LJUBLJANA,
glasilo prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije
Spodbuda verifikacije
Od 27 gimnazij, kolikor jih v posameznih krajih gimnazij-je bilo preteklo leto v SR Slo- ske ustanove trudijo ustvariti veniji, jih je le 11 dobila potr- pogoje za dosego popolne veri-dilo, da ustrezajo minimalnim fikacije — da bi se glede rhate-pogojem za uspešno dovajanje rialnega in kadrovskega položa-reformnega procesa izobražena- ja približale smotru reformiranja in vzgoje; ostale so bile ve- ne vzgoje in izobraževanja na rificirane le pogojno, se pravi, drugi stopnji. Naj omenimo ne-da morajo v določenem roku iz- katere ugotovitve s tega posve-polniti pogoje...	ta.
Skupščina SR Slovenije je Povsod so ustanovitelji konč-jeseni obravnavala izvajanje na- no le prišli do prepričanja, da log pri uresničevanju reforme gimnazija ne more biti najce-gimnazij. Prosvetno - kulturni nejša šola, če naj ne trpi kvali-zbor skupščine je nato izdal — teta njenega dela. Kljub različ-»priporočilo vsem delovnim nim težavam, ki jih še imajo skupnostim gimnažij, občinskim te ustanove (in ki ne bodo že skupščinam in vsem tistim, ki jutri zbrisane z dnevnega reda) jih zadeva reformni proces v — to zlasti v manj razvitih ob-gimnazijah, da pospešijo druž- mačjih kot v Kočevju. Gorici, beno osamosvajanje gimnazij in Murski Soboti, toda tudi v Ce-samoupravljanje njihovih de- lju in Kopru in nemara še kje lovnih skupnosti in da. poskrbe — lahko v splošnem le ugoto-za uveljavitev naprednih teženj bimo od verifikacije sem dana področju vzgoje in izobraže- ločen napredek glede njihove Vanja ter za to, da postane uči- materialne opremljenosti in detelj samostojen ustvarjalec v loma tudi drugih pogojev dela. vzgojno-izobraževalnem proce- Zanimivo je, da imajo gimnazi-su. Vse to naj bo upoštevano tu- je večje težave v pogledu uvedi v statutih gimnazij...«	(javljanja tehnične vzgoje z de-
Pred nekaj dnevi so se na lom učencev v proizvodnji v republiškem sekretariatu za šol- večjih mestnih središčih kot pa stvo zbrali ravnatelji gimnazij v manjših krajih. Na splošno dr-in se pogovorili o tem, kako se ži ugotovitev, da so gimnazije ------------------------— še vedno glede tako pomembnega reformnega načela, kot je proizvodno delo učencev, preveč prepuščene same sebi in da gospodarske organizacije skupaj z občinskimi skupščinami niso
Zakaj le na stopnji osnovnih šol?
Zaradi
l.jajo tudi predmetni pouk v osnovni šoli.
Dejstvo je, da bi moral imeti vsak zavod prosvetne svetovalce za družbeno-jezikovno skupino, pa tudi za naravoslovno-mate-
Rtrasicrva
Frmceta Miheliča
Razstava Franceta Miheliča v ljubljanski Mestni galeriji (Mest- ustvarile potrebnih pogojev za hi trg 5) je po svoji vsebini iz- Seveda pa so izjeme, kjer je Jemna. V razstavnih prostorih so proizvodno delo steklo, učenci razvrščene Miheličeve risbe ter se ga radi udeležujejo in pod-jutkovne scene in lutke. Redko- jetja so zadovoljna z njimi. kha.i se ponudi ptilika. da bi na	prvem mestu v pogledu
modernizacije pouka je vsekakor gimnazija Ravne, ki z opremljenostjo svojih kabinetov, laboratoriji in predavalnicami, kakor tudi s proizvodnim delom učencev, močno izstopa iz te vrste šol. Zasluga za to gre — kakor je bilo že večkrat poudarjeno — v prvi vrsti lokalnim či-niteljem, ki kažejo izredno razumevanje in naklonjenost za to šolo — primer, vreden posnemanja.
Tudi ostale gimnazije — v Kamniku, Škofji Loki, na Jesenicah itd. — so dosegle v nekem pogledu napredek. Če le na kratko naštejemo težave, ki se morajo te ustanove boriti z njimi vsak dan, moramo omeniti, razen že povedanega, še pomanjkanje učiteljev za tehnično vzgojo, pomanjkanje učilnic, moderne opreme, pripomočkov in. učil, dalje stanovanj za ustrezno usposobljene strokovnjake itd. O vsem tem govori tudi priporočilo skupščine SRS občinskim skupščinam. (Tudi o stanovanjih!)
Pozornosti je vredna še ugotovitev s tega posveta, češ da je v naši javnosti dostikrat vse preveč presplošnih kritik na račun šol in šolstva sploh. Nemara bi bilo potrebno ljudske poslance bolj kot doslej seznanjati s šolsko problematiko in nuditi tudi zavodom za prosvetno pedagoško službo vso podporo.
Verifikacija ima za zdaj to pozitivno posledico, da so se izboljšali materialni pogoji nekaterih gimnazij. Pri vsej skrbi za izboljšanje materialnega položaja teh šol pa ne bomo smeli izgubiti izpred oči vsebinskih vprašanj reforme pouka, ker za to naposled tudi grej znova in znova bo treba preverjati in prilagajati učne načrte, kritič-ra ,	no zasledovati vse nove izkušnje
kdi 3V'	vzporejali umetni- in jih posredovati drugim. In —
. vve risbe ter plastične lutkovne ne pozabiti na izboljšanje idej-CeTlograf&ke variacije na isto nosti pouka.	dh
^ hio. France Mihelič je pripra-£>i ^Za. l>etnajstletnico lutkovnega 5 ®^ališča v Ljubljani izredno ^.ano in funkcionalno sceno-ijo, ki doseže svojsko so-iadje z Maeterlinckovo »Sinjo biiCCu' ^eve,da je Mihelič upora-1 bogat opus svojih grafik in
z republiškim zakonom o 0 P™5'’61'10 Pe««gOŠki službi V SR Sloveniji
prosvetno-pedagoški službi,	^	,	- i ,
sprejetim pred tremi leti, je Je In izobraževanja. Pri ustanav- dov so . se ze pokazale bila odpravljena šolska in- lianju zavpdov za eno samo ob- majhnega števila prosvetnih sve-šnekciiska služba ki ie imela čino so odločali njeni interesi za tovalcev niso mogli studijsko ob-pretežno administrativno kon- to službo (pa tudi njene material- ravnavati šolske problematike, _ trolno funkcijo Ta zakon je ne možnosti). Potrebo po lastnih njihova dejavnost pa se je orne- matično področje... določil obenem tudi novo or- zavodih so utemeljevale občine s jila predvsem na nadzor šolskega y vseh zavodih na Sloven-ganizacijo in vsebino pedago- tem, češ da so dobivale njihove dela učiteljev in na izvajanje skem je le šest svetovalcev za ške strokovne službe na pod- šole pri OLO (npr. v Ajdovščini, predpisov. Tudi strokovnega iz- vse vrste poklicnih, tehniških in ročju šolstva. Kakšne naj bi Idriji itd.) premalo pomoči. Po- popolnjevanja učiteljev ni^ bilo njim ustreznih šol za gospodar-bile torej njene naloge?	sledice so na dlani: nekateri za- mogoče izvajati brez pomoči in stVo in družbene službe — če-
vodi so delovali le za eno obči- sodelovanja drugih zavodov, po- prav bi bilo prav, da bi imeli Prosvetino-pedagoška služba no oziroma dve. Ukvarjali so se leg tega pa^ pomenijo takšni za- vsj večji zavodi prosvetne sve-naj bi spremljala ter proučevala predvsem z osnovnimi šolami, vodi za občine veliko finančno tovalce za področje strokovnega razvoj in napredek vzgoje ter vendar pa tudi zanje niso imeli breme.	,	^ izobraževanja.
izobraževanja, nudila naj bi stro- organizirane službe v višjih raz- V vrsti zavodov (Ajdovščina, Obenem z novimi nalogami kovno pomoč učiteljem pri pouku	redih	po predmetnih področjih.	Idrija, .	Jesenice, Nova Gorica,	prosvetno-pedagoške službe bo
in opravljala pedagoški nadzor	Ptuj), ki	delujejo na območju	ene	treba proučiti tudi nov profil
nad delom šol ter organizirala	17	zavodov	za prosvctno-pe-	at; dveh	občin in za katere	ve-	prosvetnega svetovalca. V zavo-
/Strokovno izpopolnjevanje učne-	dagoško službo,	toda...	Ijajo te	ugotovitve, zavzema	za-	dih je sedaj 60 odstotkov svetega osebja.	problematiko gimnazij, učite- vod v Novi Gorici izjemen polo- valcev, ki so usposobljeni le za
Triletna praksa je pokazala, Ijišč, strokovnih, in posebnih šol žaj. Le-ta ima na svojem ob- področje razrednega pouka v da bi bilo treba podrobneje do- so spremljali nenačrtno, ali pa močju 115 osnovnih šol s 436 od- osnovni šoli, zaradi pomanjkanja ločiti te naloge v zakonu in za- so ostala vsa ta področja izven delki, ki pa so večinoma niže or- kadra pa spremljajo tudi delo ha gotoviti usklajenost dela med- območja njihove dejavnosti. Vzro- ganizirane in raztresene po tol- stopnji predmetnega pouka, občinskih in občinskih zavodov ki za to:	majhno število teh minskih hribih. Zaradi te speci- Informacija republiškega se-
za prosvetno-pedagoško službo z ustanov na območju zavodov, po- fičnosti, ki bi jo bilo treba upo- kretariata za šolstvo o prosvetno-
števati, bi morali novogoriški za- pedagoški službi v naši repub-
Silil
'11

I
■ •
■
France Mihelič: Kurent
vod kadrovsko okrepiti tako, da bo zmogel organizacijske in pedagoške probleme niže organiziranih šol.
Kadri, kadri in spet — kadri.
'Analiza republiškega sekretariata za šolstvo je pokazala, da nimajo splošnih, pa tudi kadrovskih pogojev za delo zavodi: Vi-dem-Krško, Postojna, Koper in Kranj. Zavodi v Trbovljah, Dravogradu in v Novem mestu (za območje štirih občin) se ukvarjajo predvsem le s problematiko osnovnih šol, čeprav je poleg teh na njihovem območju še osem do devet šol druge stopnje, niso pa rešeni tudi problemi v zvezi z varstveno-vzgojnimi ustanovami. Zdi se, da je utemeljen obstoj zavoda v Murski Soboti (ki deluje za območje petih občin) — posebno še zato, ker so tam tudi dvojezične šole.
Na območju 6 do 8 občin delujejo zavodi: Ljubljana I, Maribor, Ljubi,jana-Vič in Celje. Le-ti imajo razmeroma dobro strokovno zasedbo in ustrezajo vsaj v določeni meri zahtevam in nalogam, ki jih določa zakon o prosvetno-pedagoški službi. Ti zavodi se (v okviru instruktivno pedagoške službe) ne ukvarjajo le z osnovnimi šolami, temveč tudi s šolami druge stopnje, varstveno-vzgojnimi ustanovami in domovi. Nepopolno je sicer razvita prosvetno-pedagoška služba za področje strokovnega izobraževa-nja, precej dobro pa sektor. za
--j -fc-aalg strokovno izpopolnjevanje učnega kadra in za dokumentacijsko službo. Ti zavodi opravljajo tudi določene študijsko-proučevalne naloge, in sicer samotojno ali pa zavodom za napredek šolstva manjkanje kvalificiranega kadra v sodelovanju z republiškim za-SRS in zavodom SRS za stro- za ta področja šolstva in dejstvo, vodom za napredek šolstva, kovno izobraževanje.	da za te ustanove niso mogli si- Praksa je pokazala, da bolje
Izhodišče pri ustanavljanju stematizirati delovnih mest.	razviti zavodi pomagajo manj
zavodov za prosvetno-pedagoško Potegnimo črto — kakšen je razvitim. Tako rešujejo nekateri
liki govori podrobneje še o profilih posameznih vrst prosvetnih svetovalcev, posebej pa še o predlogih za izboljšanje dela tovrstne službe.	M. K.
Kako čudovit pogled v svet najmanjšega
službo naj bi bile njene naloge, seštevek? Informacija republiške- zavodi, ki imajo na svojem ob-Ustanavljanje zavodov ter nji- ga sekretariata za šolstvo, ki pod- močju malo šol druge stopnje, hova teritorialna razporeditev robno analizira prosvetno-peda- naloge v zvezi z instruktivno-(ali pa določanje notranje struk- gosko službo v naši republiki, pedagoškim delom. Tovrstna po-ture in organizacije) naj bi teme- pravi med drugim, da večina od vezava je med zavodom v Mari-Ijilo na vsebini in obsegu na- 22 zavodov ni mogla uspešno boru in Ptuju, Dravogradom, log, kLjih mora izvajati posame- opraviti nalog pn uresničevanju Mursko Soboto ter. zavodom zen zavod.	šolske reforme, k čemer je v pre- Ljubljana I in Trbovljami, med
Žal so se občinski ljudski od- cejšnji meri »pripomogla« nepo- Celjem in zavodom ’’ v Vidmu-bori orientirali pri ustanavlja- ^olna organizacija zavodov, nji- Krško. n.ju teh zavodov preveč le na hova neprimerna struktura in T _	.	.	..
organizacijsko izvedbo. Menili šibka kadrovska zasedba. Kasne-	.	.	’ _
so, da je poglavitna naloga pro- je se je združilo nekaj zavodov, Ugotovitve -so pokazale, da je svetno-pedagoške službe organi- ki so delovali v eni oziroma dveh kadrovska zasedba ^ v zavodih zacija nadzora nad delom učite- občinah, tako da imamo sedaj 17 (glede na razvitost šol na njiho-Ijev pri izvajanju učnega načrta zavodov.	vem območju) kvantitativno šib-
in predpisov — vse premalo pa Samostojne zavode so ustano- ka» saj je v 17 zavodih le 111 so upoštevali vsebino, funkcijo in vili v idrijski in ajdovščinski ob- strokovnih sodelavcev. Ce upo-naloge zavoda na področju vzgo- čini. Pomanjkljivosti teh zavo- števamo sedanjo organizacijo in
. '	strukturo zavodov, bi potrebovali
predvsem več prosvetnih svetovalcev za osnovne šole, za varstveno-vzgojne ustanove ter za posebnfe šole,
Po podatkih zavoda SRS za statistiko je v naši republiki 1180
«_K—r®"«-	svojin giaius. tu -- r--------*■—-------- —“— ■	*  ----,«•- *-----^--------------.	—•>;—- oddelkov s kombiniranim pou-
1SlD iz obdobja nekako 1950-1963	Celju organiziral dan upraviteljev	lo vprašanje, ob katerem bi se	dognanj smo našli v strnjeni obli-	ko,m in 3 673 oddelkov z razred-
je bogat 'sanjski in fantazij-	in pedagoško soboto, ki je postala	morali prosvetni delavci le več-	ki odgovore na mnoga vprašanja,	nim oz nekombiniranim poukom
Vri SVet zavestnega in podza- že tradicionalna oblika vsakolet- krat ustavljati.	ki so le v fragmentih raztreseni skupno bi potrebovali 56 pro-
Imu ga doživl.ianja prenesel na neSa stika celjskih prosvetnih de- Mnogo upov na izboljšanje po pedagoški literaturi. Avdito- SVetnih svetovalcev za razredni utkovni oder. S tem. da se je	lavcev z najvidnejšimi pedagoški-	materialne situacije šol in tehtnih	rij, ki so ga sestavljali prosvetni	pouk na osnovnih šolah prav ta-
Kovno oddaljil od Maeterlimcko-	mi teoretiki.	misli za perspektivno reševanje	delavci celjskega okraja od pred-	ko pa bi m0rali imeti’ ustrezno
transcedentalnega sveta in Naša gosta in hkrati predava- problemov šolstva II. stopnje sta stavnikov šolskih vodstev in število strokovnjakov za posa-t®, nek°liko historične osnove, je	telja sta bila v teh dneh univer-	v diskusiji doprinesla tudi naša	vzgojnih ustanov do najmlajših	mezne predmete v okviru pred-
liko,vlK> kot miselno poso-	zitetna profesorja dr. Vlado	gosta podpredsednica okrajne	učiteljev z nerazvitih in podruž-	metnega pouka v 3227 oddelkih
pu odrske elemente, ne da bi	Schmidt in dr. Stanko Gogala,	skupščine Celje tov. Milena Stif-	ničnih šol, je bil z izvajanji zelo	šol na Slovenskem.
Hnck1 V iedru Prizadel Maeter-	Prof. dr. Stanko Gogala je spre-	terjeva in predsednik SZDL za	zadovoljen, saj je preko žive be-	Analize učnih uspehov ka-
in ck°vo Pravljično igro. Sanjski	govoril vsem upraviteljem šol in	okraj Celje tov. Jože Marolt. Pfo-	sede hitro prodrl do pomembnih	žejo, da je na višji stopnji osnov-
^ Podzavestni svet Miheličevih	vzgojnih zavodov o nujnosti in	svetni delavci zelo cenimo njuno	spoznanj o nekaterih, trenutno	njh šol največ problemov in sla-
: I bo dal igri pristen umetni-	pedagoški moči prave vzgojitelje-	osebno prizadevnost in prizadev-	najbolj aktualnih problemih naše	bih uspehov pri slovenskem je-
Dan upraviteljev in druga »pedagoška sobota« v Celju
V mesecu decembru je zavod bili za kratek čas potisnjeni v zgoščenem in zelo sistematičnem za prosvetno-pedagoško službo v ozadje, v zavest pa je živo stopi- prikazu nekaterih najvažnejših
takoodraz sedanjega časa, seveda ve osebnosti. Poslušalci so se ob nost pri poudarjanju pomena pedagoške teorije.	ziku, matematiki in tujem jezi-
zatetPnstno in z naravno inten- predavateljevih besedah globoko vzgojnega dela in pri iskanju Celjski prosvetni delavci se kil, posebne težave pa sO tudi s
• ^	'-'j iC	V'O	/Vt	5 v*	-T o	i r-11 11	T A	^ 7	v"\ 1 o o F ^ A v-N	7	o 1^ AT 7T*Or^ TV A	TV f~W 1 A1 T A	»	770 T T	cl IV	a	r-1 — rt	rt	rt J	rt — —	, a rf r\	z. _ 1__ * H___	T ? 1_ _
kot razodeva prekipeva-	zamislili, saj je v plastičnem in	enakovredne^ pozicije šolstva z	zavedamo skopo odmerjenega ča-	tehnično, likovno in glasbeno
Umeh,rbni doživljajski svet	analitičnem načinu podajanja	drugimi družbenimi dejavnostmi-	sa, ki ga imata tovariša predava-	vzgojo. Pravilno bi bilo, da bi
re(jn aika- . Taka razstava je iz- vsakdo lahko našel sebe, svoje Program »pedagoške sobote« je telja pri obilici odgovornih nalog spremljali in proučevali te pred-š0lsk Priložnost za šolnika in	pedagoške vrline in tudi pomanjk-	naslednji dan izpolnil dekan fi-	na razpolago. Zato še toliko bolj	mete strokovnjaki, vendar jih
Ponud' m adino’ sai se zlepa ne	Ijivosti. Vsakodnevni problemi od	ložofske fakultete prof. dr. Vlado	vrednotimo njuno prisotnost med	je za zdaj še premalo. Za sploš-
rneriot- P/dika, da bi mogli pri-	drobnih organizacijskih do češto	Schmidt. »Oris pedagoške meto-	nami s tihim upom, da se bosta	noizobraževalne predmete v šo-
jati dvoinrv Holc iimat-ub-o «« . • -.... - -	-	............. ”	-	-	v
^ temo.
na težkih finančnih, s katerimi se dologije« je bilo miselno zelo za- našemu vabilu še kdaj odzvala, lah druge stopnje je v zavodih ubadajo upravitelji po šolah, so htevno predavanje. V 5-urnem	Vika Kavčič le 13 svetovalcev, ki pa sprem-
KAJ JE REFERENDUM?
