IZDAIA UPRAVA NA' RODIMEBA ELEDALIUA VIIUBU AN! ‘ URE1A OTON ŽUPANČIČ CENA »K Spored za 27. in 28. teden Torek, 15. marca Sreda, 16. marca Četrtek, 17. marca cenah. Petek, 18. marca S°bota, 19. marca Nedelja, 20. marca ^°ned., 21. marca Torek, 22. marca ?leda» 23. marca četrtek, 24. marca etek, 25. marca ^bota, 26. marca ede]ja, 27. marca °ned., 28. marca °rek, 29. marca °rek, i5_ marca reda, |g marca etrtek, 17. marca etek, marca °b°ta, Ig. Inarca e^elja, 20. marca °ned., 21. marca 22. marca . artfeld. * 23. marca p rtek, 24. marca s^6k> 25. marca °Ma >)« ^ ^o. marca |TdeK 27. marca °Hed o« -ii •> “so. marca °rek ,0 > ^9. marca Drama Zaprto. Golgota. Razvalina življenja. Po znižanih Bajka o volku. Mrakovi. Bajka o volku. Razvalina življenja. Zaprto Mnikovi. Zaprto. Zaprto. Zaprto. Golgota. Razvalina življenja. Zaprto. Opera Tosca. Zaprto. Zlatorog. Thais. Fra Diavolo. Zlatorog. Zaprto. Koncert gospodične Amelije de ThaVs. Zaprto. Zaprto. Zaprto. Zlatorog. Tosca. Zaprto. A Izven. A Izven. Izven. B E Izven. Izven. A C D Izven. Izven. Izven. B Izven. Izven. Začetek ob 8. Konec ob 10'A- Mrd ko vi Igra v treh dejanjih. Spisal Fran Kosec. Janez Mrak, gruntar in župan Ivan, \ ( Anica, ! njegovi otroci ! Janezek, J l Marijana Peharnica, gruntarica Tone, hlapec | ( Urška, dekla J Pn Mrakovih { Jakob Brodnik, Mrakov svak . Martin Rupnik, gruntar Katrica, njegova hči .... Anže Kobe, gruntarjev sin Breznik, kramar in krčmar Regina, njegova hči .... Stanko Pfeifer, poštni uradnik Albina, hišna..................... • let Godi se v Poljanah na Gorenjskem in v Ljubljani neka] pred svetovno vojno: prvo in drugo dejanje pri Janezu Mral*u’ tretje dejanje pet let kasneje pri Ivanu Mraku. Režiser: DANIL^1 . g. Danilo. . g. Gaberščik. . gnaMira Danil«va-gna Lola. . ga Danilova. . g. Strniša. . gna Rovanova. . g. Pregare. . g. Gregorin. . gna Gradišarjeva^ g. Drenovec. . g. Plut. . gna Bergantova. . g. Železnik, ena Lehmanova- Začetek ob 8. Konec po 10. Razvalina življenja Igra v treh dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Režiser: A. DANILO. rh Kante, žganjar, krčmar, oče enčka, njegova hči . . ona, njegova rejenka part>n, kmet, sosed . . ®rjan, kmet, sosed . . kmet.................. ,ca Slana, potovka . . g. Locnik. ga Juvanova, gna Vera Danilova, g. Gregorin, g. Terčič. g. Danilo, gna Rakarjeva. Godi se na kmetih dandanes Začetek ob 8. Konec ob tl. Bcijkci o volku Igra v treh dejanjih (štirih slikah). Spisal: FRANC MOLNAR. Prevel: O. ŠEST. Režiser: ŠEST. Dr. Kelemen . . . g. Peček. Vilma, njegova žena .... gna Wintrova. Jurij Szabo . g. Šest. Grofica . . ga Borštnikova. Micka . . gna Gorjupova. Vilmina mati . . . gna Rakarjeva. Gospod Fajnik . . . . g. Danilo. Poročnik Zagon . . g. Gaberščik. Poročnik Mikhal . g. Drenovec. Plačilni natakar . g. Ločni k. Prvi natakar . . g. Rakuša. Drugi „ . . . . g. Bitenc. Tretji „ . . g. Jerman. Četrti „ . g. Šubelj. Pikolo . . gna Lehmanova- Prvi lakaj • • ' * Drugi „ Tretji „ Četrti „ • * ... Sobarica gna Gabrijevčice Čas sedanjost. Začetek ob 8. Konec ob 10. GOLdOTft Drama v treh dejanjih. Spisal Sergjan Tucič. Režiser: ROGOZ. On ivr0i .' g- Sest. £ew-,pri0r.......................8. Pregare. Vlonij,’ Severin, Hiarij, o •c a> g. Rogoz, g. Rakuša, g. Kovič, g. Šubelj. g. Strniša, g. Škerlj, g. Smerkolj, g. Jerman. na S- Plut. Ljubimpf............................................R°g°zova. 8lUff g- Gaberščik. g. Bitenc. P»lika,’p, Kvinn, Ciril, P