giuliano o 1. majniku. Smo že tam! Giuliano je baje molčal. Kdor molči devetim odgovori! Tukajšnjo pošto opominjamo, naj skrbi, da ne bodo romala ekspresna pisma v Ljubljano po 15 ur. To je vendar nekoliko preveč! Neumno veselje. Veliko pompa je te dni v italijanskih taborih. Vse nori veselja, ker niso tržaški Italijani osamljeni, temveč ker jih prijazno podpihujejo tudi bratci iz kraljestva. Takole so naprlmer poleg drugih protestirala italijanska mesta: Rim, Padova, Palermo, Bologna, Genova in Pavia. Seve ni po takih podpihovanjih nič čudnega, če se v Trstu ravsajo celo v mestni hiši. Saj podpihujejo Italijane od vseh strani. Vlada še vedno molči, četudi bi lahko poravnala marsikakšen konflikt. Pa kaj Dunaju to mari! Slovence pobijajo lahko kolikor hočejo, da ostanejo le Italijani pri življenju! Mi bi radi vedeli, kakšne obljube je dal Berchtold glede Italijanov v Primorju markizu di San Giulianu. Če ne bo pojasnil, bodo uprizarjali Italijani demonstracije po tržaških ulicah že vsak večer! Dunaj, zdaj govori! Predvčerajšnji »Piccolo« (jutranja izdaja) je bil konfisciran radi hujskanja s člankom »Protesti proti 1. majniku v Trstu«. Državno pravd-ništvo se je torej vendar enkrat spomnilo na potrebo. S takimi članki »Piccolo« samo podžiga in indirektno poživlja na napade proti nam. Ogenj v skladišču mlrodllnlce. Predvčerajšnjim je zapazil v ulici Madonna del mare službujoči redar, da prihaja od nekod gost in oster dim. Ko Je pretaknil nekaj vrat, je videl, da prihaja dim iz hiše št. 16, kjer ima skladišče mirodilničar Marij Lang. Tekel je takoj na telefonsko govorilnico in od tam poklical ognjegasce, ki so takoj oddrdrali na lice mesta z dvema brizgalnicama. Po enournem gašenju se jim je posrečilo ogenj lokalizirati. Vnela se je neka tvarina v skladišču in povzročila okolu 3000 K škode, ki je pa krita z zavarovalnino. Pes ga le ugriznil. lOletnega učenca Petra Zorzenona, stanujočega v ulici Ireneo della Croce, je ugriznil v sredo popoldne blizu levega očesa besneč pes. Poškodba ni nevarna. Prvo pomoč mu Je nudila zdravniška postaja. Bestijalen konj. Franca Ferat-tija je v sredo zjutraj ugriznil neki konj v roko in mu precej poškodoval mezinec. Zgodilo se je to na montebelskem hipodromu. Zatekel se je k zdravniku. Kurjačeva nezgoda. 541etni kurjač Anton Filipič, stanujoč v ulici Pozzo bianco št. 7 je imel v sredo zjutraj nekaj opravila na krovu parnika »Aliče«. Pri tem mu je padel na nogo večji utež in mu jo poškodoval. Pomoč mu je podelila tudi zdravniška pos*aja. Vreme. V torek je z malimi presledki povečini deževalo ves dan Sreda je bila bolj deževna le zjutraj, popoldne se je nekoliko zvedrilo in je pričel pihati veter. Sploh je vreme te dni zelo surovo. V metežu zajet. Na dan majniške jiroslave je bil med drugimi Slovenci zajet tudi delavce Rudolf Pregare. Ker pa stvar še ni rešena, lici moral Pregare čakati v zaporu preiskave. Doma pa ima obilno družino, ki se brez njega ne more preživljati. Prosimo, da se mu pošlje kakšen dar. Naslov je: R. Pregare, ulica Giuliani, 33, III. Odvetniški izpit je napravil s prav dobrim uspehom pred tukajšnjim višjim deželnim sodiščem dr. Vekoslav Kisovec. Čestitamo! Cerniuz odložil mandat. Ker se je bivši socialnodemokratičen obč. svetnik Cerniuz preselil v Pariz, je odložil svoj mandat. Mestni svet je odstop vzel na znanje. Ako pojde