Pri sestavljanju osnutkov v vzgojno-izobraževalnih zavodih se pojavlja problem, kako v statutih določiti oblike in, metode dela delovne skupnosti.
Ena izmed oblik, v katerih izvaja delovna skupnost svojo samoupravno funkcijo, je tudi referendum. Referendumu je pravno sredstvo, s katerim delovna skupnost kot celota izreče svoje mnenje z »da« ali »ne« o določenem posameznem vprašanju. To pomeni, da uporabljamo obliko referenduma takrat, kadar želimo dobiti stališče celotne delovne skupnosti o določenem vsekakor pomembnem problemu, ki je odločilne važnosti za celotno delovno skupnost.
V tem smislu se referendum razlikuje od oblik (sej), v katerih delajo kolegij alni organi (sveti, upravni odbori itd.); ki namreč ne odločajo o zadevah (pravilnikih, sklepih itd.) z »da« ali »ne« enotno za vso zadevo, ampak razpravljajo o posameznostih, jih spreminjajo, dopolnjujejo in šele potem, ko so svoje pripombe, predloge itd. sprejeli, sprejmejo celoten sklep, npr. pravilnik in podobno.
Zaradi tega predvidijo v statutu referendum predvsem tiste delovne organizacije, kjer zaradi večjega števila delavcev ne izvršuje delovna skupnost vse svoje samoupravne pristojnosti sama, ampak je nekatere prepustila svetu delovne skupnosti, npr. sprejem statuta, pravilnikov itd.
Zato bo potrebno, da tiste delovne organizacije, ki imajo svete delovnih kolektivov, v statutu urede tudi ■ referendum kot obliko, v kateri zbor delovne skupnosti preizkuša delo svojih samoupravnih organov s tem, da pove na referendumu mnenje o najvažnejših splošnih aktih, kot so statut, pravilnik itd., katere je sprejel svet delovne skupnosti. Prav tako na referendumu kolektiv izreče z »da« ali »ne« svoje mnenje o drugih pomembnih vprašanjih, kot so npr. združitev delovne organizacije z drugo delovno organizacijo in podobne stvari.
Zato je potrebno v statutu obdelati referendum in določiti, kdaj je organ upravljanja dolžan razpisati referendum. To je v primerih, določenih že v statutu, na zahtevo določenega števila članov delovne skupnosti dopustiti možnost, da svet delovnega kolektiva sam odloči, kdaj in o čem razpiše referendum, in dopustiti možnost, da se na zahtevo družbenih organov skliče referendum. Pri tem je potrebno določiti postopek za referendum in zadolžiti svet, da zagotovi vse potrebno za ustrezno obveščenost delovne skupnosti o vsebini in posledicah odločitve na referendumu. Predvideti je treba tudi rok, v katerem more svet ponovno sklepati o zadevi, ki je bila na referendumu. To ponovno sklepanje pomeni, da ne more v istem smislu razpravljati in sklepati o zadevi pred potekom določenega roka.
VINKO KASTELIC
STKAN 2
Priznanje mladini glasbenikom
Pretekli teden je bil v Ljubljani prvi koncert solistov Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Na teta večeru se je v veliki dvorani Slovenske filharmonije predstavilo pet mladih umetnikov-solistov na klavirju in violini. Ob spremljavi orkestra zavoda so z uspehom izvajali skladbe L. van Beethovna, F. Mendelssohn-Bartholdyja in M. Brucha. Dirigiral je prof. Vinko Šušteršič.
, Pri izvajanju skladb so pokazali mladi glasbeniki solidno tehniko, nekateri pa prav presenetljivo igro. Dolgotrajen aplavz občinstva ni pomenil le priznanja njihovi nadarjenosti, ampak tudi resnosti in zavzetosti, ki jo kažejo pri svojem študiju. M. K.
Predavanje v ljubljanskem pedagoškem društvu
V okviru ciklusa informativnih predavanj o šolstvu in raznih pedagoških vprašanjih v drugih državah, ki ga organizira ljub-
ljansko pedagoško društvo, je bilo 9. januarja v šoli Toneta Čufarja v Ljubljani predavanje »Šolski sistem v Vzhodni Nemčiji in nekatere metodične posebnosti v njenih osnovnih šolah«. Pripravil ga je samostojni svetnik republiškega sekretariata za šolstvo Miro Lužnik.
M. Lužnik je v svojem predavanju nazorno prikazal razvojno pot šolstva od I. svetovne vojne do danes, podrobno pa je tudi predstavil šolski sistem na vzhodno nemških šolah.
Po predavanju smo zvedeli v razgovoru s predavateljem še nekatere zanimivosti o kulturnem življenju v tej državi, o življenju tamkajšnjih prosvetnih delavcev ter o šolah, ki so sicer mnogo manj reprezentativne od naših, zato pa je v njih dvoizmenski pouk že stvar — preteklosti...
M. K.
Novi šolski poslopji v Šmartnem pri Litiji in v Radečah
V občini Ljubljana-Center nad milijardo za osnovno dejavnost šol
Predlog gospodarskega in družbenega razvoja občine Ljubljana-Center v 1964. letu govori podrobneje tudi o šolstvu, ki zavzema v tej občini pomembno mestd med družbenimi službami.
Dolgoročni program predvideva tako smer razvoja šolstva, ki ustreza specifičnim potrebam v tej — eni izmed petih ljubljanskih mestnih občin. Samoupravni organi komune se zavedajo, da je (ob poklicnem in "družbenem u-dejstvovanju staršev) družba dolžna v znatni meri razbremeniti starše v njihovi skrbi za varstvo, izobraževanje in svobodne aktivnosti otrok.
V okviru programa za razvoj
OBVESTILO
Naročnike obveščamo, da smo današnji številki priložili položnice. Naročniki, ki nakazujejo naročnino kolektivno, naj položnice izroče svojim poverjenikom, ostale pa prosimo, naj nam čimprej nakažejo naročnino za tekoče leto, če je le možno, v celoti. Od 1. 1. 1964 dalje znaša letna naročnina 800 din, za ustanove in mle pa 1200 din.
šolstva predvideva ta predlog (za letos) milijardo sto milijonov din sredstev za osnovno dejavnost šol ter več kot pol milijarde za investicije.
Računajo, da se bo povečalo število oddelkov, ki imajo enoizmenski pouk od 43 na 90, kar pomeni, da bo ob koncu prihodnjega leta zagotovljen takšen pouk več kot tretjini osnovnošolskih otrok. Tako povečanje zmogljivosti bo omogočilo tudi povečanje števila varstvenih oddelkov. Zdaj je v varstvenih oddelkih osnovnih šol zajeto 7,9 odstotkov otrok, ob koncu leta pa bodo zagotovili takšno varstvo 1000 otrokom (ali eni šestini osnovnošol. otrok), S tem se v tej občini naglo približujejo enoizmenskemu pouku na osnovni šoli, pa tudi k cilju — celodnevni skrbi šole za otroke.
Predvidena je razširitev šolskih zmogljivosti, in sicer z nadzidavo osnovne šole na Ledini, z dozidavo osnovne šole Toneta Tomšiča ter asm. šole na Pru-lah. Del investicijskih sredstev bodo porabili tudi za dokončno ureditev zavoda za glasbeno in baletno vzgojo.
Za letos predvidevajo uvedbo obvezne mlečne pijače za vse osnovnošolske otroke in dijake obeh gimnazij, za to pa bodo porabili okoli 70 milijonov din. Tako bodo v tej občini zagotovili načrtno izravnavo v načinu otroške prehrane.
V osnovne šole uvajajo delovna mesta za socialne delavce, ki bodo v sodelovanju s pedagogi,
starši in občinskim centrom za socialno delo/ pomagali reševati razne socialne probleme pri vzgoji otrok.
Kot smo že poročali, je občj-na Ljubljana Center začela f>red nedavnim prva v naši državi uvajati obvezen pouk smučanja v obliki šole na snegu. Pravijo: enotedenski smučarski tečaji v gorski počitniški bazi Gorje na Bledu naj bi postali obvezen del učnega načrta za sedme razrede osnovnih šol.
Varstvo otrok je tesno povezano z razvojnim programom šolstva, vzporedno s tem pa se odvija tudi varstvo predšolskih otrok. Po predlogu družbenega piana bodo letos dokončali adaptacijo varstvene ustanove v krajevni skpunosti Poljane, izdelali načrt za gradnjo varstvene ustanove v Vodmatu itd. V okvir skrbi za otroke sodijo tudi razširitve počitniških baz v Savudri-
Dopisujte
v
»Prosvetnega
delavca«
ji in v Gorjah. ^Počitniška baza v Savudriji bo končana po programu v prihodnjih letih, vendar bo že letos lahko sprejela na letovanje najmanj 500 otrok.
Na podrčoju otroškega varstva bodo morale krajevne skupnosti vložiti več skrbi za urejanje manjših varstvenih ustanov za predšolske otroke. S svojimi delovnimi programi bodo zagotovile proučevanje vseh možnosti na svojem območju, na tej osnovi pa bodo (v sodelovanje s hišnimi sveti) urejale manjše prostore za bivanje otrok, delavnice, igralne sobe itd.	M. K.
Zadnje dni pred novim letom je dobilo Zasavje dvoje novih šolskih poslopij, in sicer v Šmartnem pri Litiji in v Radečah pri Zidanem mestu. V obeh krajih je bil že dalj časa zaradi pomanjkanja učilnic troizmenski pouk, zaradi neprimernih prostorov pa je trpela tudi kvaliteta pouka. V Šmartnem pri Litiji je potres v maju tako poškodoval že staro zgradbo šole, da so v njej prepovedali pouk in so morali urediti v kraju zasilne učilnice. Omeniti velja, da so del sredstev za gradnjo obeh novih šol prispevali tudi kolektivi delovnih organizacij, tako v Šmartnem pri Litiji predvsem kolektiv Industrije usnja Šmartno, v Radečah pa kolektiv Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče.
Ob otvoritvi so v Radečah pri Zidanem mostu v šolskem poslopju odkrili tudi doprsni kip domačina-borca Marijana Nemca, po katerem se šola tudi imenuje.	-k-
Nova šola v Šmartnem pri Litiji
Šolski sistem v Demokratični republiki Nemčiji
Šolstvo v Demokratični repub- Nižjo stopnjo enotnega siste-liki Nemčiji se je po druži sve- ma izobraževanja so tvorili otroš-tovni vojni razvijalo v skladu s ki vrtci, ki pa za otroke niso bili procesom demokratizacije, ki se je obvezni. S 6. leti so se otroci med drugim izražala tudi v enot- vključili v obvezno osemletno nem sistemu izobraževanja. Tak- osnovno šolo, ki je tvorila osno-šna družbena orientacija je bila vo za vse nadaljnje vzgojno-izo-mogoča predvsem zato, ker je braževalne institucije, ozemlje vzhodne Nemčije zased- Leta 1949 je bila ustanovljena la sovjetska armada. Z enotno Demokratična republika Nemči-dempkratično šolo je bila v tem ja. Ustvarjeni so bili pogoji, ki uresničena ideja znamenitih na- so v nadaljnjem razvoju družbe-prednih nemških pedagogov nega življenja omogočili prehod (Diesterweg, Wander). Nemška od . antifašistično demokratične centralna uprava za ljudsko ureditve k izgradnji socialistič-izobraževanje, ki je bila ustanov- nih temeljev. Takšna usmerjenost Ijena v drugi polovici leta 1945, j'e povzročila adekvatno preori-je pripravila zakon o demokrati- entacijo tudi na področju šolstva, zaeiji nemške šole, ki je bil do Vzporedno s postavljeno zakonca leta 1946 sprejet v pokra- htevo o prehodu k dolgoročnemu jinskih parlamentih vseh dežel gospodarskemu planiranju so po-pod sovjetsko vojaško upravo, stavili že naslednje leto zahtevo Zakon je formuliral principe dr- po dvigu izobrazbene ravni vse-žavnosti, svetovljanstva in enot- ga prebivalstva, s tem pa tudi nosti šolskega sistema ter znan- zahtevo po novem tipu šole — po stvenosti pouka.	desetrazredni šoli. V šolskem le-
Bistveni elementi demokratič- tu 1950/51 so odprli približno 100 ne šolske reforme leta 1945 in tovrstnih šol z nalogo, da v skla-njene nadaljnje dopolnitve so du s potrebami 5-letnega načrta bili v tem, da iz šol preženejo usposobijo ustrezne srednje ka-ideje militarizma, fašizma in an- dre za gospodarstvo in upravo, tikomunizma, vodilje vsega ta- V tem času pa desetrazredne šo-kratnega izobraževanja, vanje pa le niso bile obvezne za vse učen-vnesejo demokratični antifašistič- ce, saj je bila v veljavi še osem-ni in znanstveni duh. Izraz teh letna šolska obveznost.. Zato jim stremljenj je bil med drugimi tudi niso posvečali dovolj pozor-Ukrep, s katerim so 90 % učite-' nosti vse do leta 1956, ko je bil Ijev iz časov Hitlerjevega rajha sprejet sklep o pospešenem usta-odpovedali, njihova mesta pa so navijanju 10-razrednih šol in o prevzeli nekompromitirani ljudje uvedbi politehničnega pouka v 9. najrazličnejših poklicev.	in 10. razrede. Navedeni sklep pa
jih ima učenec v - desetih letih šolanja. Na prvem mestu je materinski jezik z literaturo s 3.154 urami. Pripominjam, da je v ta fond ur v nižjih razredih vključeno tudi domoznanstvo, ki ,v predmetniku ne nastopa kot samostojen predmet. Sledi matematika z 2.128 urami, ruščina in ... telesna vzgoja s po 912 urami, fi-so v praksi v celoti realizirali zika in proizvodno delo s po 570 šele s šolskim letom 1958/59, ko urami, biologija ima 494 ur ke— so uvedli tako imenovani delov- mija 456 ur, zemljepis in zgodo-ni dan v socialistični proizvod- vina imata po 478 ur, glasba 380 nji, povezan z novim predmetom ur, ročne dejavnosti in risanje po -uvajanje _ v socialistično proiz- 342 ur, tehnično risanje in šiva-vodnjo v industriji in kmetij- nje imata po 76 ur, državoznan-stvu«. Osnovna ideja navedenih stvo 114 ur, astronomija pa 38 ukrepov je bila, šolo čim tesneje ur. Šolsko leto ima 38 delovnih povezati z življenjem, a pouk s tednov ali 226 delovnih dni proizvodnim delom.	(vključno 4 dni za šolske izlete
Po sklepu 4. zasedanja cen- in ekskurzije). Od tega je za ob-tralnega komiteja _ enotne delav- delavo učne snovi določenih 30 ske partije Nemčije (ZK SED) je tednov, ostalih 8 tednov pa upo-bila šolska obveznost podaljšana rabijo učitelji za ponavljanje in za vse otroke na deset let. Na- utrjevanje snovi, mesto naziva »osnpvna šola« je V vseh šolah je obvezen tuji šola dobila uraden naslov, ki ga jezik ruščina, ki se je učenci ima še danes:	splošno-izobraže- prično učiti v 5. razredu, razen v
valna politehnična desetrazredna šolah s tako imenovanim podalj-višja šola (Allgemeinbildende šanim poukom ruskega jezika, polytechm,sche zehnklassige Ober- kjer se ga prično učiti že v 3. schule), ali kakor jo krajše ime- razredu, razen tega pa je število nujejo — višja šola (Oberschule) tedenskih ur ruskega jezika od 6^ in daje osnovno izobrazbo, na razreda večje od normalnih šol. kateri^je grajen ves nadaljnji Posebne, oblike šol v obveznem izobraževalni sistem.	šolstvu so še otroške in mladin-
Notranja struktura te šole se ske športne šole (trenutno jih je deliv dve stopnji, in sicer v niž- 22) in pevsko-glasbene šole, ki jo, ki jo sestavljajo razredi od 1. imajo ob znižanju ur pri posa-do IV. z razrednim poukom, in meznih predmetih močneje kvo-višjo stopnjo od V. do X. razre- tirane ure predmetov, na kate-da s predmetnim poukom.	ri!l ie Poudarek. Leta 1958 so za-
V prvih dveh razredih je po čeli razvijati poseben tip obvez-6, v 3. in 4. razredu pa 7 predme- s^» tako imenovane dnevne tov, v naslednjih razredih nji- šole, v katerih je dopoldne pouk, hovo število narašča do 14 pred- v popoldanskem času pa imajo v metov v 9. in 10. razredu. Da bi različnih dejavnostih s posebni-si ustvarili podobo o razdelitvi mi oblikami in s specifičnimi ur med posameznimi predmeti, metodami organizirano vzgojno naj navedem globalno število ur, m pedagoško delo. Specialno
usmerjenost pri svojem delu imajo podeželske šole (Landschu-le), v katere se vključujejo tudi učenci višjih razredov podružničnih šol. Organizirane so kot vse ostale obvezne šole, le da ima v njih veliko vlogo kmetijska proizvodnja, h kateri je usmerjeno celotno vzgojno izobraževalno delo.
Posebna oblika organizacije celodnevne vzgojne in izobraževalne dejavnosti so še zavetišča (Hort), ki so, kjer obstajajo, sestavni del obvezne šole, ali pa so v šolah organizirane sobe za domače naloge, kjer so učenci pod nadzorstvom učiteljev, v času, ko so starši v. službi. Ves vzgojno-varstveni sistem je izredno široko razvejan.
Na desetletno obvezno šolo navezujejo poklicne šole za usposabljanje različnih poklicev. Trajajo 2 ali 3 leta, pač glede na zahtevnost poklica. Med triletnimi poklicnimi šolami so specialni razredi. Učenci teh razredov opravljajo po zaključku šolanja maturo, v ostalih poklicnih šolah pa teh izpitov ni.
Možnost nadaljnjega štulijk na strokovnih šolah (šole, ki so v rangu fakultet), na visokih šolah ali fakultetah imajo poleg absolventov omenjenih poklicnih šol tudi absolventi dvanajstraz-rednih splošnoizobraževalnih politehničnih višjih šol, ali kakor jih krajše imenujejo »podaljšane višje šole«. Vanje se vpisujejo učenci po končanem 8. razredu višje šole.
Kar je posebej karakteristično za to vrsto šol, je njihova diferenciacija v tri smeri (trifurka-cija). V prvi skupini so šole, ki imajo smer novih jezikov (imenujejo jih A-smer), druge imajo naravoslovno matematično smer (Nadaljevanje na 2. str.).
Novice iz drugih republik
VEDNO MANJ IZREDNIH ŠTUDENTOV
Analize kažejo, da izredni študij pri nas še nima točno določenega statusa, pa tudi, da je v stagnaciji. Dejstvo je. da pogoji za učinkovitost tega sistema niso uresničeni. Ugotovljeno je, da niso niti v okviru samih fakultet izkoriščene vse možnosti in oblike dela z izrednimi študenti. Tako so npr. zaradi nerešenega financiranja izrednega študija nezadostno organizirani dopisni kurzi, popoldanski pouk, specialne vaje idr.
Posledica tega so prav gotovo tile rezultati: na pravni fakulteti v Zagrebu je bilo v šol. letu 1961/62 vpisanih v prvem letniku 884 izrednih študentov, od teh pa se jih je lani vpisalo v drugi letnik le 117.
In še podatki z ekonomske fakultete: v predlanskem šolskem letu so se vpisali v prvi letnik 1003 izredni študenti, v drugi letnik pa jih je pršlo le 115.
V šol. letu 1959/60 se je (skupno) vpisalo v prve letnike vseh fakultet zagrebškega vseučilišča 1470 izrednih študentov, od teh pa se jih je lani vpisalo v četrti letnik le 76. Značilno je, da je vedno manj tudi na novo vpisanih študentov.