e7ebi.j’ žer<*rin, samostanski vratar — 5 - Začetek ob 8. Konec ob 103M' TOSCA Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala L. Illica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA' Floria Tosca, slovita pevka (sopran) . . gna Zikova. Mario Cavaradossi, slikar (tenor) .... g. Kovač. Baron Scarpia, policijski načelnik (bariton) . g. Levar. Cesare Angelotti (bas) . . g. Zorman. Cerkovnik (bariton)...............................g. Trbuhovic- Spoletta, birič (tenor) .... g- Mohorič. Sciarrone, orožnik (bas)..........................g. Vovko. Jetničar (bas).............................. g- Perko. Pastir...............................................gna Šterkova- Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny-Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. 1. V cerkvi St. Andrea della valle v Rimu. ^ Angelotti, bivši konzul nekdanje rimske republike, je ušel ječe in se skrije v kapelici. Slikar Mario Cavaradossi, njegov P jatel], ga spozna ter obljubi pomagati mu. Ko pride Tosca, Ca ^ radossijeva zaročenka, se Angelotti urno zopet skrije. Podoba- ^ jo slika Cavaradossi, vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo pomiri. Markiza Attavanti, sestra Angelottijeva, je skrila P0^ tarjem žensko obleko, da more preoblečeni brat pobegniti pr^ sledujočim ga Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angelottiju, n fl(j. skrije v njegovi vili, ako pa preti nevarnost, v vodnjaku. uj ideta. Scarpia z biriči išče Angelottija, pa ga ne najde. Na sSjr spozna poteze markize Attavanti in ker jo je slikal Cavarad® . ljubček Toskin, je Scarpiji takoj jasno, da mora biti Cavara — 6 - v stiku z begom Angelottijevim, tembolj, ker je v kapelici našel Pahljačo z grbom markize Attavanti. Pretkani Scarpia hoče po ljubosumni Tosci izvedeti, kje je skrit Angelotti. Biriči zasledujejo Angelottija. II. Soba ministra Scarpije v farneški palači. Scarpia sedi pri večenji, pričakujoč Toske. Birič Spoletta poroča, da se ni posrečilo Prijeti Angelottija, pač pa Cavaradossija. Scarpia zapQve privesti Cavaradossija. Po brezuspešnem zaslišavanju ga ukaže mučiti. Tosca pride in čuje ječanje mučenega Cavaradossija, skriva-•KSa Angelottijevega pa noče izdati. Muke Cavaradossijeve naraščajo, dokler Tosca ne pove, da je Angelotti skrit v vodnjaku, ^-avaradossi, pripeljan pred Scarpijo, hitro spozna, da je Tosca 'zdala skrivnost, zato jo pahne od sebe. Za Scarpijo strašna vest, a ie Napoleon zmagal pri Marengu, navduši silno Cavaradossija, dia spozna Scarpia v njem svojega palibionega nasprotnika, carpia ga ukaže usmrtiti. Edino Tosca ga more rešiti, ako se uda CarPiji, ki že davno hrepeni po njej. Tosca je stanovitna, ali ko Začuje priprave za usmrčenje Cavaradossijevo, reče Scarpiji, da se jj111 uda, ako s tem reši Cavaradossija. Scarpia to obljubi, ali ko Tosco objeti, ga ona z bodalom umori. Nato hiti domov, vza- vso zlatnino in bisere ter gre v grad Sant Angelo h Cavarados-1)u. da bi ž njim pobegnila. •II. iNa vrhu grada St. Angelo v Rimu. Vojaki privedejo Cavaradossija na morišče. Tosca prihiti s b^niom Scarpijevim, ga pokaže Cavaradossiju in mu razodene, da n . 