Cerniuz v Pariz, gotovo ni revež, kar je znamenje, da politika nese. »Čitalnica« pri Sv. Jakobu v Trstu priredi, dne 10. maja t. I. ob pbl 5. pop. pri Sv. Ivanu v dvorani »Narodnega doma« zabavni večer pri pogrnjenih mizah in proti nizki vstopnini. Sv. Ivančanom in tudi drugemu tržaškemu narodnemu Slovenstvu je »čitalnica« znana iz nastopov v Trstu in tržaški okolici. Radi tega upamo, da nobeden ne zdmudi prilike, ter da vsi pohite v nedeljo dne 10. maja 1914 k Sv. Ivanu. Požar na parni! u. Trst, 6. majnika. V torek zvečer je opazil tnor-nar-čuvaj na parniku »Trieste D«, ki je last paroplovne družbe »Dal-matia« in zasidran ob pomolu Sa-nita, da se vije iz nekih prostorov gost dim. Alarmiral je nekaj ljudi in tekel po ognjegasce, ki so prispeli na lice mesta z dvema brizgalnicama. Ogenj v oddelku za stroje. Ognjegasci so konstatirali, da prihaja dim iz spodnjih prostorov, kjer se je nahajal petrolej in še več gorljivih tvarin. Ognjegasci so se takoj spravili na delo in skušali omejiti požar. Škoda. Ogenj je poškodoval nekp oprave za električno luč in več drugih mašinistovih orodij. Pokvarjeni predmeti so vredni 25.000 kron. — Parnik sta si pozneje ogledala tudi ravnatelj »Dalmatie« in kapitan Ma-rangunič. Prepir v kavarni. , T r s t, 6. majnika. Ob zgodnji jutranji uri so stopili v kavarno »Caffe Nuovo« trije moški in ena ženska. Ob kavj in pivu so prezebali eno uro, nato pa so začeli popevati neko poulično pesem. Kmalu za tem se je ženska oddaljila in možka družba je ostala sama. Kočija pridrdra. Par trenotkov na to se je pred kavarno ustavila kočija, izstopila sta dva moža, od katerih se je eden približal mizi, ob kateri so sedeli omenjeni trije možje, ter pričel protestirati proti nekim žalitvam. Protest pa ni hotel ostati pri mirnih besedah, temveč se je družba prav kmalu spoprijela. Seveda, in okolo mize ni manjkalo radovednežev, ki so z velikim veseljem zasledovali začeti ravs. S pestjo po glavi. Da ni ostalo samo pri prerekanju je eden izmed navzočih stisnil pest in pomeril. Razume se, da ni zgrešil. Prav dobro je zamahnil. Soseda pa je oblila po obrazu kri. Naglo je hitel v drugi kot. kamor je kmalu priletela vanj stolica. Braniti ga Je hotel natakar Del Pozzo, ki jo je pa tudi sam izkupil. Drugo vi so se medtem še vedno prepirali. Blagajničarka miri duhove Med vročekrvne prepirljivce se je postavila kavarniška blagajničar« Originalni Edison Kinctdon. PF* Samo šest olni. Največja senzacija tega stoletja. »Cfovorecl film4 od 16. do 21. maja 2 programa po 3 dni. Kino-,,Ideal 4 k a z namenom, da Jih pomiri. Njene besede pa so zalegle bore malo in blagajničarka je morala tudi sama paziti, da ji ne prileti od kakšne strani nepričakovan, ne dar, ampak udarec. Zato se je spravila na noge in pričela klicati na pomoč policaje. Toda policajev ni vedno blizu. Našli so ga šele v ulici Sette Fontane, od-kjer je prihitel na mesto prepira. .Vročekrvneže je porazdelil takole: dva je zapokal njuno pot, ostala dva pa je peljal s seboj na inšpektorat v ulico Parini. — Ranjenega natar karja je za silo obvezala blagajničarka, nato je šel iskat pomoči še v lekarno Manzoni. Poklicani zdravnik torej ni imel ž njim posebnega opravila. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Vojna in anarhija v Albaniji. ALBANCI TEPENI. — VLADA BREZ MOČI. — MESTO VLADE BO VLADALA MEDNARODNA KOMISIJA. — EPIROTE PROSIJO ZA MIR IN JIM PONUJAJO KONCESIJE. — V DRAČU SO OBUPANI. Rini, 7. maja. Pri Argirokastru so trajali pet dni boji med Epiroti in Albanci. V teh bojih so bili Albanci strahovito poraženi in se umikajo proti severu. Na Dunaju verujejo v albansko moč. Dunaj, 7. maja. Tu upajo, da bo Essad paša zbral vojsko in jo bo udaril na Epirote. Morda bo sam Vid stopil na čelo »armade«. (Toda iz teh upov nc bo nič, kakor pravijo na-daljna poročila, kajti Albanska vlada nič več ne vlada. Drač, 7. maja. Avstro-ogrsko poslaništvo je predlagalo, da naj bi prevzela mednarodna kontrolna komisija zopet vlado v Albaniji. Albanski ministrski svet prosi pomoči. Rim, 7. maja. »Agenzia Stefani« poroča iz Drača: Včeraj je ministrski svet sklenil zaprositi mednarodno komisijo, da posreduje v ureditvi epirskega vprašanja. Komisija je sprejela ta predlog. Velesile imajo zopet sitnosti z Albanijo. Pariz, 7. maja. Uradno se poroča, da se velesile pogovarjajo o zadevi epirskega ustanka. Gre se zato. da dobi kontrolna komisija pravico, urediti južnoalbanske razmere v smislu zahtev Epirotov. Kontrolna komisija posreduje. Atene, 7. maja. Mednarodna kontrolna komisija je postala provizorični vladi Epircev, Zografosu, nujno depešo, v kateri komisija sporoča, da je sprejela posredovanje. V kratkem dospe v Santo Ouaranto, da sporoči Epircem koncesije. Prosi pa, da Epirci ustavijo sovražnosti in prodiranje proti severu. Zografos je odgovoril, da je dal zapoved, da naj se sovražnosti ustavijo danes ob 12. uri in ravno tako tudi prodiranje proti severu. Pričakuje pa, da bodo tudi albanski žandarji ustavili sovražnosti. V Draču so obupani. Drač, 7. maja. Poročila iz Epira so tukajšnjo vlado čisto zmešala. Epirci so zmagali na celi črti po dolgem boju. Albanska žandarmerija je brez moči in beži proti severu. Položaj se silno črnogledo presoja. Na strani Albancev je padlo tudi mnogo nizozemskih oficirjev. Bratomor v Ljubnem. V noči od torka na sredo se je odigrala v Leobnu krvava drama, ki je tem groznejša, ker se še ne ve, jo je li provzročila blodnja blaznega. ali pa krvna maščevalnost. Nadporočnik Friedrich pl. Menz, ki je dodeljen začasno topničarske-mu polku št 15 v Komornu in bival zadnje čase pri artiljerijskih strelnih vajah v Hajmaskerju, je prišel v torek o polnoči v Leoben, pred hišo Josefstrasse 8 ter zahteval od hišnje, da mu odpe, kar je ta tudi storila. V tej hiši je stanoval nadporočnikov brat, vojaški zdravnik domobran- skega bataljona št. 3, dr. Feliks pl. Menz. Nadporočnik, kojetmi je hišna sledila do druzega nadstropja, da bi tam prižgala luč, je pričel burno trkati na sobna vrata svojega brata zdravnika, ki se je tudi v resnici kmalu odzval in ga ves začuden nad poznim prihodom spustil v sobo. Nadporočnik je vstopil, zdravnik pa se je obrnil, da bi zopet zaklenil. V trenotku ko je pokazal bratu nadporočniku hrbet, pa je ta potegnil izza pasa revolver in ustrelil sedemkrat na svojega brata. Ena krogla je šla zdravniku skozi hrbet, druga ga je zadela v vrat, ena je šla skozi vrata in je le čudno da ni zadela hišnico, ki je jedva trenotek preje prižgala svetilko, a ostale so obtičale v vratih. Koj za tem je nadporočnik odklenil vrata in hotel pobegniti, a dohitel ga je stanodajalec zdravnikov nadučitelj Tischitz, ki ga je šele izpustil, ko mu je nadporočnik tudi grozil z revolverjem. — Zdravnik je ves s krvjo oblit in opotekaje zbežal v sobo svojih stanodajalcev in prosil nadučiteljevo soprogo, naj mu prinese revolver, kar pa ta ni hotela. Zdravnik se je koj za tem vrnil opotekaje v svojo sobo, vzel iz miznice svoj službeni revolver, se vlegel na postelj in se ustrelil v srce. — Nadporočnik je šel sam na stražnico, oddal svoj meč in svdj revolver ter dejal: »Poglejte me! Nisem niti najmanj blazen, a vendar sem ravnokar ustrelil svojega brata, vojaškega zdravnika!