Izredni študij so uvedli že 1947., in sicer na zagrebški ekonomski in pravni fakulteti, pred nekaj leti pa tudi na ostalih. Doslej so .ukinili tovrstni študij na medicinski, farmacevtski, veterinarski in še na nekaterih drugih fakultetah. Do večjih težav je prišlo v šolskem letu 1961/62. ko je večina fakultet uvedla šolnino, ki so jo morali plačevati študenti sami. ali pa podjetja ali ustanove, v katerih so zaposleni. Za zdaj še niso uvedli šolnine na pravni in prirodoslovno-matematični fakulteti, na visoki upravni ter visoki gospodarski šoli. (Verjetno bodo kmalu uvedli šolnino tudi v teh šolah.)
Za to, da je šolnina precejšen destimulator. govore tudi sredstva, ki jih morajo plačevati izredni študenti posameznih fakultet. Na arhitekturi, geodetski in gradbeni fakulteti je šolnina 100.000 din na leto, na drugih visokošolskih institucijah pa od 30.000 do 100.000 din.
Med vzroki, ki zavirajo izredni študij, so tudi kvalifikacijski iz-pti in pa - kar je verjetno še večja ovira - preobremenjenost teh študentov. Upoštevati je treba, da opravljajo polno zaposlitev, pa tudi to, da v ustanovah in podjetjih, kjer delajo, največkrat ne najdejo razumevanja.
OKROG TRI MILIJARDE ZA IZGRADNJO FAKULTET IN VISOKIH SOL Na januarski seji IS SR Hrvat-ske so razpravljali o sedmih republiških . negospodarskih skladih, ki jih bo v kratkem obravnaval (in sprejel njihov program) sabor.
Program šolskega sklada predvideva za več kot 3.5 milijarde din dotacij za dejavnost srednjih in nekaterih drugih šol. oziroma da naj se določi 2,9 milijarde za investicijska dela. S temi sredstvi bodo dogradili več objektov za fakultet in druge visoke šole. Del sredstev (130 milijonov) bo prispevala republika, medtem ko so namenili 330 za podobne druge objekte ter za začetek gradnje nekaterih novih fakultet.
Za znanstveno delo je namenil republiški sklad 1,86 milijarde, od tega 911, milijonov za financiranih znanstveho-raziskovalnega dela na področju matematike, fizike, družbenih in drugih ved. Sklad bo prispeval 944 milijonov za dograditev in zaključna dela 14 institutov in znanstveno-raziskovalnih ustanov.
. za raziskovanje več kot sto novih del sredstev pa je predvidenih tudi tem, aktualnih za gospodarstvo.
Na seji so ugotovili, da bi potrebovali trikrat več sredstev za kreditiranje študentov kot Je predvidenih (333 milijonov). Z nekaj več kot 300 milijoni bodo lahko kreditirali manj kot 2000 študentov s povprečno 12.000 din mesečno.
Člani izvršnega sveta so opozorili, da je treba določiti merila glede na to, v kakšne namene bodo vložena sredstva. Poudarili so, da naj bi pri tem odločala predvsem družbena upravičenost, pa tudi pripravljenost in zmožnostih zainteresiranih komun ter ostalih družbenih faktorjev, da prispevajo del finančnih sredstev.
GLASBENI CENTER V SARAJEVU — POMOČ UČITELJEM Pred dobrimi tremi meseci je začel z delom Glasbeni center v Sarajevu. ki ga je ustanovil republiški »Savjet društava za brigu o djeci«. Glavna naloga tega centra je, da pomaga učiteljem glasbene vzgoje in jih oskrbuje s potrebnim materialom.
Center je izbral že več kot dvesto posnetkov instruktivne glasbe ki so na voljo učiteljem. Le-ti lah-ko naroče pri- centru tudi posnetke glasbe, ki jo žele poslušati. Za 60 minut posnete glasbe mora plačati naročnik 500 din, obenem z naročilom pa mora poslati tudi odgo-šola nima tega traku, ga lahko na-varjajočl magnetofonski trak. Ce roči pri centru (zanj pa mora plačati 5000 din).
V naročilu je treba natančno določiti. koliko minut glasbe zahteva naročnik ter ime skladatelja in natančen naslov skladbe. Posneto glasbo dobi naročnik v osmih dneh.
Glasba, ki jo presname glasbeni center je samo za poučne namene, za delo v razredu (oddelku šole). Uporabo glasbe izven oddelka mora prijaviti učitelj posvetovalnici malih avtorskih pravic.
Magnoteka glasbenega centra je vedno bolj bogata. V prvi polovici šol. leta 1963-64 so razširili tudi dejavnost centra: povečali so krog sodelavcev, ki pišejo komentarje h glasbenim delom in dajejo navodila učiteljem za delo v razredu. Ena izmed nalog centra v letošniem šolskem letu je tudi zbiranje' in urejanje materiala za zbirko otroških pesmi za otroški zbor, kakor tudi za delo v razredu. V načrtu imajo še zbiranje fotografij, ki jih bodo zbrali v slikovnici giasbenih instrumentov in drugo.
3000 UČITELJEV PREMALO
Kot poudarjajo v BiH, bodo moral; začeti z reševanjem problematike učiteljišča in njegove reforme. Pravijo, da je treba opustiti dosedanjo tradicijo, ko so od časa do časa podaljševali ali pa skrajševali šolsko obveznost učtteljiščnlkov, ter da bo treba rešiti ta problem za daljše obdobje, ne pa le za tri ali štiri leta.
Statistika kaže. da bi potrebovali danes v BiH" še 3000 učiteljev, medtem ko se je letos vpisalo na učiteljišče v tej republiki 6273 dijakov. To pomeni, da bodo imeli čez štiri leta več kot 5000 novih učiteljev, s čemer bo rešeno kad" rovsko vprašanje za prihodnost.
St. 2
Predosnutek statuta osnovne šole
Na osnovi 80. člena ustave SR Slovenije je delovna skupnost osnovne sole »Lucijan Seljak« Kranj na svoji seji dne.....sprejela
STATUT
o organizaciji in delu osnovne šole »LUCIJAN SELJAK« KRANJ
Lucijan Seljak - Kranj
73. člen
Za šolanje v oddelku za odrasle mora biti najmanj 15 učencev, sicer se oddelek ne more formirati.
I. UVODNE DOLOČBE
in združuje sredstva z drugimi šolami ali sorodnimi organizacijami ter sklepa z njimi tudi sporazume o skupni dejavnosti in poslovanju.
Osnovna
1. člen
šola »Lucijan
Seljak«
13. člen
f) plan dela organov upravljanja; §) plan dela strokovnih združenj učiteljstva (plan dela pedagoškega sveta, učiteljskega, razrednega zbora itd.);
— zadosten, z večjim številom zadostnih in brez nezadostnih ocen.
Kranj je samoupravna delovna orea- , , Doh°dek delovne organizacije (šo- šola; nizacija za vzgajanje in izobraževanje Ie) ^‘varja delovna skupnost s svo-učencev.	•flm delom.
2. člen
Smotri njenega vzgojnega in izobraževalnega dela so:
Odstranitev iz šole in prešolanje
— da d£ učencem znanje iz posameznih predmetnih področij, ki jim je potrebno za uspevanje na naslednji stopnji šolanja in za neposredrjo praktično delo v proizvodnji;
42. člen
Pedagoški svet lahko v spornih
h)	ostale dejavnosti, ki jih planira primerih daje predlog za spremembo
‘I	ocene, če meni, da niso bili pri oce- ustrezni zavod predpiše pedagoški
i)	plan dela komisij, ki skrbe za njevanju dovolj upoštevani znanstve- svet šole v sporazumu s Centrom za
vzgojno-izobrazevaino nejavnost šole, ni kriteriji in druga merila.	socialno varstvo in drugimi pristoj-
Dohodek šole je zajamčen v sred- ki je za ucence. zivljenjsKega pomena	nimi organi,
stvih družbenega sklada in ga šola (komisije za poklicno usmerjanje, za	43. člen	61. člen
S®, P°dl«8l. pogodbe med skla- prometno varnost, za socialno zdrav- učenec lahko napreduje, če Ima ' Pri izreku kazni se organi, ki iz-dom in solo za dejavnost, ki jo oprav- stveno varstvo učenčev itd.).	nezadostno oceno v enem ali dveh rekajo kazen, lahko posvetujejo
74. člen
Pouk se opravlja v dveh izmenah, Kazen odstranitve iz šole se lahko in sicer tako, da del učencev obisku-izreče tudi učencu, ki je zakrivil kaz- je pouk dopoldan, drugi' del pa po-nivo dejanje in bi s svojim vzgledom poldan.
kvarno vplival na razredno skupnost o sestavu oddelkov odloča peda-učencev.	goški svet šole po posvetovanju a
starši.
75.	člen
v_ Vsak oddelek mora v šolskem letu opraviti 210 delovnih dni.
76.	člen
Pouka prosti dnevi so določeni
J	'	vsi organi, organizacije m posa-
Sola lahko ustvarja dohodke tudi mezrina, so VKajucem v letni plan, v istem razredu še za eno leto,'če ne z dodatnimi dejavnostmi v skladu z *o uuizm, ua izvajajo letni aeiovni kaže dovolj volje do izboljšanja ne-njenim osnovnim smotrom o vzgaja- načrt na pocuagi mesečnin operativ- zadostnih rezultatov. O tem odloča
nju in izobraževanju učencev in od- nm planov, raslih, vendar tako ustvarjeni dohodki ne vplivajo na dotok sredstev s
14. člen
—	da jih seznani z gospodarsko in družbeno problematiko v komuni in 1Vi
jih tako usposobi za pravilno poklicno strani sklada za šolstvo odločitev;
—	da jih pripravi za nadaljnja samostojno ustvarjalno delo;
—	da bo svoje vzgojno in izobra-
ževalno delo razvijala na temelju Črtom in potrebami šolskega okoliša, znanstvenih izsledkov ter materiali-	Na podlagi delovnega programa
stičnega svetovnega nazora;	sklene z upravnim odborom sklada
—	da jih bo oblikovala v zavedne šolstvo pogodbo o financiranju pla-
občane in državljane, ki bodo z oseb- niranih dejavnosti, no prizadevnostjo razvijali socialistične odnose v šoli in kasneje v delov-	15. člen
nih kolektivih ter družbeni skupnosti; Vsi dokumenti, ki jih izda šola, peaagosKi delavec aoizan,
—	da jih bo vzgajala v duhu enot- morajo biti opremljeni z njenim ži- ......... ’	~	‘
nosti, bratstva in enakopravnosti ju- Soni. 2ig nosi njen uradni naziv: goslovanskih narodov kot temeljnega Osnovna šola »Lucijan Seljak« Kranj vira za zagotovitev nadaljnjega go-	r	.
spodarskega, kulturnega in vsestran- 7„nanfin^r,^>fodr-°^ne A?lge	tudl
skega napredka vseh jugoslovanskih H41 anje enote sole. Na njih je bese-narodov;	ano.
-da jih bo navajala na spošto- °®n°v"anšola.	Kranj,
i«	___i__	____/1	enota Besnica (Mavčiče, Podbhca,
Pševo)
26.	člen
Učne načrte in aeiovne programe je treoa usKiatuii z najnovejsirm dognanji m precipisi. Zato morajo peaa-gOSKi ueiaVei Jspienujati razvoj znan-Šola sprejme svoj letni plan dela. otvencga, aru^uenegci, pomičnega in ki mora biti v soglasju z učnim na- go^ouaiskega zivijcnja ter poun pn-^	lagoaiu progresivnim smernicam v
znanosti m aruzoi ter zaKomtim predpisom.
27.	člen
Pouk se mora izvajati na podlagi časovno opredeljemli učnih načrtov' grede na števno predpisanih ur. Zato
da po-
predmetih. Učenec se lahko ‘Prw7ž šolsko skopostjo gl^de^rne kazni Pr«	,°bfin-
’•	~	*------------ in okornosti, v katerih je bil presto- sklh za solstvo odgovornih organov.
pek narejen. V primeru težjih pre-	77 v.
stopkov, kjer sledi ukor učiteljskega	^	' cien
zbora ali odstranitev iz šole, se uče- Direktor ima pravico, da v teku nec zasliši v prisotnosti dveh članov leta odredi dva pouka prosta dneva, razrednega učiteljskega zbora. Ob tej Prosta dneva naj služita kulturnemu priliki naj se ugotovi težina krivde, razvedrilu delovnega kolektiva ali V posebnih primerih, ko bi iz učencev-vzgojnin razlogov ne bilo primerno	78- CJen
javno zasliševanje, se to lahko opu- Vsak razredni in predmetni učitelj V šoli so naslednji izpiti: razredni, sti. Ukrepanje se opravi na podlagi mora v teku leta opraviti v oddelku
razredni učiteljski zbor po predhod nem razgovoru s starši.
Izpiti
44. člen
popravni in privatni.	sklepa socialne službe na zavodu in
Izpiti se opravljajo v rokih, ki so Centra za socialno varstvo predpisani s šolskim koledarjem.
predmetnikom predpisano število učnih ur.
62. člen
45. člen
Razredni izpit opravlja učenec, --------------
kadar iz opravičenih razlogov ni bil goški svet šole. ocenjen iz enega ali več predmetov.
razuen program na metodSKe enote O tem odloča pedagoški svet šole. po mesecih za vse leto.
46. člen
28. člen	Popravni izpit se dovoljuje učen-
Direktor šole izueia sistem eviden- cem 8. razreda, ce in Kontrole za vse vrste planiranih
dejavnosti.	47. člen
Delovni čas za vzgo.ino-izobraževal-no delo pedagoških delavcev v raz-Sklep o kaznovanju mora vsebo- redu je predpisan s predmetnikom.
Pedagoški delavec je dolžan, da izven časa, _ ki je predpisan s predmetnikom, opravi vse druge naloge (priprave na pouk, razredniške posle,
vati pravico pritožbe učenca na peda-
Vpisovanje učencev 63. člen
Učenci se vpisujejo v 1. razred meseca aprila, v 5. in višje razrede meseca junija. Ob vpisu v 1. razred
16. člen
Zunanje enote uporabljajo svoj področni žig v mejah pristojnosti, ki so jim dane s tem statutom.
vanje človekovih osebnih pravic, na mednarodno sodelovanje miroljubnega in naprednega dela človeštva z namenom, da se zagotovi materialno, kulturno in socialno blagostanje vsem narodom sveta;
— da se izoblikujejo v misleče, kritične in humane osebnosti, ki bodo voljne delati v korist svojega ljudstva in naprednega mednarodnega gibanja;	/
osebe, ki
in duševno zdravje in jih tako uspo-
sabljala za premagovanje težav pri	n menA* 1Q ..
Izvrševanju sedanjih in njihovih ka-	1B- clen
snejših nalog.	Osebne dohodke vsake osebe v
stalnem delovnem odnosu določa de-3. člen	lovna skupnost glede na delo, ki ga
Evidenca
mora prikazati:	vrsto Do privatnega izpita ima pravico morajo učenci doseči 7. leto. V izjem-
......	_ _____ i,.., Tre o l-	---x nih Diimerih se dovolmie vms do
opravljene dejavnosti, vsebino, čas, ysak državljan, ki stanuje na območ-sievilo sodelujočih m kdo jo je opra- 3U tukajšnjega Šolskega okoliša, vil.
29. člen
Šolsko leto se začenja 1. septem-
48. člen
Izpiti se opravljajo pred komisijo.
-J/-, !rv,, I.-7 ; —1 - *	x — i —
17. člen
_ Delovna skupnost samostojno določa višino osebnih dohodkov za vse ŠKladu'
bra in se konča 21. avgusta vsakega ki jo imenuje direktor šole. leta.
30. člen
•“Učna ura traja 45 minut. Dolžino
49. člen
Izpitne komisije so dolžne, da vo-
nih primerih se dovoljuje vpis do .starosti 6 in pol leta v soglasju z zdravnikom.
64. člen
Učenci iz drugih občin se sprejemajo samo v soglasju s svetom za šolstvo občinske skupščine.
Učenci
pogovore s starši, poprave pismenih izdelkov učencev itd.) v tolikšni meri, da je njegovo vzgojno-izobraževalno delo z učenci kvalitetno.
Delovni čas je urejen po veljavnih predpisih.
*	79. člen
_Vsi člani delovne skupnosti so dolžni, da opravljajo svoje delo na podlagi zakonov, delovnih programov, poslovnikov in drugih sprejetih predpisov pod vodstvom direktorja.
80. člen
-da bo krepila njihovo telesno ^r?e’ K1 s.° v stalnem ali občasnem io zdravio in iih takn iiKnn- delovnem lazmerju v okviru druzbe-
^ V-11 ct uict Llctjc* to ZIUIIUL. J—'Uit. II iu	-"Z'------ ^	•■ua v v- -	.
odmorov določa pedagošKi svet v di.io zapisnik o opravljanju izpitov. dkr?n s-velom fttriarini 2 zdravstvenimi m »■»oHacmčiti-. Zaoisnik se vloži v arhiv kot rintn- ^ P-
mi normativi.
pedagoški- Zapisnik se vloži v arhiv kot doku
ment.
-	s0pedago!	V KvSS
kot vzgojni možnosti uvede celodnevno bivanje učencev v šoli z namenom, da si
obeh šol

31. člen
gošl^Mavci^ure^nfčuteirVfgojn^fn fe usPehf P” uresničevanju vzgojnih in izobraževalne smotre z razvijanjem m lzol:)raževalmh nalns? m sccialističnih medsebojnih odnosov v okviru svoje samoupravne delovne organizacije in s sodelovanjem družbenega samoupravljanja.
delavec
opravlja, in glede na doseže-
in izobraževalnih nalog šole in uresničevanju njene družbene vloge.
Delovna skupnost določi višino prejemkov in način delitve tudi
začasnem delov- lo6a direktor.
Začetek in konec pouka se oznani z zvonjenjem, znak za začetek in konec pouKa je obvezen za učence in pedagoške deiavce.
32. člen
Pred začetkom pouka in med odmori se izvaja dežurstvo pedagoških delavcev po razporedu. Razpored do-
4. člen
Da bo dosegla šola zaželeni smoter, se bo povezovala z istovrstnimi Šolami, z Zavodom za prosvetno pe
dagoško službo, z delovnimi in druž- skupščine Kranj, benopolitičnimi organizacijami. z znanstvenimi institucijami, kakor tudi
s starši in posamezniki, ki lahko pri- m- IZOBRAŽEVALNO IN VZGOJNO spevajo k boljšemu delu šole.	DELO V ŠOLI
osebe, ki so z njo nem razmerju.
33. člen
19. člen	Dežurni delavec:
Pristojni organ za zadeve in na- — skrbi za redni potek pouka v loge sole je^ Svet za šolstvo občinske vseh oddelkih;
— obvešča direktorja šole o od-
Učenci in njihove organizacije
Šolska skupnost učencev
65. clen
50. člen	Vsi učenci sestavljajo skupnost
Za interesno, razširjeno dejavnost učencev, ki sodelujejo s kolektivom mladine na šoli skrbe strokovni orga- .učiteljev z namenom, da se izboljša ni in organi upravljanja. To delo lzobrazba m vzgojna raven učencev, opravljajo s pomočjo šoiske skupnosti in organizacij učencev.	člen
Pri tem delu lahko sodelujejo tudi Učenci imajo naslednje pravice in občani, ki imajo veselje do dela z dolznosti:
mladino, in organizacije, ki se po — da v redu izpolnjujejo svoje svojem programu ukvarjajo z vzgojo šolske obveznosti;
— da v mejah svojih sposobnosti aktivno sodelujejo pri delu razrednih skupnosti in šolske skupnosti ter dru-
mladine.
51. člen
Šolska skupnost je osnovana na .	^________ __
načelu dijaške samouprave in uresni- gih mladinskih šolskih organizacij; čuie svoje naloge s pomočjo naslednjih organov:
učenci pridobe čim kvalitetnejšo izobrazbo in vzgojo.