0 na videz ustreljen. Toda hudobni Scarpia je bil ukazal, da J Cavaradossija resnično ustrele. Cavaradossi pogumno stopi ^ j* Puške, ko pa vojaki ustrele, se zgrudi mrtev. Tosca misli, da . e dela mrtvega, kmalu pa spozna resnico ter skoči z grada v K1°bočin0. - 7 - Začetek ob 8. Konec ob 11* ZLATOROG Opera v štirih dejanjih po R. Baumbachu napisal R. Brauer, prevel Cvetko Golar. Vglasbil Viktor Parma. Katra, krčmarica (mezzo-sopran) Jerica, njena hči (sopran) Janez, lovec (tenor) .... Špela, planšarica (alt) .... Jaka, planšar (bas)................. Tondo, lovec (bariton) .... Marko, beneški trgovec (bariton) Beneški trgovci Učitelj Rojenice j gna Vrhunčeva. gna Thalerjeva, g. Kovač, gna Šterkova. g. Pisarevič. g. Pribislavski-g. Romanovski-g. Simončič, g. Rus. g. Erklavec. g. Ribič, g. Povše. gna Vrhunčeva. gna Šuštarjeva, ga Trbuhovičeva- Strelci, gostje, otroci. Plese priredil baletni mojster g. Pohan. Plešejo gne Svobo dova, Chladkova, Špirkova in baletni zbor. — Nove dekoracij naslikal g. Skružny. Godi se na planinah pod Triglavom in v soški dolini sre 18. stoletja. I. V planšarsko kočo pod Triglavom pr. id e lovec Janez Prc^'0 čevat. Stari planšar Jaka in mlada planšarica Špela Ra prila pozdravita, občudujeta lovski plen in povabita Janeza za Q Jaka pripoveduje o prekrasnem, divnem vrtu pod Tniglavon1, kraljestvu belih žen, rojenic. Čreda belih divjih koz, na če'u . Zlatorog, čuva ta raj. Jaka svani Janeza, naj nikar ne strelja Zlatoroga, kajti iz krvii ranjenega Zlatoroga vzklije triglavska j katero Zlatorog poje in nato zopet ozdravi, strelec pa pogine-pa, komur so stale ob zibeli rojenice, premaga Zlatoroga in °(^lieji z njegovim zlatim rogom jamo v Bogatiinu, kjer se nahaja ogrn zaklad. — Jaka se poslovi in gre leč. Janez se dobrika šp©l*» — 8 - dasi ga ima rada, mu želi lahko noč, ter odide. Janez leže utrujen na priprosto ležišče, zaspii in sanja o rojenicah in Zlatorogu. n. Pred gostilno ob soškem mostu ljudstvo popiva in pleše, bogata krčmarica Katra je podarila svilen plašč za soho Jeziuščka, z>ito jej poje slavo šolska mladina, nakar Katra učitelja in otroke Pogosti. Prihajajoči mladenič Tondo se jezi, da pri tekmovalnem sijanju nikdar ni zadel, pač pa je trikrat zadel tuj lovec iz Trente 111 Prejel vse tri dobitke. Zdajci privre vesela družba strelcev, poslavljajoč zmagovalca Janeza, lovca iz Trente. Ko stopi na prag rčine Jerica, hči Katrina, jo Janez ves omamljen občuduje — ali udi Jerica čuti, da jej utriplje srce za Janeza. Janez prosi mater tro, naj mu dovoli plesati z Jerico, kar pa Katra šele po daljšem ^'Poru dovoli. j III. V gostilni. Janez pride že na vse zgodaj popraševat po rjci, Spela mu odgovarja porogljivo. Ko vstopi Jerica, hiti Janez . nJej, oba si srečna zatrjujeta večno ljubezen. Janez ji podari cvct'c 'n takoj razodene mahoma vzplamenelo ljubezen in ji podani j;i S!-'°ntin zlato verižico, katero Jerica očarana sprejme. Vstopivši niv02 V'^!' v'se to in prosi Jerico, naj vrne verižico, sicer pogubi 11 srečo, Jerica pa ga ne posluša, nakar Janez užaljen odide. V kraljestvu rojeni c. Planinske cvetice spe. Pre-r(.'Llle P° jutranji zarji začno svoj ples, ki ga končajo po prihodu Vs ‘ Ko se prikažejo planinske koze z Zlatorogom, se strnejo 2|a CVetice krog njih in polagoma izginejo. Janez namerava ustrelita firt >r°Ka. Špela ga svari, on pa je ne posluša, ustreli in takoj pade v prepad. Obupana Špela ga išče in konečno najde mrtvega. Začetek ob 8. Konec krog 1L Thais Opera v treh dejanjih (sedmih slikah). Besedilo po Ana-tolu France-u napisal Louis Gallet. Vglasbil J. Massenet. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. BUCAB- Thais, igralka (sopran)........................gna Thalerjeva. Athanael, puščavnik (bariton) .... g. Levar. Nikias, mlad filozof (tenor) .... g. Šindler. Palemon, star puščavnik (bas) ... g. Zupan, Krobyla, sužnja (sopran).....................gna Šuštarjeva. Myrtala, sužnja (mezzo-sopran) . . . gna Vrhunčeva. Albina, redovnica (mezzo-sopran) . . ga Trbuhovičeva. Diva (sopran)..................................ga Levičkova. Suženj (bas)...................................g. Zorman. Puščavniki, redovnice, ljudstvo. Godi se začetkom 4. stoletja v Tebanski puščavi in v Aleksandriji. Prva vprizoritev 16. marca 1894. v Parizu. Plese priredila ga Helena Poljakova. Plešejo: ga Poljak°va’ gospodične Nikitina, Svobodova, Špirkova in Bežkova. Corps de ballet. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. V zgodbah svetnikov beremo, da je v četrtem stoletju v Egiptu spokornica Thais. V svoji mladosti je bila ižra nj|* Aleksandriji, takrat enem najvažnejših središč grške kulture^ je nenavadno lepa, toda njeno življenje ni bilo čednostno. v^il obrnil jo. je menih, čigar ime ni dognano. Nekateri mislijo, d*1 ? Paphnucij, ki slovi kot najgorečnejši izmed egipetskih asKc ,,[j tistega časa; drugi so mnenja, da sc je imenoval Serapj0*^^ Hessarion. O njem pripoveduje legenda, da je pač rešil 1 grešnice, da pa je pri tem sam zapal večnemu pogubljenju. Povest o lepi izpreobrnjenki je porabil Anatole Fran?Cill j<-snov za svoj roman »Thais«. Jedro in morala slovitega tle - lSni skepsa, ki kot vodilna ideja omogoča razvoj in opravičuje n J v zaključek romanovega dejanja. »Vem« — piše Anatole I'ril ;udje privatnem pismu — »da človeštvu nisem prinesel resnice. .. gej* hrepene po absolutnem in tiste, ki najmanj mislijo, najb°>J j;i po gotovosti. Med politiki, ki jih poznam, ne vidim niti cn^h' — 10 — bi bil zmožen dvomiti.« Anatole France priporoča dvom, ker ga lma za vir vztrpnosti, prizanesljivosti in usmiljenja. Nc dolgo potem, ko je roman izšel, je izrazil Paul Dcsjardins jttnenje, da bi »Thais« utegnila zanimati kakega skladatelja, n. pr. ^asseneta. In Masscnet je ubogal ter poveril sestavo besedila sv°je opere znanemu libretistu Galletu, ki je v svoji pesnitvi ■noral seveda opustiti vsako filozofsko razmotrivanje. Izluščil je 2 romana lc motiv o nepremagljivi in slepi sili ljubezni. Njena zrt*v postane menih Paphnucij, imenovan v operi Athanael. I’rva slika nas popelje na obrežje Nila, kjer najdemo starega PUsčavnika Palemona sredi tovarišev pri skromni večerji. Athas aelov stol je še prazen. Melanholična fraza v orkestru pripravlja azpoloženje. Pristopi Athanael in da duška svoji žalosti zavoljo ,azuzdane ženske z imenom Thais, ki s svojim nebrzdanim živ« Jenjein pohujšuje aleksandrijsko ljudstvo. Pripoveduje, da jo je P°znal in celo poželel v svoji mladosti, preden je postal kristjan in enih. Sedaj bi jo želel oteti iz objema satanovega. Ko Athanael zaspi, sc mu Thais v sanjah prikaže. Topla in sladna glasba spremlja vizijo, a brž utihne, ko se menih prebudi, asi mu modri Palcmon odsvetuje vmešavati se v posvetne Vari, odide Athanael v Aleksandrijo, da izpreobrne grešnieo. ■ Po slikoviti introdukciji nas povede pesnitev na teraso Niki* , VeKa doma v Aleksandriji, Nikias je Athanaelov prijatelj iz mla* s*i. nasladneš, cpikurejec. V lahnem dialogu, ki ga spremlja hi'*10 glasba, svetuje Nikias Athanaelu, naj ostane v njegovi S1 pri veselici, pri kateri bo sodelovala tudi 'Thais. S porednim asniehom na ustnih preoblečeta lepi sužnji Krobvla in Mvrtala j« Scavnika, o katerem pravi Nikias, da