« Aretaciji se je mirno udal in na vprašanje, zakaj da je to storil, odgovoril samo: »Prvič sem pomeril, šestkrat na slepo ustrelil. Ne vem če še živi, a želel bi, da ga nikdar več ne vidim!« Kmalu za tem je došla pozvana oficirska patrulja in ga odvedla. — Zdravnik je bil po lastnem strelu takoj mrtev. Predno je odtaval v svojo sobo, je prosil stanodajalce, naj mater, ki stanuje v Gradcu, kolikor možno previdno obvestijo. Mož je čutil, da je z življenjem konec in si prihranil težke muke trpljenja. O njegovem bratu nadporočniku pa trde, da je že ope-tovano kazal neko zmedenost, zlasti odkar je zadnjič padel raz konja, ki ga je tudi po glavi udaril. Isto nesrečo je imel že tudi popreje opetb-vano. Nadporočnik se dosledno brani izjaviti vzrok svojega dejanja. Ta slučaj je gotovo nekaj izrednega, kajti le dvoje je mogoče: Zločin iz maščevalnosti — ali pa čin blazneža. Jeli bilo kaj med bratoma ali ne, danes še nikdo ne ve. Pošljite naročnino, ako je še niste! Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Moderce, iz prošlc sezone v vseh velikoslili in cenah prodaja za polovično ceno modna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Žlahtne rake, vsako množino, se’ kupi celo sezijo. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani. Stavbni, umetni in konstrukcijski ključavničar Ivan Meglič, v Ljubljani, Prule 6, sprejme takoj 3 vajence in se priporoča sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V zalogi ima fino izdelana, patentirana kurilna vratiča za peči in štedilnike. Proda se po ceni, skoraj čisto nova jiopleskana streha, za vrtno utico (lopo). Ogleda se je lahko v vili Cesta na Rožnik št. 5. _________ Mašinist (izurjeni monterji ali ključavničarji, zmožni vseh tovarniških popravil imajo prednost) in korespondentinja. zmožna slovenščine, nemščine in italijanščine, kakor tudi slovenske in nemške stenografije, samostojna starejša moč, se sprejmeta takoj. — Plače po dogovoru. Ponudbe: poštni predal 54, Ljubljana. _____ Strojnik jako vesten in pošten išče službe v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe pod strojnik na anončno ekspedicijo Ljubljana. KORESPONDENCA. Slavka ako hočete, dvignite pismo! »Mijo« odpisala, vzdignite pismo. »Slavka«. • Išče se ženska ki bi imela koncesijo za trgovino jestvin in delikates. Nastop službe dne 1. junija t. 1. Ponudbe naj se pošlje na naslov: »Trgovina poste restante v Gorici\ Odda se več voz konjskega gnoja vprašanja na: OROSLAV DOLENC, Ljubljana, WoIfova ulica št. 10. Senzacionelna naravna prika-kazen 20. stoletja 11! Opozarjam na to, da ne delam s tem nikomur plačano reklamo, kakor se v sličnih slučajih zgodi, marveč poročam vsakomur popolnoma brezplačno, kako sem svojo dolgoletno, težko 52 MT plučno bolezen "1*8 naduho in voslovski kašelj popolnoma ozdravila. — To domače sredstvo lahko vsakomur poceni