Organizacija in naloge šolskih dejavnosti
81. člen
Šola ima organizirane naslednje dejavnosti:
—	vzgojno-izobraževaln
—	socialno,
—	knjižničarsko,
—	računovodsko,
—	pomožno tehnično,
—	šolsko mlečno kuhinjo.
sotnostih pedagoških delavcev in ureja nadomeščanje;
skrbi za disciplino
času od-
5. člen
20. člen
vodi knjigo dežurstva in vanjo
—	odbora šolske skupnosti:
—	odborov razrednih skupnosti, haloge skupnosti učencev so naslednje:
nosti, .k* j. organizacijah;
da zavestno izpolnjujejo dolž-ki jih nalaga članstvo v teh
82. člen
Naloge posameznih dejavnosti so določene z učnimi načrti, delovnimi — da preko razredne in šolske programi šole, z zakoni in drugimi skupnosti, aktiva LMS, pionirske' or- predpisi, ganizacije ali drugih mladinskih šol-	t	83. člen
se seznanja s pravicami in dolž-	organizacij predlagajo ukrepe za Vzgojno-izobraževalna dejavnost
Na šoli delujeta osnovna organi- Sola organizira in izvaja izobra- z.aPlsuJe vse eventualne probleme tega nostmi učencev, z upravljanjem in lzbolJsanle ucneSa usPeha v razred’J; mora opraviti zlasti naslednje naloge; zacija zveze komunistov smvenije in ževanje in vzgojo učencev kot svojo ““f *eJ JO predlaea direktorju šole v gospodarjenjem v šoli ter z delovnim ~ da sodelujejo z mladino drugih _ organizira in izvaja vzgojno-
Podružnica sindikata družbenih služb, osnovno dejavnost
nja°ter sta Rtevni^biidnU^^^dovr" socialistifne družbene prakse na podi šenejše učnovzgoin^delo in graditev j??1 predPisanega u«n.e«a načrta in pravilnih socillističnih odnosov v del°™eSa Programa sole. kolektivu in v razmerjih do učencev in občanov.
Enako vlogo imata v življenju in Iu učencev aktiv Zveze mladit Slovenije in pionirska organizacija.
34, člen
Z namenom, da bi se izboljšal pouk in dosegli boljši učni uspehi, delujejo v šoli ustrezni kabineti, ki jih vodijo prosvetni delavci z ustrezno strokovno izobrazbo.
programom šole;	šol;	izobraževalni proces tako, da se do-
-	zastopa interese učencev	— da razvijajo tekmovalni duh pri segajo vzgojno-izobraževalni smotri v
-	sodeluje pri upravljanju in delu učencih na vseh delovnih Področjih, maksimalni možni meri;
šole v mejah statuta;	— vzgojno - izobraževalne smotre
-	skrbi za ohranitev šolskega pre-	dosega s poukom, z dodatno pomočjo,
moženja;
ženja;	° '	Da se omogoči učencem vsestran-	Ponazoiyl *n sodobnih uč-
— cnripini^ 7 nrcrarM-roniin™! - ski družbeni, politični, kulturni, teh- x,Kiib-1^iet°d ter najustrezneJšib učnih
pn? rIzifianmgmte^nT	nlčni in «zi4ni razvoj v šoli, se usta- obllk;	'
pu razvijanju interesnih dejav- nove nr^aniraHiP-	— vzgoino-izohražpvainr. Ho-iaTrr^+
21. člen
Osnovna načela, na katerih teme-
35. člen se razširilo
cev
in poglobilo n°sti;
nove organizacije:
vzgojno-izobraževalno dejavnost
dem učencev aktiv’ Zveze	«* “evalnCvzgojno delo, so na- - “	_ sodeluje pri razvijanju dejav- - k R.a-d- skupnosti in šolska	»V?
II. TEMELJNE DOLOČBE 6. člen
Osnovna šola »Lucijan Seljak« je bJla ustanovljena s sklepom Občinskega ljudskega odbora Kranj dne julija 1957.
Ustanoviteljske pravice in dolžno-
je prevzel ObLO Kranj.
Sedež šole je v Kranju, Šolska hlica štev. 3.
in učencev, posluje na šoli knjižnica nosti, ~ki 'šo^posebnega " pomena^ža ?k,upbost ~	člani 50 vsl učenci	in°kof
za učitelje in učence. Knjižničarske učence (prometna varnost poklicno sole ln- dela-l° na Podlagi zakona o k t člani strokovnih in'samout>ravrnh — načelo splošne izobrazbe učen- posle opravljajo učitelji slavisti ali usmerjanje, letovanja, športne dejlv- dsPovn' šol>’ stauta s°Ie ‘h lastnega nraa„nv	samoupravnih
— načelo socialistične morale;
cev;	drugi učitelji, ki jih določi učiteljski
—	načelo strokovnega izpopolnje- zbor> ad Pa se ustanovi samostojno
vanja;	knjižničarsko delovno mesto.
—	načelo samouprave učencev;	36 eien
vzeoinmefJa0ktnr?evOSni Tr.u''3? ™VS<7 Učiteljski zbor šole sprejme po-
zunaniih organizaciU Š 11 dorna in slovnik o poslovanju knjižnic, kabi- . zunanjih organizacij,	netov> tehnienih delavnlc in drugih selno
,	, načelo pravice do osebnega do- dejavnosti, ki služijo pouku in vzgoji stI učencev,
hodka v šoli.	učencev.
delajo na podlagi zakona o šoli, stauta šole in lastnega	v f0lj.
delovnega plana.	organov v son,
2.	Aktiv LMS — njena dejavnost .T	popo1"
temelji na statutu te nrcanizaciie	ne.iše oblikovanje učencev uvaia pe-
temeiji na statutu te organizacije.	dagoška siužba tudi druge - interes-
3.	Pionirska organizacija — dela na	ne dejavnosti učencev v okviru or-
^	 _______podlagi	lastnih pravil.	ganizacij učencev ob sodelovanju zu-
—	opravlja	druge	naloge ki srnV 4' Pionirska proizvodna zadruga	nanjih činiteljev, ki so za tako (Želo
m	sodilo	v	oodročie	dela'	učencev	— dela na podlagi lastnih	moralno in strokovno kvalificirani;
--- J Področje dela skupno-	^---------- -	_ skrbi za napredovanje učencev
nosti itd.);
—	sodeluje z razredniki pri vprašanjih učnovzgojnega dela učencev;
—	organizira razredne in šolske proslave v dogovoru z vodstvom šole;
22. člen
Pouk se opravlja na podlagi učnih načrtov in delovnih programov.
Šola je vpisana v register sa-Ibostojnih zavodov z odločbo ObLO J^ranj, štev. 61-6/24-62-6-B/l z dne 26- 3. 1962.
Po odločbi ObLO Kranj, štev.
"22-02/6-63 z dne 6/2-1963 sestavljajo „	x	^	s.
osnovno šolo »Lucijan Seljak« Kranj °Pravlla so,a na naslednji način
Ocenjevanje
52. člen
Šolsko skupnost sestavljajo vsi učenci šole. Odbor šolske skupnosti se
pravil in lastnega delbvnega načrta.
5.	Športno društvo učencev — dela na podlagi sprejetih pravil.
6.	Podmladek in mladinski aktiv
centralna šola v Kranju ter njeni zu-*}anji oddelki v Besnici, v Mavčičah, na Podblici in v Pševem.
7. člen
. Predmet poslovanja je vzgajanje n izobraževanje učencev v okviru °semietne učne obveznosti.
tih, delavnicah itd.;
c) s strokovnimi ekskurzijami;' č) s seminarji in analizami;
__________ d) $ drugimi oblikami, ki omogo-
Vzgoia in izobraževanie ie niena ča-10 dose^° določenih smotrov in na-—8 J izobraževanje je njena log izobraževania in vzgoje mladine.
37. člen
Uspeh učencev v šoli se ocenjuje z ocenami;
odličen 5, prav dober 4, dober 3, zadosten 2, nezadosten 1.
Vedenje učencev se ocenjuje z naslednjimi ocenami:
bLZ1»d,m?/?hVUHb?rat0rl31h’ kabine- zadovoljno *2, nezadovoljivo 1^°
sestaja po potrebi, a najmanj vsake Rdečega križa — dela po navodilih
23. člen
Vzgojne in izobraževalne naloge
a) z rednimi predavanji in pismenimi nalogami;
tri mesece.
53. člen
Na začetku šolskega leta izvoli šolska skupnost svoj odbor.
Odbor šolske skupnosti šteje 15 §°ški svet. članov. Odbor šolske skupnosti vodi delo šolske skupnosti in jo predstavlja pri organih upravljanja -v šoli in drugih družbenih organih in organizacijah v komuni.
občinskega odbora RK in delovnega programa.
lastnega
7. Druge organizacije, ki so v skla- gluhoneme itd.);
manjšimi duševnimi in telesnimi sposobnostmi;
— odloča o posebnih oblikah dela z učenci, ki teže uspevajo;
7 sodeluje s posebno šolo in drugimi specialnimi šolami (za slepe, za
du s predpisi šole in jih potrdi peda-
°snovna dejavnost.
Sola organizira tudi dopolnilne ^Javnosti, ki so v skladu z njeno osnovno dejavnostjo.
lagjVzgoi° in
24. člen
Da bi bilo izobraževanje bolj živ-
,	,.	, Ijenjsko in praktično ter v namene šoli in zunaj nje;
pouk opravlja^ na^ pod- poklicnega usmerjanja, se uvaja prak-
Elementi za ocenjevanje vedenja 38. člen
Pri ocenjevanju učenčevega vedenja je treba upoštevati:
—	prizadevanje učenca pri delu;
—	njegov odnos do obveznosti v
54. člen
Šolska skupnost lahko imenuje po-
IV. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA SOLE
68. člen
—	sodeluje s socialno službo na šoli;
—	skrbi za pedagoško in strokovno izpopolnjevanje vseh pedagoških delavcev na šoli;
—	izvaja eksperimentalno delo na zavodu;
„	— sodeluje z ustreznimi pedago-
Šola je osemrazredna osnovna sola škimi službami v občini in republiki;
renrh nkarg1SiJ° za hP-^-^olo. zunanjimi enotamf	4. raz! ri te7 ^bLZa p-vilp0 pokii-b —
g' — -	reda v naseljih Besnica, Mavčiče, Pod- f.i®u^encev in se v ta namen po-
blica in Pševo.	vezuje s
delavcev.
Prpri,-v?r5d^Asane^a l,čne5a načrta in lično delo v gospodarskih organiza-3ih tnega ter drugih PredPisov, ki cijah in ustanovah v okviru danih Vdajajo ustrezni organi.	—*-
— njegov odnos do kolektiva učencev, do tovarišev in učiteljev
55.	člen
.Da bi šolska skupnost vzgojno vplivala na učence v šoli, ima pravico do podeljevanja pohval, nagrad in opominov.
56.	člen
Zavodom
poza zaposlovanje
69. člen
84. člen
Knjižničarska dejavnost mora za-
nja osebnih lastnikov;
— njegovo splošno obnašanje šoli in zunaj nje.
možnosti.
8 čl	%	25. člen
\	• en	Vse izobraževalno-vzgojno delo
Vezrmcfi 'ie Pravna oseba. Za svoje ob- mora potekati na podlagi učnega na-Stvi kf ■°hg0var'1a z družbenimi sred- črta ln deiovnega plana šole.
Dolžna iePriaVnh;=r,i	ueni načrtl posameznih pedagol	Pomen in vpliv posameznih ele-
,Vrednost družbenih sr/dsteT ki hh ških delavcev	zagotoviti si- mentov na oceno učenca sta odvisna
Upravlja “'P206111" sredstev, ki jih stematično in popolno obdelavo pred- od njegove starostne stopnje.
9. člen	pisanega učnega gradiva.	člen
. Zakoniti zastopnik šole ie direk- * Delovni načrti vsebujejo poleg S°L	i .rif.6-: Učnega načrta naloge, ki jih---------
Solski okoliš obsega šolska območ- aotoviti • ja centralne šole in njenih zunanjih s
, do tovarišev in učiteljev ;	Za uspešno onravlianie nnslnv nrori enot- Deli se na ožJi in Širši šolski ,	~ neprestano večanje knjižnega
— odnos do šolskega in splošnega videnih s programom dela šol’eP pe- ?koiiš-.. Ožii okdliš _ sestavlja bližnji °nda, družbenega premoženja ter premože- dagoški svet in organi uoravlianin terltorU centralne sole, širši okoliš — vodenje knjižnice po načelih
........ ............. lahko izrekajo ustmene ali pismeni ?a, °bT°,iJa 2unanJih enot -----------------------------------
pohvale ter druge stimulativne oblike. lne so1^-da bi se povečala aktivnost učencev
in cen- sodobne ureditve javnih knjižnic;
-- prost pristop do knjig in sve-
in izvrševanje nalog.
Bi jras ±ssšnLsfx 'SA-ts sr; sjrjc«	s,""”'" *“~
'	,57. člen
Šolska skupnost skupno s pedago-Ul/. v,x^x.	škim svetom lahko organizira tekmo-
Occniuie razredni oziroma	van,ia n3ed oddelki učenci, da bi
pre?_ se povečala aktivnost všolanih tič,
Učenci izpolnjujejo učno obvez- tovanje bralcem; nost do 4. razreda v ožjih šolskih — kroženje kniis iz kniižnief* na okoliših, v 5. razredu pa preidejo v centralni šoli iri med zunanjimi enotami šole;
višje razrede centralne šole.
Disciplinski ukrepi 58. člen
^a disciplinske prekrške, nedostojno obnašanje in prestopke, ki kršijo pravila šole, za uničevanje in pri-svai^je skupne ali tuje imovine, se
ustanovitvi oziroma ukini- tikov, literatov Itd.); '
črnega	- Zagotevi7teste7nlkTnap/ePdTk učen! nega sp“remljanja dela učencev^Tonč-
& računkorXaegV ^ds^loItT dt cev:	tTljskf z^o/v p^Su dS mnenj
tor za^toPpooblasU.°seba’ kl Jo direk- jav^siTki pog^Mjljffn^tltejujet	SuVef
te««	- UP°ŠteVan'1em -
ljeW Pred8“- '	' matematikom‘podobno; talentlranlmi	40.. člen
10. člen	b> vrste in obseg interesne dejav- Pri predmetih; ki se ocenjujejo na določajo naslednj/ vzgafni ukrepi:	_
„ Učna Obveznost io	nosti učencev, ki razširjajo redni učni Podlagi pismenih izdelkov, se mora > opomin, ukor razrednika, ukor raz- f,an.šole P° Posvetovanju s sv
ne določi zakrni drugače iJčin^- lab Program. To so razni krožki, npr. oceniti učenec tudi na podlagi ust- rednega učiteljskega zbora, ukor	«/i„ZamtereSirane S°le ‘n S
ko nadaljujejo šolanle^dn1!?	krožek geografov, kemikov, recitator- menih odgovorov.	upravitelja, ukor celokupnega učitelj- t0 01
tSd za to podani stvarni ?aVoVfn jev ltd-;	4, z-jen	i,kfga Z,bora ter prešolanje na druge	71. člen
mine možnosti šole	c> vrste in obseg pionirske pro-	.	kraju v dogovoru s starši in Učenci iz zunanjih šolskih okoli-
izvodne dejavnosti v okviru šolske Ocenjevanje je javno. Ocene se uPravo tiste šole.	šev imajo pravico do delnega ali poli, člen	proizvodne organizacije, na načelu objavljajo učcncem. da bi tudi sami	Posebnih primerih se učenec polnega povračila za prevoz v cen-
„ za šolanie nriraoiiv, , 1.,	. .samoupravljanja učencev;	lahko kritično ocenili rezultate dela Presol.a v vzgojni zavod. “ J	‘	' '
bovl	Odraslih sola lahko usta- . P .	....	irt delo izboljšali.
Sola Posohne oddelke. Za te učence e> dejavnosti organizacij učencev	.
6šib p edpi^e šolnino, s katero krije (razrednih skupnosti, šolske skutmo-	Uspeh učencev je:
Vai-"? ln materialne izdatke za iz- stl> aktiva LMS, pionirske orgariiza-	— odličen, z naj večjim številom
• Je	.. 1_i,  . _ ni-i« rjrrrz-	w;v-,	_j_, j 	. _n:x„4u.	v^
— knjižnica je enotna — sestavlja 'u- cleb	jo knjižni fond šolarske in učiteljske
Na željo staršev šola dovoljuje knjižnice; obisk pouka do 17. leta starosti po — knjižnica deluje tudi na princi-opravljeni osemletni učni obveznosti, pu čitalnice;
če so za to dani prostorski in kadrov- _ Dri vodeniu in nnravlianin riol hmnPn0g°J1 ter '1e vedenje učenca brez- v knjižnici sodelujejo tudi učenci, ki 1Dno'	in to delo veseli;
Ob določenih kadrovskih in pro- — kniižničarska cinfch« labv« nr mfranip ?°gaiih HS6	dovoli f?.r‘ ganizira dodatne estetsko-vzgojne de-
enotah O	iavnostj (krožek recitatorjev® drama-
tvi teh enot odloča samoupravni organ šole po posvetovanju s svetom
sve-
—	z vprašanji knjižničarske dejavnosti se ukvarja komisija za estetsko vzgojo v okviru šole.
85. člen
Socialna dejavnost na šoli:
—	ugotavlja stanje in ukrepa v
rezultate dela prešola v vzgojni zavod, v dogovoru tralno šolo ob pogojih, ki jih predpiše Primerih nezadostnega sofcialnega var-s Starši in organi socialnega skrbstva. Svet za šolstvo občinske skupščine	stva u6encev:
59. člen
občinske skupščine. 72. člen
»aianir,	,iji/.aaiKe za iz- -	1 - 1	.—rt.,,,.-.r-rt	- **«.,večjim številom v rt...	...	.	.
če r,o PPPka v oddelku za odrasle ci1e, PRK, raznih podmladkov in dru- odličnih kot prav dobrih ocen brez	V,« u' da I6 uCenec svoJe ve* Število oddelkov se d
šolstrJ Pokrije teh stroškov sklad za Sih združenj, ki delujejo na šoli; ocene dobro;	d,rekxiPravi!' mu. organ, ki je kazen solsko leto glede na vpis
a i kaka druga organizacija.	d) plan materialnega razvoia šole. — prav dober, z večiim sta,,!!«,«, L	naslednjem polletju oceno posamezne razrede.
— skupno s pedagoškimi delavci išče najustreznejše, rešitve, da bi so-
Stevilo oddelkov se določi vsako cialno Prizadeti učenci uspevali;
12. člen
.	*	i\upuv upreine, uuu xn poaoDno;
[J1 za	dela' ln poslovanja e) plan organizacijskega razvoja
* skupne n=!rt?0l0j?e,n7 ,vpražani’ ki šole glede na število vpisanih učen-arave, šola lahko sodeluje cev in potrebe po kadrih;
d) plan materialnega razvoja šole, — prav dober, g večjim številom iz vedenji lonlavi*6 z navedbo planiranih adaptacij, na- odličnih in prav dobrih kot dobrih	'	ci\ i.
kupov opreme, učil in podobno;	ocen;
učencev
_ Oddelki, ki bi imeli manj kot 20 učenčev, se na centralni šoli ne mo-Karort ,	reJ° forniirati, v zunanjih enotah pa
nih prav dobrih in	vi ie v t iSe lahko izrefe tudi učencu, ie najnižje število 15 učencev v po-
Stez Nezadostne ocene	°Cen’ opraviče^*01^^3 leta Imel 25 ne- sameznem oddelku. Ce jih je manj,
opravičenih, izostankov.	je treba uvesti kombiniran oddelek.
- dober, z večjim številom odlič-
—	skupno s starši, s Centrom za socialno varstvo in drugimi ustreznimi ustanovami skrbi za izboljšanje socialnih razmer učencev;
—	ukvarja se z vprašanji zdravstvene zaščite učencev.
—	vodi kartoteko učencev s socialnimi motnjami;
— opravlja vse druge naloge, ki smiselno sodijo v področje socialne dejavnosti.