je tako zanemarjen, da se°l° več človeku podoben. Razposajenost v glasbi narašča, ko a,,Miža Thais, ki jo spremlja množica čcstilcev in veseljakov. l[nanael se seznani ž njo in ji napove svoj poset. st V tretji sliki smo pri Thais. Sita življenja, toda boječa se 'osti in smrti vprašuje svoje ogledalo, je li še lepa in bo li Ti * večno lepa. V veliki sceni, ki sledi in ki v njej že podleže a'!!ls menihu, dasi mu tega še nc prizna, sc odigra dvoboj med iw .e.tom in hetero, ki zastopata dve nasprotujoči si svetovni re 'xFanji- Ko zastor pade, godba nc utihne; polagoma izpodrivajo Pre*11’ ruligijozni mativi lascivne melodije. Burnemu prizoru sledi '('l P.r°sta in v srce segajoča meditacija, ki nas obvešča, da je našla ais notranji mir, da jc rešena. sledY Naslednji sliki pove Thais Athanaelu, da je pripravljena °dh i mu' Nikias in njegovi prijatelji, zbrani pri orgijah, hočejo sWl kurtizanc zabraniti. Da prepreči nesrečo, se zavzame Nikias n c*njič za odhajajoča in vrže denar med množico, da odvrne črnost od njiju. kam P04’ sliki vidimo Athanacla in Thais na potu v samostan, krva VoJi mcnih spokornico. Thais je utrujena, njene noge zan‘Vc- Redovnice pridejo in jo odvedo v zavetišče, ki ga nc bo tila nikdar več. goVpNavidez zadovoljen sc vrne Athanael med svoje brate. V nje« r°m ■ Srcu Pa Jc nemir. Kakor Tannhiiuscr \Volframu o svojem ki sai^, pripoveduje Athanael Palemonu o neozdravljivi bolezni, g0VoC. polastila njegove duše. V nemirnem, sunkovitem ritmu ri o Thais. Prehajajoča iz mola v dur, izzveni njegova povest — 11 — v priznanju: »Vse, kar zrem, je Thais! — Thais! — Thais!« ^ sanjah se mu prikaže najprej Thais kot kurtizana, potem kot re< dovnica na smrtni postelji. V največji razburjenosti odhaja, da bi jo videl šc enkrat v življenju. V zadnji sliki vidimo Thais poslavljajočo se od sveta. P°® košatim figovim drevesom so krog nje zbrane njene tovarišice. Glasba izraža izključno cerkvene molitve. »Usmili sc je, o Gospod.« pojo redovnice. Thais zre kakor zamaknjena predse, njeno obličj® izraža rajski mir. Ob vrtnem vhodu se prikaže Athanael. Z b'®' dega lica mu sije obup. Prizor spominja na svidenje Fausta in Marjetice v ječi. Thais je v smrtni ekstazi, Athanael ji govori be* sede, ki jih ona ne razume, ne more več umeti: »Laž je bilo vse. kar sem govoril, lc življejc je resnica! Rcci mi, da živiš! Ne umrli — Prepozno. »Sladkost uživam nadzemske sreče« — šepeta rl hflls — »in odpuščeni so mi moji grehi. Zdaj zrem nebo... Boga!« tv — 12 — Začetek ob 3. Konec okrog 6. g. Šindler. g. Zupan, ga Levičkova. g. Zorman, g. Trbuhovič. g. Drenovec. Fr a Diavolo Opera v 3 dejanjih, napisa! E. Scribe, prevel A. Funtek, vglasbil D. F. E. Auber. Dir'gent A. BALATKA. Režiser F. BUČAR. ^ra Diavolo, pod imenom tnarchese di San > Marco (tenor)............................g. Drvota. p°l'd Kookburn, potujoč Anglež (bariton) . g. Pribislavski. a*nela, njegova žena (mezzo sopran) . . gna Šterkova. Orenzo, častnik (tenor) . ... ^atteo, krčmar (bas)..................... ®rHna, njegova hči (sopran) £'acomo, (bas) \ / . . . . "ePPo (tenor) ) bandlta \ . ^Ičastnik (bariton) . Mll«ar (tenor) .................................g. Rus. Vojaki, strežniki, kmetje in kmetice. ^°di se blizu Terracine v Italiji začetkom 19. stoletja. Prva vprizoritev 1. 1830. v Parizu. , Pred gostilno. Krdelo vojakov, na čelu jim častnik ^Orenzo, veselo popiva, le Lorenzo je žalosten, ker mu krčmar Mat- ne da ■za ženo hčere Zerline, ki je namenjena bogatemu Fran-c&scu. bu .