preskrbim. Blagovolite poslati kuverto in znamko za odgovor. — Gospa B. Kolenska, Vršovice pri Pragi, Češko, Sveže pivo najfinejše dvojno marčno belo in črno (Bockbier), belo V* litra vrček po 20 v, steklenice 'h lit. čez ulico ravno tako 20 v. Crno pa v steklenicah po 24 v. Dobi se tudi dobro vino, gorka in mrzla jedila. Na razpolago so .cenjenim gostom v popoldanskih urah, vozovi za vožnjo v mesto in okolico. ANTON MAVER, posestnik in restavrater hotel „Vega Sp, Šiška 26. mr Led -«■ poceni se dobi tu in v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 13. Baška! Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji Hotef Velebit lastnik Hrvat A. Tudor na otoku Krku (Veglla), Istra. Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse. Hotel ima krasen položaj, je okoli 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Nova moderna zgradba; oskrbljen je z izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vse informacije, prospekte, daje zastonj in franko lastnik hotela. Podjetje zvezdnih tkanin ,HEHMES‘ v Ljubljani, Šelenburgov^ Mi. št. 5 I. nadstropje prodaja vsako sredo in soboto ostanke raznega oblačilnega blaga za polovične cene. Ostanke pošiljamo v kraje, kjer nimamo z trgovci zveze tudi • ■ ,*• po posti! .. Zahtevajte cenik! Enonadstropna trdno zidana hiša s poslopjem v dvorišču in vrtom za zelenjavo se proda pod zelo ugodnimi pogoji z ali brez zemljišča in gozda. Hiša stoji na ugodnemv prostoru glavnega trga v mestu Šoštanj ter je pripravna za vsako obrt ali večjo trgovino. Več pove Posojilnica v Šoštanju. J. Zamljen čevljarski mojster v Ljubljani, Gradišče št. 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera pri-poslan čevelj. | Cvetlični salon j j Viktor Bajt I : Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 j i (zraven pošte) ■ : priporoča nagrobne vence, : : šopke 111 vsakovrstne cvet- : S ■ lice po najnižjih cenah. ■ S ■ a Točna in solidna postrežba! 5 : : ; Brzojavi na VIKTOR BAJT, J ■ Ljubljana. Odda se radi preselitve stara dobro upeljana špecerijska - trgovina. - Poizve se v „Anončni ekspe-diciji J. Hočevar v Ljubljani. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 25 letnice obstoja moje tvrdke prodajal kakor: ure, verižice, obeske, prstane, uhane itd. po znatno znižanih cenah. Edina zaloga najboljših ur z lastno znamko „Tup“. Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela. Lud. Černe juvelir in trgovec Ljubljana, Wolfova ulica 3. JVa debelo in drobno! Izredno nizke eene* l*renočišče. - Gostilna. - Jttuttet. Hinko Kosič Itrst ulica Carradori 15 (vogal Cieppa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom. i SANATORIUM •_____________ I ZA- NOTRANJE • IN- KIRURG IONE • „ „ • PORODNIŠNICA. ij LtJUBLtJANA • komenskega- ulica- 4 L / .^ep-zoi\AVMii<:primari.j Dr FR. DERGANC \| L Modni salon fM. SEDEJ-SJRNAD155 se priporoča cenjenim damam. Najmodernejši slamniku Žalni klobuku Modistinja Minka Horvat, srft. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. IHHHI VELIKI 0KASIJSKI TEDEN! nejše fasone, po ' Za gornja in spodnja krila. ■ ■ Ogromna zaloga od najenostavnejše —= M \r/ !llik čudovito nizkih H cenah. Pariške modele in j • b ■ konfekcijo za dame, de-\ klice, gospode in deške priporoča : S........... m..............—'»-.....n....: Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Telefon 182. Telefon 132.