95. člen	— sodeluje z Zavodom za prosvet- Delo aktiva usmerja in vodi vodja
Pri zunanjih enotah šole (Besnica, no pedagoško službo, z drugimi zavo- enote.
86. člen
Administracija ureja:
—	vse pismeno poslovanje šole (knjiženje došlih dopisov, tipkanje in odpošiljanje pismenih poročil, odločb in drugih listin;
—	vodi matično knjigo in pe^so-nalije zaposlenih delavcev;
—	razmnožuje tekste, ki nadomeščajo učne knjige in priročnike;
—	ureja in vodi šolski arhiv;
—	vsa ostala dela, ki 'smiselno sodijo v okvir administracije.
Mavčiče, Pševo, Podblica) delujejo kot družbeni organi sveti staršev, mejah pristojnosti, ki so jim dane tem statutom.
di in institucijami, ki lahko prispevajo h kvalitetnejšemu upravljanju vzgojnih in izobraževalnih nalog šole;
—	vodi strokovni kolegij vodij zunanjih enot šole;
—	lahko zadrži izvršitev sklepa
„ .	. .	.	.	. delovne skupnosti ali upravnega od-
Seje delovne skupnosti sklicuje bora, smatra, da je sklep nezako-
predsedmk delovne skupnosti po po- nit 0 zadržanem sklepu se mora trebi, vendar najmanj dvakrat na posvetovati z ustrezno pravno službo leto. Predsednik je dolžan, da skliče in SVptnm s ni p sejo tudi na zahtevo sveta šole, na
Učiteljstvo, ki poučuje na enood-delčnih enotah, se neposredno vključuje v delo centralnega učiteljskega zbora.
96. člen
delovne skupnosti
Razredni učiteljski zbori 114. člen
ran jem ustreznih šolskih strokovnih organov;
—	skrbi za 'vključevanje učencev v dodatne interesne dejavnosti z namenom, da bi se razširilo učenčevo znanje, njegove sposobnosti in razgled;
—	pomaga učencem pri razvijanju razredne skupnosti učencev in je odgovoren za njen uspešen razvoj;
87. člen
Naloge računovodstva so:
— izvaja finančno računovodsko poslovanje po -finančnem planu in sprejetih pravilnikih o delitvi dohodka in osebnega dohodka ter drugih
zahtevo ene tretjine članov delovne skupnosti ali na predlog šolske skupnosti učencev. Sklepi delovne skupnosti so polnoveljavni, če zanje glasuje nad polovica vseh članov. O delu seje se vodi zapisnik, ki ga podpisujeta zapisnikar in predsednik oziroma namestniik.
Svet šole
__ cp» nn«\rptnip c	in iippnpi
Razredne učiteljske zbore sestav- 0 pra“iln? izbiri'1 poklica ter pomaga vaposamedz™fh oddelkih1’ ^ p0ueu:,e:i0 komisiji za poklicno usmerjanje tri Delo razrednega učiteljskega zbo-
104. člen
je organ družbenega
•predpisih šole;
— izvaja finančno
97. člen
doba predsednika
dokumentacijo,
ki jo zahtevajo višji organi;
— skrbi za premoženje šole in vodi
Mandatna doba predsednika delovne skupnosti je dve leti. Izvoli se na prvi seji v novem šolskem letu vsako drugo leto.
98. člen
ustrezno dokumentacijo;
—	opravlja vsa pisarniška dela, ki so v zvezi s finančnim poslovanjem . Kadar se na seji delovne skupno-ali z materialnim oskrbovanjem šole; sti razpravlja o vprašanjih, ki so po-
—	opravlja druge zadeve, Iti srni- sebnega družbenega pomena, ali po-
svet šole upravljanja. Njegova mandatna doba je dve leti. V svetu šole morajo biti zastopani tA šolo zainteresirani občani in predstavniki zainteresiranih organizacij in družbene skupnosti s celotnega šolskega okoliša.
Svet šole dela na sejah. O sejah se vodi zapisnik, ki ga podpisujeta zapisnikar in predsednik sveta šole.
ra vodi razrednik.
Razredni učiteljski
zbori delajo na sejah, ki jih sklicujejo razredniki, in to enkrat mesečno, najmanj pa vsako četrtletje.
115. člen
Razredni učiteljski zbori opravlja-* jo te-le zadeve:
—	skrbe za redno izvajanje pouka v oddelkih;
—	skrbe za kvalitetno izpopolnitev
Seje sklicuje predsednik po po- delovnega in učnega programa; trebi, a najmanj dvakrat letno.	— skrbe za vsestranski izobrazbeni
in vzgojni napredek učencev;
105. člen	_ skrbe za zdravstveni razvoj in
Svet šole opravlja naslednje za- socialno zaščito svojih učencev;
selno sodijo v področje računovodske membna za delo posameznih komisij deve:	_ sirrbe za razviianie širših vzeoi-
dejavnosti.	in druM	- zastopa interese občanov, orga- nih
88. člen	skupnosti* učencev^se ^r^^oiske^fToi^T8 sk^bf0*’' ^ n“e'	in ŠO°rtne
Pomožna tehnična dejavnost oprav-	^e^stavnite^e^^SaSij uresnič_e™njf- v_l0,ge
komisiji za pokli izvajanju poklicne vzgoje;
—	sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje;
—	skupno z razrednim učiteljskim zborom skrbi za poglabljanje filmske in spolne vzgoje;
—	odgovoren je za redni šolski obisk učencev;
—	vzdržuje stike s starši in jih informira o napredku njihovih otrok;
—	organizira dodatno pomoč in delo z boljšimi učenci v okviru delovnega plana šole;
—	izvaja roditeljske sestanke, najmanj štiri letno;
—	sklicuje in vodi seje razrednega učiteljskega zbora;
—	hOspitira pri učiteljih, ki poučujejo v njegovem oddelku;
—	opravlja administrativne zadeve, v kolikor se nanašajo na njegov
Opozarjamo!
Ija:
—	tehnična: vsa popravila na vodovodnih in ogrevalnih napravah in splošno vzdrževanje stavbe in njenih naprav, v mejah strokovnosti zaposlenih delavcev;
—	ogrevanje prostorov s centralnimi ogrevalnimi napravami;
—	pomožna: čiščenje vseh šolskih prostorov, zasteklenih površin in objektov, ki spadajo v področje higienskih ukrepov;
—	ogrevanje prostorov, kjer ni centralnega ogrevanja;
—	čiščenje prostorov v neposredni okolici šole;
— vdrževanje šolskega vrta in nasadov;
—	opravljanje kurirskih poslo^.
za vzgoje);
v anj c vj.v7gc ouic,
— opravlja naloge, ki jih določajo veljavni predpisi;
99.. člen	— razpravlja o vseh vprašanjih — vsako četrtletje opravijo pre-
Delovna skupnost je pristojna, da: učnovzgojnega, finančnega in gospo- gled napredka učencev;
— sodeluje z razredno skupnostjo učencev; -
— opravlja druge posle, ki smiselno sodijo v področje dela razrednika.
sprejme statut šole;	darskega značaja šole ter daje pred-
—	sprejme pravilnik o razdeljeva- loge k izboljšanju tega dela;
n ju dohodka;	— sprejme oziroma daje soglasje
—	sprejme pravilnik o razdeljeva- k programu dela, v ta namen se se-
nju osebnega dohodka;	znanja z učnimi in delovnimi progra-
—	sprejme pravilnik o delovnih mi šole;
razmerjih;	— ugotavlja učnovzgojni in ma-
—	sprejme delovni program šole v terialni napredek šole in skupno z
soglasju s svetom šole;	delovno skupnostjo ter krajevnimi
sprejme finančni plan in za- organizacijami ter predlaga ukrepe,
—	povezujejo delo vseh predavateljev;
—	opravljajo druge naloge, ki smiselno sodijo v pristojnost razrednih učiteljskih zborov.
VII. MEDSEBOJNO DELOVNO RAZMERJE
116. člen V nižjih razredih,
123. člen
Delovno razmerje izhaja iz svobodnega, združenega in organiziranega dela v delovni organizaciji. Vse pravice in položaj vsakega člana de-
— 4 -i ^	4 r, rial 'i
program
89. člen
Šolska mlečna kuhinja mora zagotoviti:
—	vsakodnevno toplo malico vsem oskrbovancem;
—	higiensko vzdrževanje vseh naprav v mlečni kuhinji;
—	mora voditi urejeno materialno
ni
dejavnosti šole:
—	skrbeti za pravilno vzdrževanje vseh vskladiščenih živil.
ključni račun šole;
—	sprejme investicijski šole:
—	izvoli direktorja šole na način, določen v zakonu in občinskem statutu ;
—	izvoli upravni odbor; odloča v soglasju z občinsko
124. člen
Delovno razmerje sklene delavec
vzporednih lovne organizacije izhajajo iz dela.
_o_________ ______________ _______^ oddelkih istega razreda, sestavljajo
kako bi se zaželeni napredek dosegel; razredniki razredniški aktiv I., II.,
—	daje mhenja tistim sklepom III- in IV. razreda,
samoupravnih organov na šoli, ki so	Smiselno opravljajo iste naloge prostovoljno na podlagi razpisa proza	družbo posebnega pomena;	kot razredni	učiteljski	zbori na višji	stih delovnih mest s pooblaščenim
—	razpravlja o vprašanjih napred-	stopnji.	predstavnikom" zavoda. S sklenitvijo
ka učencev, otroškega varstva v okvi-	V sestav razrednih aktivov na delovnega razmerja prevzame dela-
ru	ustanove, zdravstvenega stanja in	nižji stopnji	sodijo tudi razredniki	vec vse obveznosti in pravice, ki so
prehrane učencev, se v ta namen po-	ustreznih razredov na	zunanjih od-	predvidene z zakoni in s statutom
—	V ovgidOJ M. u	f j i >_ Li; ci11v.i»v..^ , ovi v L«	—       
skupščino o združevanju, oziroma pri- vezuje z ustreznimi strokovnimi služ- delkih.
.. ; a. .j	1-, 4 □+/-it t i Vi t o t roH n\7 ■ Vjami in Hoio c o m nimf o im im nfcannm	rn,, ^
pojitvi drugih istovrstnih zavodov, odloča tudi o izdvojitvi posameznih
delovne organizacije.
Oba PREDOSNUTKA statutov osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju in VII. gimnazije v Ljubljani, ki ju objavljamo v današnji številki lista — sta izraz težnje, da bi delovni kolektivi v družbenih službah čim-prej in čimbolj točno formulirali svoje naloge, pravice in dolžnosti posameznih organov samoupravljanja in družbenega upravljanja; objavljamo dva primera ^statuta, ne z namenom, naj bi ju zdaj vsi ostali delovni kolektivi kopirali, temveč zato, da bi se tam, kjer še niso uspeli tako daleč — na njih zgledovali in si po svojih prilikah našli primerno obliko za njihovo zunanjo formulacijo. Samo v pomoč naj služita, da bi potem na dobro prediskutiranih in izdelanih statutih vzgojno izobraževalno delo steklo bolj nemoteno in urejeno kot doslej.
--	v v. * .i. i.
in finančno knjigovodstvo, kolikor v pristojnosti računovodske dejavn
enot šole;
— odloča o drugih splošnih vprašanjih, ki so pomembna za delovno organizacijo.
Upravni odbor
Strokovni aktivi in komisije
90. člen
V okviru šole se formirajo za
100. člen
Upravni odbor je organ delovne skupnosti in odloča o poslovanju delovne organizacije.
Izvoli se na prvi seji v začetku
bami in daje samoupravnim organom priporočila o organizaciji in izboljšanju tega dela;
—	lahko organizira posebne komisije po posameznih vprašanjih;
—	se povezuje s sveti staršev pri zunanjih oddelkih šole, sprejema njihove predloge in stališča tej deluje kot enoten organ družbenega upravljanja na šoli.
Tudi razredniški aktivi izvolijo svojega predsednika in zapisnikarja in vodijo o svojem delu zapisnike.
Pedagoški svet
117. člen
125. člen
Obveznosti delavca so;
— da z zaupanimi sredstvi gospodari kot dober gospodar ter da vlaga vse svoje strokovne in osebne sposobnosti v delo;
da se drži delovnega reda, za-
106. člen
Svet šole se formira takole:
Šteje 17 članov. Po enega člana izvolijo sveti staršev pri zunanjih
Pedagoški svet je posvetovalni or- konitih, strokovnih predpisov ter na-glan za strokovno pedagoško delo na vodil; šoli. Njegova naloga je, da ugotavlja —
samezne skupine	^rokovm “^"p^estitev lu Tugih^izpadov
aktivi učiteljev in razrednih para posameznih članov upravnega odbora
e.1,. 11 M«	11*AfQTZf*i
lelk.
Vsi pedagoški delavci so dolžni, da aktivno sodelujejo v ustreznih aktivih.
V ustreznih aktivih sodelujejo tudi pedagoški delavci, ki delajo v zunanjih enotah šole.
šolskega leta. Mandatna doba članov en0j;ah šole.
Direktor šole in predsednik delovne skupnosti sta po svojem položaju
izpopolni delovna skupnost upravni odbor z izvolitvijo novih članov na prvi svoji naslednji seji.
Upravni odbor šteje 13 članov. Upravni odbor dela na sejah. O sejah se vodi zapisnik. Podpisujeta ga zapisnikar in predšednik upravnega odbora.
Nihče he more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma za člana sc'_ izvaiajo in uresničujejo učne upravnega odbora. Pri volitvah v načrte posameznih, predmetov;	upravni odbor je	upoštevati
— povezujejo pouk posamezenih_ enakopravno vse enote šole. Vsako predmetov;	1	™ a
člana sveta šole. Ostali člani se volijo oziroma imenujejo po veljavnih predpisih.
stanje pedagoškega dela na šoli in da predlaga učiteljskemu zboru o načinu in sredstvih, kako bi se delo izboljšalo.
Pedagoški svet sestavljajo vodje zunanjih enot in vodje strokovnih aktivov. Vodi ga direktor kot pedagoški vodja šole.
133. člen
Potrebe po-sredstvih šole se izračunajo na podlagi dveh kriterijev: učnih ur in drugih stroškov.
—	stroški za pouk (funkcionalni izdatki);
—	osebnih dohodkov pedagoških in drugih delavcev na šoli;
—	nabava učil, opreme in inven-
—	da skrbi za izpopolnjevanje tarja (sredstva poslovnega sklada);
kvalitet svojega dela in se ne^resta- — sredstva standarda delavcev ne strokovno izobražuje in izpopol- (sredstva sklada skupne porabe); njuje;	— amortizacija;
—	da se seznanja z vsemi proble- — na površini Šolskih prostorov;
mi svojega delovnega mesta, delovne	,	_________.	,
enote in delovne organizacije;	«trnfiir?'|tr0*k0V P°slovan3a (režijski
—	da sodeluje pri reševanju stro- J*	_ .. .. ,
kovnih vprašanj na delovnem mestu	°^el^Xn^eei12lainye®^ci^ (n.°"
in v delovni organizaciji v skladu s	521?. 2 uPravnim
Sestaja se na sejah. Seje so sklepe- SVojimi strokovnimi sposobnostmi ter odborom sklada poseben dogovor.
I
91. člen
Aktivi opravljajo naslednje nalo-
107. člen
Sveti staršev se organizirajo pri zunanjih enotah v Besnici, v Mavčičah, na Podblici in na Pševem. So družbeni organi pri zunanjih enotah.
Svet staršev dela na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih nad polovico članov.
ne, če je navzočih nad polovico članov. Sestaja se po potrebi, a najmanj enkrat mesečno.
Zapisnik podpisujeta zapisnikar in direktor.
povezanostjo teh vprašanj z njego- Sola praviloma opravi samo tisti vim delom;	del naloge, za katerega je dobila
— da sprejema strokovno odgovor- sredstva, nost za svoje delo in materialno od-
—	izrekajo pripombe k učnim načrtom in delovnim programom;
—	izmenjujejo izkustva z ustrezajočimi aktivi na drugih šolah;
—	usklajajo kriterij ocenjevanja;
—	skrbe za strokovno, pedagoško in metodično izpopolnjevanje članov aktiva
" leto se mora menjati vsaj polovica klanov tfpravnega odbora.
118. člen
Naloge pedagoškega sveta:
*	— analizira naloge vzgojno-izobra-
ževalnega značaja na zavodu in pred-Svet staršev sklicuje predsednik laga ustrezne ukrepe za izboljšanje;
£0 potrebi, a najmanj dvakrat, na leto.
101. člen
Šteje 9 članov, ki ga izvolijo občani na zboru volilcev tega šolskega
stojnosti:
— izvaja sklepe delovne skupnosti in sveta šole;
litvl dohodka in razdeljevanju osebnega dohodka, pravilnik o delovnih razmerjih ter jih daje v odobritev
Upravni odbor ima naslednje pri- okoliša. Vodja zunanjega oddelka je
po položaju član sveta staršev. Predsednik sveta staršev je član sveta šole.
—	skrbi zlasti za časovno in kva-
litetno izdelavo In izvajanje, podrobnih učnih načrtov;	\
—	sodeluje s strokovnimi aktivi in komisijami v okviru občine;
govornost za škodo, ki jo povzroči namerno ali iz malomarnosti;
—	da sodeluje pri razpravljanju in odločanju o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja celotna delovna skupnost ali organ, katerega član je;
—	da sodeluje iniciativno in tova-
riško ter spoštuje osebnost svojih sodelavcev učencev in ljudi, s kateri- upravnhodbor šole. mi prihaja v delovni stik.	» .
Sola lahko zahteva sredstva za do-126. člen	ločene naloge od’ drugih zavodov,
PPria<?n5ki riplavpo ie samostoien PodWj in organizacij ter jih namen-
sko koristi po dogovoru o sodelova-
134. člen
Sola lahko poveča dohodke tudi z razširjeno dejavnostjo, za katero ne prejema sredstev od sklada za šolstvo. S temi dohodki se ne more finansirati dejavnost, ki jo finansira družbeni sklad.
O porabi teh sredstev odloča
učiteljskem uzboru in direktorju šole. O svojem' delu vodijo zapisnik. Zapisniki se shranjujejo v šoli kot dokument.
92. člen
Za opravljanje nalog, ki so posebnega življenjskega pomena za učence, se formirajo komisije:
—	komisija za prometno varnost;
—	komisija za poklicno usmerjanje. in tehnično vzgojo mladine-
—	komisija za socialno in stveno varstvo učencev;
108. člen
Naloge sveta staršev so naslednje: — zastopa interese občanov v pogledu vzgojnega in izobrazbenega na-
oziroma v sprejem delovni skupnosti; predka všolanih učencev na področju
in za- šolskega okoliša delovne enote;
—	pripravi finančni plan ključni račun;
—	skrbi za smotrno uporabo flruž-benih sredstev, s katerimi razpolaga šola;
—	sprejema poslovnike in druge zdrav- akte šole, s katerimi se predpisujejo
naloge in notranja organizacija posa-
ki jih
estetsko vzgojo meznih delovnih mest;
—	razpravlja o nalogah, mora opraviti delovna enota;
—	daje predloge, priporočila in mnenja svetu šole in samoupravnim organom zavoda;
—	se povezuje s člani delovne enote, s krajevnimi društvi in organi, kako bi se delo šole prilagodilo spe-
— se^ bavi z vprašanji mentorstva,	s vo je m°u Čn e m^lrf 'vz go^n e m de” n^#
učnih oblik in metod dela;	ne učne metode in oblike dela.