^or(^ Kockburn in njegova soproga Pamela prihitita vsa raz-h r)ena> bila sta ravnokar na cesti oplenjena po roparski tolpi Fra jeii. olovi. Vojaki takoj odidejo zasledovat roparje. Ko je lord svoji ttia Jaz°^e' sv°i srcl nad njenim koketnim vedenjem napram nekemu ,jju 'iZ Napolija, nastopi Fra Diavolo pod imenom markija di Sam- Angleška dvojica odide, s Fra Diavolom ostane Zerliua haiaa’ mu zapoje pesem o zloglasnem roparju Fra Diavolu. Prišle’ °Ca ropar'ia Beppo in Giacomo javita, da se ni posrečilo, An-zVit Vsesa ukrasti. Ko prideta zopet Angleža, izve Fra Diavolo na Vrn na£»n. da ima Pamela v obleki všitih 100.000 lir. — Vojaki se Jtr- u ln Prineso veselo novico, da so roparje premagali in Pamelin ^ ^ 1 nakit zopet nazaj prinesli. Pamela, vse srečna, podari Zeriini i 0renzo dar odkloni — 10.000 lir, in tako je poroka Zerline 'n mogoča. 13 - II. Zerlinina spalnica. Zerlina vede angleško dvojico v sobo. Fra Diavolo pride skrivaj ogledovat, kako bi mogel do Angleža, da bi ga oropal. Pri odprtem oknu zapoje barkarolo v znamenje, da zdaj lahko prideta Beppo in Giacomo, ki se priplazita skozi okno. Z eri in a se vrne, razbojniki se urno skrijejo v mali temni s0' bici, Zerlina gre v posteljo in ko zaspi, hočejo razbojniki takoj K Angležema — ali zdajci se začuje hrup, vojaki so se vrnili, zato se roparjii zopet skrijejo. Zerlina hiti gostiti vojake. Lord pride P^l' vedovat, od kod ta hrup in zdaj nastane ropot v temni sobici, kjer so skriti roparji. Ko pa hoče Lorenzo vstopiti, mu pride napr^' marki di San Marco — Fra Diavolo. Lorenzu reče Fra Diavolo, da je bil namenjen k Zerlini, lordu Pf, da je hotel k Pamcli. Tako >e rešil sebe, Lorenzu in lordu pa zbudil ljubosumnost. III. Gorata pokrajina. Fra Diavolo pride kot bandit vtakne v votlo drevo listek, v katerem veli Beppu in Giacomu, ^ mu dasta znamenje z zvončkom v kapelici, da je prišel čas oropal Angleža, potem odide. Po svetem opravilu ostaneta Beppo in 0*a' como sama, najdeta Listek ter ga z velikim naporom prečitata. u ' renzo pride In toži o Zerlinini nezvestobi. Z vračajočim se ljudstvo® pride Zerlina, prinese banditoma naročeno vino; tadva pa se P1* ; k’ priči, ker sta malo preveč pila, izdata, prepevaje ono pesem-jo jc bila pela sinoči Zerlina, ko je bila sama v spalnici. Takoj Pr' mejo oba bandita in res naijdejo listek,, ki ju izda. Lorenzo zaP°vs zastražiti celo okolico, vsi se poskrijejo. Giacomo mora dati, P siljen po Lorenzu, znamenje z zvončkom, Fra Diavolo pride in ko hoče k Angležu, ga vojaki ustrele. - 14 — Začetek oh 8. Konec po 10. Koncert gospodične Amelije de Bartfeld. 1. Grieg: Sonata G Dur. 2. Wieniawski: Koncert D moli. 3. J. Raft': Giga con Variacioni Op. 92. 4. a) Couperin-Kreisler: La Precieuse. b) Pugnani-Kreisler: Praeludij in Allegro. 5. a) Smetana: Iz domovine. b) Dvorak: Slovanski ples Op. 46 št. 8. 6. a) .laromir Weinberger: Une cantilfene jalouse. b) Sarasate: Ciganske melodije. 15 - K premijeri Parmovega „Zlatoroga“- Noviteta slovenske dramatske glasbe na kraljevski oper' bodi pozdravljena! V tekoči sezoni sta se oglasila oba edina komponista dramatske glasbe med Slovenci, Risto Savin in Viktor Parm8, Prvi, zastopnik moderne, se je predstavil s prerojeno *Lep° Vido", Viktor Parma pa se nam pokaže kot reprezentant lahke glasbe s svojo novo opero „Zlatorog". Tudi Parma ni muzik po poklicu — temveč uradnik Muzika mu je bila od nekdaj srčna potreba, ž njo si Je lajšal in sladil življenje. Vzgojen je bil za uradniško karl' jero in glasbo je gojil takorekoč le za šport. Komponist „Zlaloroga" se je rodil 20. februarja 1858. !