127. člen
Pravice delavca:
—- da je razporejen na delo v skladu s svojimi strokovnimi in drugimi osebnimi sposobnostmi;
— da je lahko izvoljen v vse samoupravne organe;
da se mu omogoča možnost za
—	daje predloge o potrebnosti in organizaciji dodatne pomoči in dela z boljšimi učenci;
—	se ukvarja z vprašanji Otroškega varstva duševno manj razvitih in socialno ogroženih učencev ;
—	se bavi z vprašanji interesnega in proizvodnega dela učencev;
Delitev dohodkov in razdeljevanje osebnih dohodkov
135. člen
se ukvarja z vprašanji poklic ^^tu1 ^TvSuTJžnosti helCvI
— komisija —	-----.	_ -
učencev. v	— predlaga odpiranje novih delov- cifičnim potrebam kraja;
Komisije so 7-članske. Vodijo jih nih mest in razpisuje delovna mesta, — zastopa koristi materialnega na-
1  — ; „4 4	(	__ ____11„^J	r-ifo^ria  -J 1-_	___4 „	-...4	4 V>
nega usmerjanja in prometne varnosti učencev;
— sodeluje z vsemi faktorji, ki lahko prispevajo k boljšemu vzgojnemu in izobraževalnemu delu šole;
ne organizacije;
— da prejema osebne dohodke in nadomestila v skladu s svojim delom in predpisi zavoda;
Vsi dohodki sestavljajo celoto. Delovna skupnost razdeli dohodke in izditke šole s finančnim planom na materialne stroške, osebne dohodke in sklade. Pri sestavljanju finančnega plana in trošenju sredstev je treba sorazmerno upoštevati centralno šolo in njene zunanje enote.
136 člen šola ustvarila
pogoje za
predsedniki komisij
Komisijo imenuje učiteljski zbor. o svojem delu vodijo zapisnik.
Seio sklicuje predsednik komisije.
Učiteljski zbor lahko imenuje tudi druge komisije, če se za to izkaže potreba.
fiaioge komisij izhajajo iz konkretne situacije , na šoli in v občini in jih urejajo z ustreznimi šolskimi iti zunanjimi organi, službami, zavodi in organizacijami.
... —------------------ ------- ...----------------------------------—-	— razpravlja o drugih nalogah, ki
podlagi razpisa izpolnjuje prazna predka in razvoja enote pri občanih, sodijo v področje pedagoškega dela.
■+e> • v-iforllncfa nrlr»r»\7PrH •	f»f rrovii^a^i-i oV> i« /iferaniVi nr»f a\žl1ani A.
da je v skladu s predpisi ena- boljšo in sigurnejšo materialno pošlo-
«7f>r» rl ol	Trafetira	« 4 n 4 „ - „	___44 4_	—   
mesta; predlaga odpovedi;
—	odloča o najemanju kreditov;
—	odloča o uporabi sredstev, namenjenih za standard kolektiva iz sklada skupne porabe;
—	imenuje komisije, ki mu pomagajo izvajati samoupravne naloge;
—	odloča o vprašanjih, .za katera ga pooblasti delovna skupnost.
organizacijah in organih upravljanja.
VI. STROKOVNI ORGANI Učiteljski zbor
Vodje zunanjih enot
119. člen
kopravno deležen varstva, počitka, dopustov, socialnega zavarovanja in drugih ugodnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja;
— da lahko zahteva odgovor na posamezna vprašanja, ki so v zvezi z delom delovne skupnosti, ter da
vanje in za boljše razvijanje dejavnosti po delovnem programu, ustanovi naslednje sklade: poslovni sklad (investicije), sklad skupne porabe in rezervni sklad.
4.	in mci u v j.ig ari.	ti, tes vza oc
Zunanje enote vodijo vodje enot lahko pritoži proti odločitvi katerega
Direktor
V. UPRAVLJANJE SOLE
93. člen
Organi upravljanja so:	delovna
skupnost, upravni odbor in direktor.
102.- člen
Direktor šole vodi poslovanje šole, izvršuje zakone, predpise, akte in
109. člen
Učiteljski zbor sestavlja pedagoško osebje Centralne šole in njenih zunanjih enot. Je strokovni organ, ki v mejah zakonov, predpisov in statuta šole edK)č& o strokovno pedagoških zadevah in problemih šole.
v okviru določb statuta in pooblastil direktorja.
Vodje enot imenuje delovna skupnost na podlagi razpisa po predhodnem posvetovanju s svetom šole in po predpisih zakona.
137. člen
Formiranje sredstev na sklade se ureja s pravilnikom o delitvi dOhod-
__ka, sredstva pa se razdelijo z zaključ-
J?0	5 °Je zahte'e nlm računom. Pravilnik o delitvi do-
koli organa v delovni organizaciji;
— lahko kritizira razne slabosti in
pred rednim sodiščem.
Seje
110. člen
učiteljskega zbora
sklicuje
Nalog«
naslednje:
120. člen
vodje zunanjih enot
sklepe organov upravljanja ter za- ln vocii direktor šole. Seje so po po- šoli in je odgovoren za pedagoški na- starešini in pred disciplinskim sodi-
povezuje delo vseh učiteljev na
128. člen
Delavca ne more nihče v delovni organizaciji odvezati njegovih obveznosti, niti mu vzeti pravic, ki mu pripadajo.
Delavec disciplinsko odgovarja
hodka določa tudi način formiranja sredstev za osebne dohodke.
138. člen,'
Sredstva za osebne dohodke se razdeljujejo po določbah pravilnika o razdeljevanju osebnega dohodka.
stopa delovno organizacijo.
pri svojem delu je samostojen
Zaradi posebnega pomena,, ki ga jn je 05et>no odgovoren delovni skup-ima vzgajanje 'in izobraževanje učen- nostl in organom ’ upravljanja, odgo-cev, sodelujejo v skladu z zakonom varja za zakonitost poslovanja in za pri upravljanju določenih zadev za- izpoinjevanje z zakonom predpisanih
4 i - r-\ : i >• r, on /o Vn la' > 4 4 ra F n f rsH e; TEI VID i K 1	-	_   r i	~ —r 4 — 4 4 .. rl r\
interčsircmi obCartl ter predstavniki zainteresiranih organizacij in družbene skupnosti.
94. člen
Delovna skupnost si pridrži pravico neposrednega upravljanja in kot celota upravlja funkcijo delavskega
Upravljanje šole obsega zlasti pravice in dolžnosti članov delovne organizacije;
1.	neposredno upravljanje delovne organizacije po delovni^skupnosti in posredno po organih upravljanja, ki jih je delovna skupnost izvolila;
2.	organiziranje in izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti skladu s predpisi in na lovnih programov;
obveznosti delovne organizacije do družbene skupnosti.
Po preteku z zakonom predpisane delovne dobe je lahko razrešen ali na novo imenovan, po postopku, ki ga predpisuje -Zakon.
trebi, a najmanj štiri letno. Na sejah predek enote; se vodi zapisnik. .	— oskrbuje šolsko premoženje in
Zapisnikarja določi direktor.	odgovarja za pravilno materialno
^Seja je sklepčna, če sta navzoči vzdrževanje šolskega inventarja in dve tretjini članov.	nePremičnin;
Sklepi sč> veljavni, če zanje gla- — sodeluje s svetom staršev, z go-suje najmanj polovica prisotnih čla- spodarskimi, političnimi, kulturnimi nov.	ln druginii društvi z namenom, da se
Sklicanje seje učiteljskega zbora poglobe odnosi med Šolo in krajevno lahko zahteva pedagoški svet šole, skupnostjo;
ščem.
Vse pritožbe in predloge delavcev obravnava samoupravni organ zavoda.
139. člen
Sola lahko najame dolgdročne kredite za dozidavo potrebnih šol-
Pravilpik o delovnem razmerju skih zgradb in stanovanj za člane de-določa, kateri samoupravni organ o lovne skupnosti.
tem odloča in po kakšnem postopku. O najetju kredita odloča delovna /	skupnost.
129. člen
Obveznosti in pravice ter vpraša-
nje iz delovnega razmerja so. urejena Strokovno kontrolo nad finančnim
upravni odbor, organ družbenega ^ sklicuje in vodi seje in sestan- s tem statutom, š pravilnikom o de- poslovanjem šole^opravljajo organb
sti:
103. člen
Direktor Jma naslednje pristojno-
—	organizira in neposredno vodi
3elo v šoli ter opravlja zadeve, ki so po splošnih predpisih in s statutom šol v delovnem področju vodje ustanove;
—	predstavlja šolo pred drugimi organizacijami in občani;
„	! ^	— je pedagoški vodja in po svo-
poo.lagi de- jem p0i0žaju vodi učiteljski zbor in pedagoški svet šole;
upravljanja, Zavod za prosvetno pe~ ke učnega osebja ter je odgovoren lovnih razmerjih, s pravilnikom o dagoško službo; lahko se skliče tudi za izvajanje delovnega plana 'in uč- razdeljevanju, dohodkov in s pravilna predlog šolske skupnosti.	nega načrta šole;	nikom o razdeljevanju osebnega do-
— predstavlja in zastopa zunanjo hodka.
111. Člen	enoto pred starši, občani in družbeni-
Učiteljski zbor razpravlja in od- mi organi v šolskem okolišu enote; leča o naslednjih zadevah;	~ opravlja administrativne posle
— akrbi za uresničevanje smotrov enote; vzgoje tn pouka in sprejema o tem — poroča in predlaga potrebne
-----	---- Ukrepe v zvezi z delom enote Orga-
lora upravljanja, učiteljskemu zboru ah direktorju šole
ki so v ta namen določeni s posebnimi zakonskimi predpisi.
141. člen
Odredbodajalec za izplačila je direktor.
ustrezne sklepe;
— skrbi za strokovno, splošno to pedagoško izpopolnjevanje svojih članov;
sodeluje s skupnostjo učencev in
VIII. FINANSIRANJE SOLE 130. člen
142. člen
Finančne dogovore in pogodbe sklepa direktor šole. Za dela, ki Bi Šola dobiva sredstva z uresniče- stala nad 50.000 din, mora imeti pred-
----vanjem svoje osnovne in razširjene hodno soglasje upravnega odbora de-
— ima nezmanjšano učno obvez- dejavnosti na podlagi delovnega prO- lovne skupnosti. n°st;	grama In izračuna stroškov po pogod-
3. Skrb za neprestano krepitev	i-rševa- učence^
materialne osnove delovne organizacije kot podlage za boljše opravljanje učno-vzgojnih nalog in zadev, ki prispevajo k pestrejšemu in bogatejšemu življenju in delu učencev;
4.	odločanje o rabi družbenih sredstev in razpolaganju z njimi, imotrno izkoriščanje teh sredstev, da bi se tako ddsegel čim večji učinek ob manjši porabi sredstev;
5.	delitev dohodka na osebne prispevke, na materialne stroške in na sklade, skladno z dobljenimi sredstvi ln po uspehu dela, Izpolnjevanje delovnih in finančnih obveznosti do družbene skupnosti;
0. odločanje o delovnih razmerjih delavcev, ki so v rednem ali začasnem delovnem razmerju;
7. sprejem statuta in vseh drugih aktov, ki so po ustavi v pristojnosti organov upravljanja;
3. sprejem aktov o združevanju oziroma razdruževanju enot, ki se-■tavljajo zavod.
pospešuje razvijanje samouprave — opravlja druge zadeve, ki srttl- bi od sklada za šolstvo občinske skup-ncev v mejah, ki so dostopne selno sodijo v pristojnost vodje enote; ščine,	\
______ _____________ X .	-- 7.a r>r\f cizrT-i on-io rsncl /bar s m H 4 n
— odgovarja za zakonitost poslovanja in za izvrševanje sklepov organov upravljanja;
iiL.vtši*	.za opravljanje poslov vodje
— vzdržuje stike z gospodarskimi, enote ima pravico do povečanih pre-kulturnimi, športnimi in drugimi dru- jemkov;
štvi in Organizacijami z namenom, da — direktor šole lahko skliče vodje se razširi interesna dejavnost učencev zunanjih enot za obravnavanje dolo-
—	nadzoruje delo članov kolektiva in njihov obči družbeni razgled;
in je njihov disciplinski starešina;	— podeljuje učencem nagrade W
-	organizira in usklajuj^ delo	^^e^^ivah, ki
SO po veljavnih predpisih v pristojnosti učiteljskega zbora.
čenih* zadev.
131. člen
Organi samoupravljanja na šoli predlagajo izračun stroškov za izved-
143. člen
Stopnjo amoftizacije določa delovna skupnost šole v mejah predpisov. Upravni odbor določa način izvedbe letnega popisa iinventarja ih odpisa amortizacijskih ali na drug
bo učnovzgojnega programa na pod- način iztrošenih materialnih sredstev-lagi, Objektivnih meril.
strokovnili aktivov in komisij ter skrbi za izboljšanje izobraževalnega in vzgojnega dela na šoli;
—	je odgovoren- za izvajanje delovnega programa šole;
—skrbi za izvrševanje sklepov or- enomh, o-ganov samoupravljanja in družbenega učiteljskega zbora upravljanja ter strokovnih in predstavniških organov v občini; '	nj. jien
—	sklepa in razvezuje delovna raz- zaradi oddaljenosti in specifično-merja z delavci, po navodilih in skle-plh upravnega odbora;
Razrednik
112. člen Učiteljstvo, ki poučuje v otah, se vključuje v delo
zunanjih
skupnega
121., člen
Vsak oddelek ima svojega razredna. vi __	j.,.,, učiteljski —
132. člen
Sola dobiva sredstva od sklada za šolstvo na podlagi Izračuna vrednosti njenih dejavnosti.
IX. KONČNE DOLOČBE
ki ga določi
zbor
nika, šole.
Za svoje delo je odgovoren, učiteljskemu zboru in direktorju.
144. člen
Statut šole stopi v veljavo, ko ga
Obseg dejavnosti določi šola z let- sprejme delovna skupnost po pred-nim delovnim programom. Pri izra- bednem soglasju občinske skupščin«'
sti nalog se organizirajo v enotah zunanjih šol, kjer poučujeta dva ah
—	a ---------’	ZUiicUijm »ui, n-jci jjuuuujuia vi v u -	nfllirprtfsV .	------------
— izreka kazni za disciplinske ne- več učiteljev, aktivi učiteljskega zbo- ““PieueK učencev v zaupanem mu nosti in izdaja odločbe o povračilu ra. Ti opravljajo na svojem območju _ ’	.	.
ter predlaga uvedbo disciplin- naloge, ki jih mora opraviti učiteljski	sKroi za zdravje in socialno var- sebna sredstva po merilih, ki jih je
por.	' v0 ucencev s pravočasnim informi- sprejel v ta namen.
rednosti škode skega postopka;
čunu vrednosti njenih dejavnosti je treba najprej upoštevati število ur pouka po predmetniku kot njen tni-nimalni program in nato dodatne dejavnosti, ki razširjajo učni program in ga dopolnjujejo ter bogate učenčevo izobrazbo, vendar v skladu z, za vzgojni in izobrazbeni dejanskimi možnostmi šole.
Za kvalitetnejše delo šole kot celote določi upravni odbor sklada po-
Uporablja se od.
122. člen
Razrednik ima naslednje dolžno-
145. člen	•
Spremembe in dopolnitve teg8
statuta se urejajo po enakem P°' stopku kot sprejem statuta.
Statut je bil sprejet na s«J*
delovne skupnosti ............’
Direktor;	Predsednik!
ne
Predosnutck statuta VIL gimnazije Ljubljana-Vič
I.	Uvod
H. Temeljne določbe lil. Organizacija pouka
IV.	Učenci
V.	Dom in šola
VI.	Izobraževanje odraslih
VII.	Učno in drugo osebje na 8011 Vili, Upravljanje šole
IX.	Notranja organizacija šole
X.	Finančno poslovanje šole
XI.	Delitev osebnega dohodka
XII.	Končne določbe
I.	UVOD
VII, gimnazija Ljubljana-Vič Je popolna šola druge stopnje, ki daje mladini splošno izobrazbo in vzgojo v skladu s potrebami socialistične družbe. V vseh svojih odnosih do družbene skupnosti mora gimnazija varovati načela, ki vodijo k družbenemu napredku, izpolnjevati svoje ustavne in zakonite obveznosti ter Se s svojo konkretno družbeno dejavnostjo vključiti v prizadevanje družbene skupnosti za njen splošen napredek.
V skladu z Resolucijo o vlogi in nalogah gimnazije v vzgojno-izobra-ževalnem sistemu, ki jo je sprejela Ljudska skupščina SRS na skupni seji republiškega zbora in zbora proizvajalcev 19. decembra 1961, mora gimnazija uresničevati vzgojno-izo-braževalne naloge v sledečih vzgoj-no-lzobraževalnt področjih:
-	predmeti družbeno-Jezikovnega področja posredujejo učencem celovit Pogled na družbo In zakonitost njenega razvoja, jih seznanjajo z vsemi oblikami družbenega življenja in posebej z našo stvarnostjo;
-	predmeti naravoslovno-matema-tičnega področja seznanjajo učence s sodobnimi znanstvenimi dognanji o naravi in njenih razvojnih zakonitostih, z vlogo teh ved v tehniki, proizvodnji in drugih cjružbenih dejavnostih in jim pomagajo oblikovati znanstven pogled na svet;
-	telesna in zdravstvena vzgoja skrbi za zdrav telesni razvoj mladine, privzgaja , zdrave higienske navade, goji tovarištvo, pospešuje zdravo tekmovalnost, razvija smisel za kolektivnost in pravilno vključuje V družbeno skupnost;
-	tehnična vzgoja z delom v proizvodnji smiselno povezuje praktično delo z zakonitostmi, ki so jih učenci spoznali pri pouku naravoslovrtih in družbenih ved. Goji delovno kulturo učencev ter razvija .zavest o družbeni vrednosti in pomenu umskega in fizičnega dela. Učence seznanja z življenjem v delovnih kolektivih ter z delavskim in družbenim upravljanjem;
-	gimnazija organizira v skladu s potrebami komune pohk praktičnih znanj jt uvedbo strokovnih predmetov in prakso v gospodarskih organizacijah in javnih službah;
-	gimnazija dopolnjuje vzgojno-izobraževaini proces s prostovoljnimi dejavnostmi, za katere se učenci odločijo po svojih posebnih sposobnostih in interesih.' Sola je dolžna učencem pomagati, da v okviru mladinske organizacije in šolske skup-ibsti učencev razvijajo razne oblike Prostovoljnih dejavnosti, ki pomagajo učencem razširjati in poglabljati njihovo znanje, delovne navade in ?Pretnosti, njihove pozitivne Interese in nagnjenja. Sola mora skrbeti, da 80 oblike in vsebina prostovoljnih dejavnosti primerne starosti in razvoju učencev;
-	šola daje učencem zaključeno splošno in strokovno izobrazbo, ki jim omogoča nadaljnje šolanje na višjih in visokih šolah. S posredovanjem strokovnih znanj, oblikuje tudi poklice, za katere je potrebna širša splošna izobrazba ter le krajše strokovno usposabljanje." Absolventom omogoča, da se lahko zaposle na delovnih mestih v gospodarstvu in javnih službah;
-	šola usposablja učence za um-sko in praktično delo, privzgaja učencem čut za skupinsko delo, za osebno in kolektivno odgovornost, razvija v učencih moralne in karakterne lastnosti, kf so jim potrebne v odnosih do soljudi;
-	šola skupaj z družino ter delovnimi in drugimi družbenimi organizacijami skrbi, da se pouk povezuje z življenjem v okolju ter za smotrno izrabo prostega časa učencev.
Celotno vzgojno-izobraževalno delo šola organizira v skladu z od-fedbami tega statuta, ob aktivni pomoči vseh članov delovnega kolekti-v& in družbene skupnosti.
II.	TEMELJNE DOLOČBE
1. Člen
h ••• gimnazija ... (v nadaljnjem oešedilu »šola*) je samostojna vzgoj-uo-izobraževaina družbena ustanova, ,1o vodijo organi samoupravljanja “> družbenega upravljanja.
Sola je pravna oseba.
2.	člen
Sola je bila ustanovljena po skle-Sveta za šolstvo LRS, seje Sveta
„5rstanovitelislce pravice in dolž-msti je v šolskem letu 1960/81 pre-
’z«l ObLO ........................... (v
acialjnjem besedilu »ustanovitelj*).
Sedež šole je v .....................
- ,	3. člen
, sola je bila pogojno verificirana z» jalofibo republiškega sekretariata
°ya 1963° St' 022'17/63*4- z dne 26- Ju‘
t. člen
Registracija:
5. člen
Sola obsega sledeči■ šolski okoliš: V^Rudnik 0'brnoč^e °:beine Ljubljana JJana	območje okraja Ljub-
8. člen
drii»K,?am s<)Ie upravljajo naslednjo »nq laitr>ino:
TziaSka01 ckesta Zl2radb0 V Ljubljani-
1257/? zemljišča parcelne številke K- o. Ljubljana Vič-Rudnik
v«mlm?hekftjigahU ln *rhlV P° ln'
**va&v*adno p?i *Doz-uprem0Mn3* le
7. eien
V®ljavn^ pre<3stavlJ& navzven In bJegnS0 Pudpisuj e ravnatelj š močnik bdsotnosti ga nadorrteši cnlk ravnatelja.
vzn^?ra.n^
nem programu občine in jih vlaga v družbeni sklad za šolstvo občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik.
Soli lahko dodele sredstva tudi delovne organizacije, organi uprave in ostale pravne osebe.
Sola razpolaga lahko tudi s sredstvi, pridobljenimi od učencev Oziroma koristnikov.
Sola samostojno razpolaga s svojimi finančnimi sredstvi in jih razporeja š finačnim načrtom po pravilniku o oblikovanju in delitvi dohodka.
/	9. člen
Sola ima svoj žig okrogle oblike z grbom SRS in napisom;
»Socialistična republika Slovenija, občina Ljubljana Vič-Rudnik, VIL gimnazija Ljubljana-Vič«.
10.	člen
Sestavni deli statuta šole so:
a)	Učni načrt in predmetnik
b)	pravilnik o delitvi dohodka šole
c)	pravilnik o delitvi osebnega dohodka učnemu in drugemu osebju
d)	navodila in merila za analitično oceno vrednosti delovnih mest
e)	pravilnik o oceni delovnih mest
f)	navodila in merila za ocenjevanje delovnih uspehov učnega in drugega osebja
g)	odločba o sistemizaciji delovnih mešt
h)	pravilnik o zaključnem izpitu
i)	pravilnik o privatnih in dopolnilnih izpitih
j)	disciplinski pravilnik za dijake in dijakinje VH. gimnazije.
11.	člen
Sola izvršuje svoje pravice in dolžnosti skladno s splošnim zakonom o šolstvu (Ur. 1. FLRJ št. 22-535/58 in 7-378/60) z resolucijo o vlogi in nalogah gimnazije v vzgojno-izobraže-valnem sistemu (Ur., list LRS št. 32-297/61), tem statutom in drugimi predpisi.
III.	ORGANIZACIJA POUKA
12.	člen
Sola organizira pouk po sodobnih učnih metodah in oblikah, vključujoč predavanja, seminarsko in laboratorijsko delo, ekskurzije, delo v proizvodnji in svobodne aktivnosti učencev, pouk na šoli je teoretičen in praktičen po načelu povezovanja teorije in prakse.
13.	člen
Pouk v šoli poteka po predmetniku in učnem načrtu, ki ga potrdi sekretariat za šolstvo SRS.
H. člen
Podrobni učni načrt sestavijo vsako leto predmetni učitelji v predpisanem roku, najkasneje do 15. septembra. Potrdi ga s podpisom ravnatelj šole. Učitelj lahko med šolskim letom ta učni načrt spremeni le z ravnateljevim dovoljenjem;
.15. člen
Sola ima letni program dela in razvoja delovne 'organizacije. Priloga tega programa so načrti dela šolskih organizacij in dejavnosti ter finančni načrt šole za koledarsko leto. Letni program dela Sestavi za dobo enega šolskega leta upravni odbor in ga po obravnavi z zborom delovne skupnosti predloži v razpravo in potrditev svetu šole.
16.	člen
Redno šolanje traja štiri leta.
17.	člen
Šolsko leto se začne 1. septembra in 1 traja do 31. avgusta naslednjega leta.
18.	člen
Pouk v šolskem letu traja najmanj 210 učnih dni. Ce pouk zaradi resnih ovir dalj časa odpade, določi svet šole na predlog učiteljskega zbora, kako bo nadoknaden pouk.
19.	člen
Med učne dneve se’ poleg rednega pouka štejejo tudi:
-	dnevi dijaških učnih ekskurzij
-	športni dnevi
-	mladinska konferenca
-	dnevi za pripravo na zaključni izpit.
20.	člen
1 ^ Vlako šolsko leto ima dve p(
Pouk v i. polletju traja od Septembra do vključno 20. Januar v II. polletju pa od vključno 4. fe ruarja do vključno 15. junija.
Ob koncu vsakega polletja do učenci spričevala o pokazanem ust hu.
21. člen
V vsakem polletju sta dve ocenjevalni in ena orientacijska konferenca. Razredniki obveste starše o negativnih ocenah dijakov s pismenimi obvestili.
22.	člen
Zimake počitnice trajajo od vključno 21. januarja do vključno
3.	februarja.
Letne počitnice trajajo od 28. Junija do vključno Sl. avgusta.
23.	člen
Pouka prosti dnevi se določajo po veljavnem republiškem šolskem koledarju. Pouka prosti dnevi so:
-	1. november - Dan mrtvih
-	29. in 30. novenAer - Dan republike. Ce je eden od teh dveh nedelja, je pouka prost dan tudi prvi naslednji delavnik
-	Ji. december, 1. in 2. januar -Novo leto. Ce pade eden teh na nedeljo, je pouka prost dan prvi naslednji delavnik
-	8. februar - Prešernov dan
-	27., 28., 29. in 30. april - praznik ustanovitve OF
-	i. in 2. maj - praznik dela. Ce je od teh dni eden nedelja, je pouka prost dan tudi prvi naslednji delavnik
-	25. maj - Dan mladosti
občinski praznik, ki ga določi
občinska skupščina
-	2 ravnateljeva dneva
-	eden ali dva dneva za šolske izlete, ki jih določi učiteljski zbor.
24.	člen
Vsak razred ima po učno-vzgoj-nem programu ln učnem načrtu najmanj dve ekskurziji kot praktično dopolnijo pouka.
Ekskurzije so za učence obvezne.
25.	člen
Program ekskurzij in izletov pripravi za vsak razred razrednik, skupaj z razrednim učiteljskih zborom in razredno skupnostjo učencev.
Načrti izletov in ekskurzij potrjuje ravnatelj šole. Daljše ekskurzije odobri učiteljski zbor.
Izlete in ekskurzije vodijo učitelji šole.
26.	člen
Učna ura traja 45 minut.
Cas začetka pouka in trajanje odmorov določi vsako leto na predlog ravnatelja učiteljski zbor.
predmeta strnjeno dve šolski url skupaj.
Ravnatelj lahko izjemno določi, da traja pouk posameznega učnega predmeta strnjeno dve šolski uri skupaj.
27.	člen
Šolski urnik sestavlja za to določeni član učiteljskega zbora. Sestavljen mora biti po pedagoških načelih. Urnik potrjuje ravnatelj šole.
IV.	UCENCI
(Poglavje obravnava podrobnosti o vpisu učencev, prestopu in izstopu iz šole, ocenjevanju in napredovanju učencev, pohvalah in n^radah učencev, izpitih, prostovoljnih dejavnostih učencev, pravicah in dolžnostih učencev in o samoupravi učencev.)
V.	DOM IN SOLA
(Poglavje vsebuje določila o sodelovanju šole in njenih organov upravljanja s starši oziroma varuhi učencev.)
v naslednjih primerih:
—	če se uslužbenec poroči — 3 dni
—	če umre član ožje družine - do do 5 dni
—	za selitev — do 3 dni
—	v drugih opravičenih primerih — do 3 dni.
129.	člen
Izredni neplačani dopust lahko odobri upravni odbor članu kolektiva, ki predloži pismeno utemeljeno prošnjo za zadeve, ki niso zajete v členu 128 tega statuta. Upravni odbor se pri odobritvi ravna po določilih zakona o javnih uslužbencih.
130.	člen
Delovni odnos člana delovne skupnosti preneha v primerih, ki so predpisani z zakonom, in sicer:
—	z odpovedjo šole ali uslužbenca
—	s sporazumom
—	zaradi disciplinskih prestopkov, ali če uslužbenec ne opravlja
svojih dolžnosti v skladu z zakoni, s statutom, ali učno-vzgojnimi nalogami sole.
Sola se mora glede odpovedi delovnega odnosa ravnati po veljavnih predpisih.
VI.	IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
(Poglavje govori o organizaciji oddelkov in tečajev za odrasle na šoli.)
VII.	UČNO IN DRUGO OSEBJE
NA SOLI
1. Splošne določbe
113.	člen
Delovna mesta učnega, administrativnega, tehničnega in pomožnega osebja šole določa zbor delovne skupnosti.
Odločba o sistematizaciji delov-, nih mest na šoli je priloga tega statuta.
114.	člen
Učno in drugo osebje šole se sprejema na podlagi razpisa za vsa delovna mesta. Razpis se objavlja po sklepu/ zbora delovne skupnosti v pedagoških in dnevnih časopisih. ~
Razpis za zasedbo prostih mest učiteljev traja od 1. aprila do 30. junija vsakega leta. Razpis je lahko tudi naknaden, v času od 1. julija do 31. avgusta; izjemoma se lahko podaljša do 30. septembra.
Razpis učnih mest obsega navedbo predmeta oziroma predmetne skupine, pogoje, ki jih mora kandidat izpolnjevati, rok, do katerega je treba vložiti prošnjo, in priloge, ki jih je treba prošnji priložiti.
115.	člen ,
Prijave za razpisana učna mesta obravnava učiteljski zbor, ki izbere vrstni red kandidatov na osnovi ustrezne strokovne in pedagoške usposobljenosti, o sprejemu odloča svet šole.
Učiteljski zbor lahko izvoli petčlansko komisijo, ki pregleda prošnje za namestitev in predlaga ustrezen vrstni red kandidatov.
Prijave za delovno mesto ravnatelja in pomočnika ravnatelja obravnava . svet šole, ki imenuje kandidata v soglasju z ustanoviteljem.
Prijave za razpisana delovna mesta administrativnega, tehničnega in pomožnega osebja obravnava upravni odbor, ki izbere ustreznega kandidata.
116.	člen
Delovna obveznost učnega in drugega osebja se določa z odločbo o delovnem razmerju, v skladu z veljavnimi predpisi.
117.	člen
Sola ima lahko stalno in honorarno učno in drugo osebje.
118.	člen
Honorarno delovno razmerje se sklene s pogodbo, ki mora vsebovati opis dela, obseg poslov, višino honorarja, trajanje delovnega razmerja in način prekinitve delovnega, odnosa.
119.	člen
Hoitorarno osebje šole, ki je v stalnem delovnem razmerju in z rednim delovnim časom, ima iste pravice in dolžnosti kot ostali člani delovne skupnosti.
120.	člen
Sola lahko sklene dogovor o sodelovanju s stalnimi ali honorarnimi strokovnimi sodelavci (šolski psiholog, socialni delavec, Sbiskl zdravnik, knjižničar...).
121.	člen
Nadurno delo na šoli odreja ravnatelj .
Nadurno delo se nagrajuje po določilih pravilnika o delitvi oseb-
122.	člen
Vsak član delovne skupnosti šole je dolžan čuvati službeno tajnost, ne glede na to, kako jo je izvedel. Kot službena tajnost se smatrajo vsi tisti akti, ki jih kot take značijo organi upravljanja Sole.
123.	člen	v
Učno in drugo osebje šole odgovarja za disciplinske nerednostl in prestopke ter za materialno škodo po predpisih, ki veljajo za jai>ne uslužbence.
124.	člen
Člani delovne skupnosti imajo pravico do odmora med delovnim časom, da nedeljskega in letnega odmora, v izrednih primerih imajo člani delovne skupnosti pravico do bolezenskega, do študijskega, do plačanega in neplačanega izrednega dopusta.
125.	člen
Redni letni dopust zaposlenega pedagoškega delavca znaša največ 45 dni, praviloma v času šolskih počitnic. Dopust se lahko tudi podaljša zaradi strokovnega izpopolnjevanja, vendar le v primerih, če je delo na šoli opravljeno.
Redni letni dopust administrativnega, tehničnega in pomožnega osebja se določa v skladij z veljavnimi predpisi zakona o javnih uslužbencih. Odločbo o višini letnega dopusta Izda ravnatelj šole.
S
126.	člen
Studijske dopuste članom učiteljskega zbora dovoljuje do 7 dni ravnatelj šole, nad 7 dni pa upravni odbor.	>, j
127.	člen*
Bolezenski dopusti se opravičujejo na podlagi zdravniških potrdU za vaak bolezenski primer, ki traja več kot tri dni. V primerih večkratnega izostajanja sme ravnatelj zahtevati zdravniško potrdilo za vse izostanke ne glede na trajanje.
128.	člen
izredni plačani dopust se dovoljuje največ 7 dni letno in se priznava
131.	člen l
Odpovedni "rok za pedagoško osebje je 6 mesecev. Odpoved mora biti sporočena pismeno do 1. marca. Delovno razmerje preneha ob koncu šolskega leta.
.Glede odpovednega roka ža administrativno, tehnično in pomožno osebje veljajo vsakokratni veljavni predpisi zakona o javnih uslužbencih.
2.	UČNO OSEBJE
132.	člen
Vse učno-vzgojne naloge na šoli opravljajo učitelji, ki so odgovorni za izpolnjevanje ciljev vzgoje in izobrazbe. Opravljajo tudi druge naloge: vodijo kabinete, knjižnice, pomagajo pri organizaciji svobodnih aktivnosti učencev, proslav, prireditev, tekmovanj in podobno ter sodelujejo pri upravljanju šole.
_ 133. člen
Učitelj na gimnaziji je lahko, kdor ima predpisano strokovno in pedagoško izobrazbo, delovne izkušnje in strokovni izpit, v skladu z zakonom in sistemizacijo delovnih mest na šoli.
Oseba, ki izpolnjuje zahteve glede izobrazbe in delovnih izkušenj, pa nima strokovnega Izpita, je lahko postavljena na delovno mesto pod pogojem, da naredi strokovni izpit v dveh letih od dneva nastavitve.
134.	člen
Učno-vzgojno osebje na gimnaziji mora imeti ustrezno visoko izobrazbo.
Posamezne učne predmete, kakor tehnično vzgojo z delom v proizvodnji in predvojaško vzgojo, proučujejo lahko tudi osebe, ki so končal« ustrezno višjo strokovno šolo in so si pridobile ustrezno pedagoško izobrazbo.
135.	člen
Učitelj mora dajati s svojim življenjem in delom, moralnimi lastnostmi in lastnostmi svojega značaja poroštvo, da bo uresničeval smotre vzgoje in izobraževanja.
136.	člen
Učitelj je samostojen pri izbiri sodobnih metod učno-vzgojnega dela.
137.	člen
Učno obveznost učnega osebja na Doli predpisuje organ, pristojen za posle prosvete v skladu s pred-piši.
138.	člen
Učno osebje ima na šoli lahko preka predpisane učne obveznosti največ 10 nadur.
Dovoljenje za honorarpo zaposli-osebja na drugih učno-šofe nlh ustanovah daje ravnatelj
139.	člen
. Ce stalno učno osebje na šoli dovoli učnih ur, lahko šola sklene z drugo vzgojno-izobraževalno
učnenOobve^n?8Otib0 28 d°POl.njevanJe
140.	Člen	/
Naloge učiteljev so:
-	da vzgajajo in izobražujejo smotri V slcladu z ufin°-vzgojnimi
-	da se snovno in metodično vestno pripravljajo na pouk,
. ~ da sestavijo vsako leto- podrobni učni načrt iz svojega predmeta P° metodičnih enotah, tednih in mesecih ter ga predlože ravnatelju,
. “ 3a ocenjujejo učence -vestno ln objektivno, v skladu s predpisi O ocenjevanju,	y
sodelujejo pri prostovoljnih dejavnostih učencev,
sodelujejo pri šolskih pro-5lavam športnih dnevih in drugih Šolskih prireditvah,
-	da sodelujejo na sejah učiteljskega zbora in v organih šole,
-	da se strokovno in pedagoško izpopolnjujejo v teoriji in praksi ter obiskujejo seminarje, tečaje in stre-kovne aktive, ki jih organizirajo pristojni organi,
da opravljajo dežurno službo P° ooločenem razporedu ter skrbe za vzdrževanje reda, discipline in higi-
■	“ 5a Prihajajo v šolo pravočasno
in redno,
-	da v primeru izostanka pravočasno obveste ravnateljstvo šole,
~ dP opravljajo druge naloge, ki iVPt,,. • nalaeajo šolski organi, ta statut m drugi predpisi.
141.	člen
. ,..Pri svojem delu se morajo uči-..ravnati po zakonih, predpisih ter statutu šole.
J- Strokovni organi šole
142.	člen
opiavljanje učno-vzgojnih nalog skrbe strokovni organi šole:
l- razrednik
i' razredni učiteljski zbor
J- učiteljski zbor
ueiteijevdag0Slce Predmetne grupe
143.	člen
, „„Vsak Oddelek na šoli ima svo-jega razrednika, ki vodi neposredno delo oddelka. Razrednika določi, le Vbo predmetnih učiteljev učiteljski
144.	člen
Naloge razrednika so, da:
skrbi za usklajevanje učno-vsgpjnega dela v oddelku in vodi evidenco 0 učnih uspehih m vedenju učencev,
v. «7 da-1e učencem nasvete in po-bupe za uspešnejše učenje, za tova-rfško pomoč pri učenju in razvija
deika. OVOrnoStl za Bol:fSI uaPeh od"
-	sklicuje in vodi posvetovanje z učitelji oddelka in razredne roditeljske sestanke,
-	se pbvezuje s starši učencev in spoznava razmere, v katerih živijo,
-	obvešča ravnatelja in razredni učiteljski zbor o problemih, ki se pojavljajoo v oddelku,
-	vodi razredne uradne knjige, vpisuje polletne in letne ocene v uradne knjige in spričevala ter daje vodstvu šole statistične in druge podatke o svojem oddelku,
-	nadzoruje šolski obisk in vodi evidenco izostankov učencev,
-	predlaga pohvale in druge vzgojne ukrepe za učence svojega oddelka in predlaga ocene iz vedenja,
-	izreka disciplinske, kazni in predlaga drugim organom šole disciplinske ukrepe, za katere so pristojni,
-	seznanja učence s predpisi šole in skrbi za njihovo izvajanje,
-	skrbi za uspešen razvoj razredne skupnosti in za potek mladinskih ur,
-	posreduje učiteljem in vodstvu šole prošnje in pritožbe učencev svojega oddelka,
-	organizira in vodi ekskurzije in izlete učencev,
-	vodi evidenco O svobodnih aktivnostih učencev,
-	opravlja druge naloge, za katere je pristojen po zakonu in drugih predpisih šole.
145.	člen
Razredni učiteljski zbor sestavljajo vsi redni in honorarni učitelji, ki poučujejo v oddelku.
Razredni učiteljski zbor se sestaja in sklepa na sejah, ki 'jih sklicuje in vodi razrednik.
Razredni učiteljski zbor odloča z večino glasov pristojnih članov, vendar z najmanj polovico glašoV razrednega učiteljskega zbora.
O sejah razrednega učiteljskega zbora se vodi zapisnik v razrednem dnevniku.
v	146. člen
Razredni učiteljski zbor lahko sklene, da o kakem za učence pomembnem vprašanju sklepa najprej razredna skupnost učenčev. Na svojo sejo lahko povabi tudi predstavnika razredne skupnosti.
147.	člen
Ce ima razred več oddelkov, se po potrebi sestane učno osebje vseh oddelkov istega razreda. Te seje sklicuje ravnatelj.
148.	člen
Naloge razrednega učiteljskega zbora so, da:
-	skrbi za izvajanje pouka v oddelkih,
-	razpravlja o učnem uspehu in vedenju učencev,
-	obravnava vprašanja za izboljšanje učno-vzgojnega dela posameznih oddelkov,
-	sprejema disciplinske ukrepe, za katere je pooblaščen,
-	sodeluje z razredno skupnostjo učencev,
-	opravlja druge naloge na osnovi statuta šole in drugih, predpisov.