• v Trstu. Njegovo življenje se je razvijalo brez posebnih godljajev. Gimnazijo je študiral v Zadru in Tridentu. Svo.l že v Trstu začete glasbene študije je nadaljeval na glasben' šolah tako v Zadru kakor tudi v Tridentu. V teh je Pre ? doval italijanski duh s svojo sladko melodiko, v pri Parmi lahko zasledujemo v vseh njegovih delih. D* na Dunaju se je poleg poklicnih, juridičnih študij bavi ■ glasbo ter je vestno posečal predavanja profesorja Anto ‘ Brucknerja. Po dovršeni univerzi je vstopil v politično uPraVjj. službo, pozneje je bil premeščen h kranjski deželni v . služboval je pri različnih okrajnih glavarstvih, kjer so ^ glasbeni užitki le prava redkost. Vendar pa vidimo Parn)0 j vseh teh službenih mestih glasbeno delavnega, spopoln.le^_ se je od stopnje do stopnje in že 15. februarja 1895 je danje deželno gledališče prvikrat vprizorilo njegovo tridejan opero „Urh, grof celjski". Da je doživela ta opera v ^e,fngjvli času pet repriz, nam kaže, da se je s svojo melodijo ob*'111. . hitro priljubila. Njegova druga opera „Ksenija“, vPr'zolio7., prvikrat na ljubljanskem deželnem gledališču 5. januarja 1 se je po velikem uspehu v Ljubljani sprejela takoj 118 v pertoar zagrebške opere in se je proizvajala tudi na Ke'> — 16 - Sarajevu, Varaždinu in Splitu. Ko se je po prevratu ustanova v Ljubljani narodna opera se je lansko leto Ksenija zopet v novi opremi predstavila občinstvu. Zlasti posrečen je 'ntermezzo iz „Ksenije“. Že leto nato, 1898, je vprizoril Zagreb in za njim Ljubljana njegovo dramatično romanco „Staro pesem", ki se je Proizvajala tudi v Opatiji. Viktor Parma. °De ^zrne^ vse'' njegovih del se mu je najbolj posrečila li§g e*a i,Caričine Amazonke" (prem>jera v deželnem gleda-p0 . v Ljubljani 24. marca 1903). Razen Zagreba in drugod ^ugoslovanskih odrih so to delo vprizorili tudi v Plznjii - 17 — in Smichovu. Parma je tedaj edini slovenski komponist, ki je s svojo glasbo prekoračil meje slovenske domovine. Izmed njegovih operet so se proizvajale še „Nečak“ (preinijera 18. sept-1907. v Zagrebu) in tridejanka »Apolonov hram“ (premijera tudi v Zagrebu 27. marca 1909.), ki pa v Ljubljani zavolj0 prepikantne vsebine ni bila sprejeta. Zadnja njegova opereta „Zaročenec ;v škripcih" še čaka vprizoritve. Tem Par' movim dramatskim delom se pridružuje sedaj še tridejansk® opera »Zlatorog". Parma tedaj slovenskemu občinstvu ni neznan skladatelj* Njegova težnja je predvsem, s prikupljivo melodijo zadovolji*1 sladkobe željno uho. Parma privabi s svojo glasbo v gleda' lišče tudi one, ki menijo, da naj bo glasba človeku, utrujenen,u od dnevnega dela, v lahko razvedrilo. Kot pri drugih deli'1’ tako najdemo tudi v Zlatorogu obilo znanih tudi narodm11 motivov, kateri bodo ugajali tudi najširšim slojetn. Dr. P. K- — 18 - J O hudožestvenikih. Intermezzo s potopom. Čehov, Dostojevski in recitacije sprejete z navdušenjem rez pridržka; Jesenske gosli dokaj hladneje. Potop nekako Sklonjen. Lunaček v Obzoru ga je obsodil odločno in p8tro. .Bersenjev je priobčil v imenu hudožestvenikov iz-^®v°, kjer brani potop in njega sprejetje v repertoar moskov družbe, češ, da res ni delo visokih literarnih kvalitet, pa dober „teater“; in namen teatra da je pač teater, ne eratura, da ima dobro teatralno delo sicer lahko tudi lite-rn°.umetnostno ceno, takole mimogrede in za nameček, t trebno pa da to ni. — Take principialne izjave od hudo-tiyS ne k* pričakoval; bilo bi bolje, da so nega- u 'J0 kritiko molče pogoltnili. Bersenjev se sklicuje poleg tega ^ štiristo predstav Potopa v Moskvi. Tudi to bi bil lahko opustil. Poznam moskovskih potreb in zahtev ondotnega občinstva, a Sah za nas ne Pohajajo v poštev. Tam so Rusi med °> naše razmerje do njih pa je vse drugo. ... Hudožestveniki bi se morali zavedati, da Jugoslavija v ne vidi navadne gledališke trupe, pa če še tako izvrstne, odlT- P°siance z važno kulturno misijo, ki so prišli k nam ni r*Vat tajinstvene svetove ruske duše, okristaljene v umet-()g . njih velikih poetov. Niti za hip ne bi smeli pozabiti, 8* nj>h velika prikazovalna sposobnost nam pomembna j,jv ® v službi genijev. Zato si ne bi smeli sami zniževati Post razkazovanjem vnanje dresure, kot je vkljub vsem čulitavim režija množice v Jesenskih goslih. Tu čutiš, moraš 8e 1 narejenost; roka, ki proži to komplicirano kolesje, da z°k v zo^ kakor pri uri, bi morala ostati vsaj med ^fese res nev*^na> in nemiselna. Ali je ostala? če ^tljivo, neverjetno prav gotovo občudovanja vredno, in tazHoCe^G Pou^no — ^a’ ’n enkrat da . . . samo po-Živet. n* in ni. Produkcija umetnije — mi pa smo hoteli do-’)sPeh Odtod naše razočaranje in njih delni ne- *lattlo ^astno zanje in dober nauk obenem. Nje tehtamo z Uii8ter..Vag°. Vstopili smo v njihov hram pobožno, kakor k b0žje vj01’ *n smo bili užaljeni, ker nismo našli same službe Pri '..^e8porazumljenje, še enkrat ponovim: častno zanje. Jltl nismo iskali zabave, temveč nekaj vse globljega. — 19 — Ko bi se bil Bersenjev skliceval na dušeslovni zakon o ritmiki človeške dovzetnosti, bi bil bolj prav storil. Ko bi bil dejal: Ljudje božji, po Čehovu še dva večera Dostojevskega — ali ni to presilen naval na vaše duše? Ali nima odzivnost vaših sprejemajočih organov res nikakih meja ? Nam igralcem* ki moramo vse te krize živeti do zadnjega utripa, je to prehud napor. Privoščite za boga vsaj nam malo oddiha. Tako bi bi ostal zapovednik Potopa na ravnini dejstev in prakse, n® svojem naravnem torišču, in se mu ne bi bilo treba spuščat' v teorije, ki niso njegova domena. Ritem dušne sprejemljivosti kipi in plahne, kipi in plah«e kakor vsaka resnična tvornost; in podajanje in prevzeman.le umetnostnih proizvodov se mora vpogibati po valovih te lim.le’ ako hočemo, da pozornost ne otopi. Jaz sem opazil na sebi, in marsikateri izmed gledalce^ mi je priznal, da mu je po ogromnem, poraznem vtisu „Brato Karamazovih" celo „Striček Vanja“ obledel. Ta skrajna n*” petost vse duševnosti se ne da navijati brez konca, strune s morajo napustiti, ako naj ne počijo Treba je bilo premor*’ sicer bi bila nadaljna dva čehovska večera minila ob neZ_ nimanju in utrujenosti. A tega premora ne bi bilo smeti lZ polniti z umetniško malo pomembnim delom, ki deluje sa'|’ na živce, nego s kontrastom : s kako rusko ali svetovno K sično komedijo. Tako se vtisi nikakor ne zabrisujejo, nejj. medsebojno jače in povzdigujejo. Grki so to dobro ve. zato je morala priti po tragični trilogiji vselej na vrsto satir igra, ki je s kontrastnim učinkom pretreseno duševnost vr< novesila ter jo vsposobila za sprejemanje nove tragike. — 20 — Ponalisk dovoljen le z označbo vira. N^'*ki »st izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-pri ^ Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti 'Hh ■ 'n