149.	člen
Ravnatelj, pomočnik ravnatelja ter vsi redni in honorarni učitelji šole sestavljajo učiteljski zbor.
Učiteljski zbor se sestaja na redovalnih, učno-vzgojnih in izrednih konferencah. Redne konference So določene po šolskem koledarju, izredne pa sklicuje ravnatelj po potrebi.
Ce je ravnatelj odsoten, vodi sejo učiteljskega zbora njegov pomočnik.
Dnevni red seje učiteljskega zbora pripravi ravnatelj.
Ravnatelj mora sklicati sejo učiteljskega zbora, če to zahteva svet šole, razredni učiteljski zbor, ena tretjina učiteljev šole ali ZPPS. Sejo učiteljskega zbora lahko skliče tudi na predlog šolske skupnosti učencev.
Učiteljski zbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj tri četrtine članov. Sklep seje učiteljskega zbora je veljaven, če zanj glasuje več kot polovica članov zbora.
O konferencah učiteljskega zbora se vodi zapisnik.
150.	člen
Kadar se na konferenci učiteljskega zbora obravnavajo vprašanja, za -katerih rešitev je potrebno pozna-t! miljenje učencev, učiteljski zbor Jahko sklene, da o takem vprašanju najprej razpravlja odbor šolske skupnosti učencev.
Učiteljski' zbor lahko pokliče tudi predstavnike skupnosti učencev, da prisostvujejo seji učiteliskega zbora, vendar brez pravice odločanja.
151.	člen
Naloge učiteljskega zbora so, Ha:-
-	obravnava vprašanja učno-vzgojnega značaja v okviru šole in skrbi za uspešno uresničevanje nalog šole,
-	razpravlja o posameznih učno-vzgojnih vprašanjih in predlaga svetu šole sprejem potrebnih sklepov in ukrepov,
-	razpravlja o predlogih in vprašanjih skupnosti učencev šole,
-	skrbi za razvijanje metod in oblik dela, ki prispevajo k vsestranski in skladni vzgoji in izobraževanju mladine,
-	potrjuje na predlog ravnatelja delitev razredov na oddelke in razporeditev učiteljev po oddelkih in predmetih,
-	imenuje razrednike na predlog ravnatelja, ,
-	razpravlja o učnem uspehu in vedenju učencev,
-	sprejema disciplinske ukrepe, za katere je pooblaščen,
-	sodeluje s šolsko skupnostjo učencev,
-	opravlja druge naloge na osnovi statuta šole in drugih predpisov.
152.	člen
V okviru šole se lahko osnujejo za posamezne predmete ali skupine predmetov pedagoške grupe, ki jih sestavljajo učitelji iste ali sorodne stroke.
153.	člen
Vsaka pedagoška grupa ima svojega vodjo, ki ga predlaga ravnatelj in potrdi učiteljski zbor. o delu grupe poroča vodja grupe vsak mesec ravnatelju šole.
154.	člen
Pedagoške grupe opravljajo naslednje naloge:
-	spremljajo in proučujejo izva-
janje učnih načrtov posameznih predmetov,	•
-	usklajajo delo učiteljev po predmetih in oddelkih.
-	dajejo pripombe k učnim načrtom in delovnim programom,
-	usklajajo kriterije ocenjevanja,
-	izmenjujejo izkušnje z ustreznimi aktivi drugih šol in se povezujejo z ZPPS,
-	skrbe za strokovno, pedagoško in metodično izpopolnjevanje učiteljev,
-	dajejo predloge za nabavo učil.
- dajejo predloge \za sestavo predmetnika, za ekskurzije, oglede razstav, predstav, muzejev itd.
4. Administrativno, tehnično i
in pomožno osebje ha šoli
155.	člen
Po sistematizaciji delovnih mest ima šola sledeče administrativno, tehnično in pomožno osebje: tajnika, hišnika in kurjača, snažilke in osebje šolske kuhinje.
156.	člen
Tajnik šole mora imeti ustrezno srednješolsko izobrazbo in upravno-administrativno prakso. Tajnika imenuje in razrešuje upravni odbor šole. Pogodbo o delovnem razpierju sklepa z njim ravnatelj. Za svoje delo odgovarja ravnatelju.
-	157. člen
Naloge tajnika so:
-	opravlja vse upravno-admini* strativne zadeve šole po veljavnih predpisih,
—	vodi uradne knjige šolske administracije, rešuje spise po navodilih ravpatelja,
—	opravlja potrebno finančno poslovanje šole,
—	skrbi za pravilno ureditev službenega razmerja šolskega osebja,
—	vodi knjigo osebja, uslužbenske liste, evidenco odsotnosti in dopustov,
—	piše zapisnike sej organov šole,
—	vodi-in nadzoruje po navodilih ravnatelja drlo pomožnih uslužbencev,
-	opravlja druge naloge jm navodilih ravnatelja.
158.	člen
Naloge hišnika in kurjača so sledeče:
—	skrbi za vzdrževanje šolske zgradbe in njene neposredne okolice,
—	izvršuje manjša popravila na šoli,
—	obvešča ravnatelja o poškodbah, ki jih ne more sam popraviti, ter o tem, kakšna popravila so potrebna,
—	skrbi, da ne zamrzne voda v ceveh vodovodnih instalacij,
—	skrbi za odstranjevanje snega pred šolo,
—	skrbi za izobešanje zastav,
-	skrbi za kurjenje šolskih prostorov in za shranjevanje kuriva,
-	opravlja v nujnih primerih določena dela tudi takrat, ko ni delavnik,
-	opravlja druga dela, ki mu jih naloži ravnatelj v zvezi z delom šole.
159.	člen
Naloge snažilk so, da:
—	čistijo šolske prostore,
—	skrbijo, da so stranišča čista in jih razkužujejo po navodilih sanitarne inšpekcije,
-	zračijo vsak dan vse šolske šolske prostore,
-	pomagajo pri odstranjevanju snega pred šolo,
-	o okvarah šolskega inventarja obveščajo hišnika,
-	opravljajo druga dela, ki jim jih naloži ravnatelj šole.
160.	člen
osebje šolske kuhinje sestavljajo: upravnica, kvalificirane kuharic«, polkvalificirane in nekvalificirane kuhinjske pomočnice.
181. člen	-v
Naloge upravnice šolske kuhinje so, da:
-	vodi vse upravne pošle šolske kuhinje in pomaga pri pripravi jedil in delitvi obrokov,
-	skrbi za pravilno biološko in kalorično sestavo hrane po jedilnem listu,
—	vodi poslovne knjige in poslovanje z banko,
—	vodi evidenco dobav in računov,
-	sestavlja proračun, zaključni račun in statistična poročila,
-	vodi seznam abonentov in sprejema mesečna vplačila,
-	nadzira poslovanje mlečne ku-
Naloge kuharice so, da: .
-	nadzira pripravljanje hrane po jedilnem listu in pomaga upravnici pri delu,
-	organizira celotno delo v kuhinji in nadzoruje ter vodi kuhinjsko osebje pri delu,
—	skrbi za red in snago v kuhinji in priročnih skladiščih in za snago kuhinjskega osebja,
-	skrbi za pripravo ozimnice,
-	izdaja hrano abonentom.
163.	člen
Naloge kuhinjske pomočnice so. da;
-	pripravlja hrano, in opravlja delo v kuhinji po navodilih kuharice,
—	pazi na red v kuhinji in na kuhinjski inventar,
-	servira hrano abonentom,
-	čisti kuhinjske prostore, pers kuhinjske prte in halje,
-	pripravlja ozimnico,
-	opravlja druga dela po navodilih upravnice in kuharice.
VIH. UPRAVLJANJE SOLE
164.	člen
Solo vodijo organi družbenega upravljanja in samoupravljanja: '
1.	Svet šole
2.	Zbor delovne skupnosti
3.	Upravni odbor
4.	Ravnatelj
1.	Svet šole
165.	člen
Svet, šole je družbeni organ upravljanja. Šteje 15 članov.
Sestavljajo ga:
-	člani, ki jih Imenuje ustanovitelj
-	člani, ki jih izvolijo zbori vo-lilcev
—	člani, ki Jih izvoli delovna skupnpst šole
—	člani, ki jih izvolita šolska skupnost učencev in mladinska organizacija.
Ravnatelj je član sveta šole po svojem položaju.
166.	člen
Delovna skupnost voli člane sveta šole na zboru delovne skupnosti s tajnim glasovanjem. Navzoči morata biti najmanj dve tretjini članov. Kandidate lahko predlaga vsak član delovne skupnosti. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje šte-vilo glasov.
Volitve ^odi volilna komisija treh članov, ki jo izvoli delovna skupnost iz svojih vrst.
PD
167.	člen
Kandidatno listo za volitve članov sveta šole iz vrst učiteljskega zbora lahko predloži sindikalna organizacija ali določeno število članov delovne skupnosti, vendar ne manj kot pet. Kandidatna lista mora biti objavljena v delovni organizaciji najmanj pejr dni pred volitvami.
205. člen Naloge upravnega odbora so:
163. člen	— da predlagajo kandidate, sami
Učenci volijo v svet šole svoje kandidirajo, volijo in so izvoljeni v	______
zastopnike na sestanku šolske skup-- msane samoupravljanja,	— skrbi da se izvršujejo sklepi	razpravlja organ, ki je sklep
nosti.. Sestanek je sklepčen, če je — da uživajo v delovni organizaciji zbora delovne skupnosti,	' sprejel, in drugi organi šole v okviru,
navzočih najmanj dve tretjini učen-	pravice, Ki jih delovnemu člo- — pripravlja analize in sprejema svojih pristojnosti,
cev. Glasovanje je tajno. Izvoljeni so veku jamčijo ustava, zakoni in statut, napotke za uspešnejše delo delovne
kandidati, ki dobe največje število	^	organizacije,	.	220- člen
glasov. Volitve vodi volilna komisija	186- člen	_ predlaga zboru delovne skup- Učiteljski zbor lahko poda za šol-
treh članov. Dan volitev določi rav- Dolžnosti članov delovne skupno- nosti pravilnike, letni plan, finančni stvo pristojnemu svetu občinske natelj šole.	sti so:	in gospodarski načrt, zaključni račun, skupščine ugovor proti sklepu sveta
da je sprejeti sklep škodljiv za delo režijski stroški, stroški za pouk in — navodila in, merila_ za ocenjeva-šole, lahko zahteva da o njem ponov- drugi materialni izdatki ter sredstva nje delovnih uspehov učnega m aru
---- —	„ — ,-r «	1^1	4^	r.1^1/-.v*.	n r\	v-v^	r.+ i "V	, *i /~\	1 1 r»i 1	t rt .P	gOga	O S e b J a •
za amortizacijo učil in opreme.
272. člen
Svet šole_lahko z zaključnim računom formira sledeče sklade:
—	investicijski sklad,
—	sklad skupne porabe,
—	rezervni sklad.
čim
169 člen	— da na delovnih mestih
Mandatna doba ‘članov sveta šole ve"a ^Tri "delu "ravna,fpo najt, dve leti. Vsako leto se izmenja • votUuh8 odgovomSSi vo«e ddovne polovica članov Volitve novih članov 0.rganizacije,
se	z?ietiiu	— da se seznanjajo z delom orga-
Organi, ki so člane iz volilu jih nov upravljanja, z delovnimi načrti okviru finančnega načrta, vrši pre- pristojnemu svetu za šolstvo. Pravo-mandatne dobe °v primerih ^kiiih s sPlošnimi samoupravnimi akli glede, zahteva ustrezne podatke ter časno vložen ugovor zadrži izvršitelj oloča splošni zakon o šolstvu.
poročila o delu šole ob koncu šoi- šole, če meni, da sklep ni v skladu skega letavin poročilo o tekočih pro- z zakonom oziroma s statutom šole.
blemih skupnega pomena,	Ugovor je treba podati v roku 15 dni _____________
— skrbi, da se koordinirano in po' objavi. Vloži se preko ravnatelja vsako” leto razporejajo nemoteno izvaja letni delovni načrt, šqle, ki obvesti' o tem predsednika načrtoln.
razporeja uporabo sredstev v sveta, šole in ugovor takoj odpošlje Osnutek finančnega
Dohodki
2730 člen in izdatki
šole se za 3 finančnim
X 281. člen
Vsak član delovne skupnosti šole ima pravico do osebnega dohodka na osnovi načrta delitve po delu.
Temelji za določanje osebnega dohodka >*so:
—	vrednost delovnega mesta,
^ — delovne izkušnje,
—	uspeh, dosežen pri opravljanju delain nalog na delovnem mestu,
—	prizadevnost in kvaliteta dela.

221. člen
170. člen
Prvo sejo sveta šole skliče ravna-
telj in jo tudi vedi do izvolitve predsednika. Predsednik ne more biti
ter se ravnajo po sklepih samouprav- lahko predlaga 'zboru delovne skup- sklepa, nih organov,	nosti drugačno uporabo sredstev,
— da si prizadevajo za iskrene -- predlaga zasedbo delovnih, mest	. .
medsebojne delovne odnose in se in daje predloge za nova nezasedena Svet_,, - ■ učiteljski in razredni trudijo za uveljavljanje načel socia- delovna mesta,	zbori odločajo le o tistih upravnih
lističnih odnosov.
_____ _______ w načrta pri-
svetu za šolstvo. Pravo- praVi ravnatelj in ga^predloži uprav-
...	nemu odboru, ta pa svetu šole v
potrditev.
cruuev.
Finančni načrt sole sprejme svet šole v začetku koledarskega leta.
si
tedaj
vadn
krož:
ho a he
274. člen
Sola opravlja finančno poslovanje
ravnatelj, član učiteljskega zbora ali dijak šole.
187. člen
171. člen
Seje sveta šole sklicuje predsednik. Sejo je dolžan sklicati na zahtevo ustanovitelja, dveh tretjin članov sveta šole, ravnatelja, ene tretji-
Clani delovne skupnosti za svoje delo odgovarjajo disciplinsko, materialno in kazensko.
\
188. člen
Člani delovne skupnosti izvršujejo
in pToS* e^nofd^mi’ prepisi	“^elTne8v	Sola opravlja finančno poslovanje
zaCiie ' ‘	pristojnost. V drugih upravnih z#- prelso žiro računa pri Narodni banki.
— 'skrbi za strokovno iznonolme- devah odloča na prvi stopnji ravna- Naloge za plačevanje računov m
»”«,“;s 2sr„.afš,C. K».“£»3 ■ss.rsus,1’"-	=?-
rajo iz pooblastil zbora delovne skup-	^
O pritožbi proti sklepu učitelja rprlnitra	iičitaliski z.hnr.
282. člen
,Vrednost delovnega mesta se izraža s točkovanjem.
Vrednost delovnih mest določa zbor delovne skupnosti na osnovi glasi predloga komisije za oceno delovnih deflu
zakl gled
mest, ki jo postaVi upravni odbor.
283. člen
Težo delovnih mest, delovne uspe- fcanii
1__1_____ J« 1 .	A t .	.-J	..	O 2
telj in štirje podpisniki, ki jih določi upravni odbor šole.
nosti.
206. člen
ne članov delovne skupnosti, ali na t svoje pravice in dolžnosti neposred-predlog skupnosti učencev. _	nega upravljanja:
V odsotnosti predsednika sveta	na zboru delovne skupnosti,
šole skliče sejo ravnatelj in jo tudi ~ z volitvami v organe uprav-vodi do izvolitve začasnega predsed- lJanJa delovne organizacije in s so-nika, ki ga izvoli svet šole.	delovanjem v teh organih,
— z referendumom.
172‘ člen	189 ']
Svet šole se sestaja naiijianj šti-
Upravni odbor je za svoje delo	c^1l0^a	^‘
odgovoren zboru delovne skupnosti ^
4. Ravnatelj šole
207. člen
O pritožbi proti sklepu učitelj skega zbora odloča svet šole.
O pritožbi proti odločbi ravnatelja oziroma upravnega odbora svet šole.
„	275. člen
Ob kopcu l&ta, ’za katerega je bil
he, kakovost in količino dela,> odnos do učencev in delovne skupnosti, strokovnost in delovne izkušnje ocenjuje komisiji, ki jo na predolg ravnatelja imenuje upravni odbor.
Komisija ocenjuje delo uslužbencev ob koncu vsakega tromesečja za
ienil
hino
Še j kov. hazc šole, sežk
rikrat letno. Ima lahko tud? skupno . ^oor delovne sKupnosti sKiice sejo z zborom delovne skupnosti, z najmanj dvakrat letno predsednik učiteljskim zborom, z zastooniki šol- sveta šole na predlog sveta, uprav--..................................... nega ----------- --------1-~
173. člen.
Svet odloča o vseh vprašanjih na ^	,	, ,	r a z d is a* * "in *"n a"' ’ o redi o g "upravnega ki •1° sestavljajo trije člani učitelj- inventarizacijo opravi tričlanska ko-
nos« TrM T oSSočlo °ravnlS odbora ali posebne razpisne komisije	M®	^ misA|a- ki jo vsako___leto do^lS. de
O pritožbi proti sklepu sveta šole Ravnatelj šole neposredno vodi odloča svet za šolstvo občinske skup-šolo v skladu s predpisi, sklepi zbora ščine. delovne skupnosti, sveta šole, učitelj-	223 člen
skliče skega zbora in je njihov izvršni -	^	.	,
organ	Ce nastanejo nesporazumi med
ainuijtvamc skupnosti, svetu šole in svetu za •|Jl1	nia i0ie
ene tretjine čla- šolstvo občinske skupščine.	.	razredne skupnosti. Kadar raz"
nov delovne skupnosti.	.	rednik in odbor razredne skupnosti
208. člen	spora ne moreta poravnati, ie.suie	0b koncu vsakega koledarskega
190. člen	Ravnatelja imenuje na podlagi ;s?or POR('b,1f. disciplinska komisija. lela se na šoli vrši inventarizacija.
____---------ki jo sestavljalo trne elani učitelj-
ske skupnosti uCencev ali mladinske nega . odbora, ravnatelja, sindikalne skupn	in družbenega upravlja,
organizacije na šoli.	organizacije šole ali
sprejet finančni načrt, je treba zaključiti vse račune dohodkov in iz- nazaj, datkov ter sestaviti zaključni račun	234. člen
odloča o izvršitvi finančnega načrta najkas^ Za učne ure> ^ jih opravi osebje jaln-neje do 15. januarja naslednjega let . preko predpisane učne obveznosti, 1>q ,
07r r^i^r,	pripada dodaten osebni dohodek za
t m. cien	vsako naduro po čl. 14 Pravilnika o
Kontrolo izvajanja finančnega na- delitvi osebnega dohodka šole. črta in zaključnega računa vrše organi službe družbenega knjigovodstva pri Narodni banki ter organi samo-
277. člen
ee..priJ«®„s^„,v„saL??°y1CaiLa; rlrSSS1 odboPrTso£ /Snfk svet šole. Kandidat mora glede' Iz-	ta»msi;ia stKma ne more cembrk imenuje ravnatelj sole.'
nov. Sklepi se izglasujejo z večino upravnega odbora šole predsednik ------- —sveta šole. Zbor nt.vori nredsednik
glasov prisotnih.
O sejah se piše zapisnik.
174. člen
Če svet šole zavrne predlog delovne skupnosti ali, učiteljskega zbora, se ta lahko obravnava ponovno na skupni seji.
sveta šole. Zbor otvori predsednik obrazbe in drugih zahtev ustrezati
sveta šole, lahko pa tudi drug član £cf’0iei<n,4 !a •Llb z? to <^e^ovna mes^°
i.;	_____ določa sistemizacija.
209. člen
rešiti, ga predloži svetu šole.
sveta, ki ga določi predsednik.
Predsednika zbora delovne skupnosti izvoli zbor delovne skupnosti za vsako zborovanje posebej.
IX. NOTRANJA ORGANIZACIJA SOLE
175. člen
Svet šole lahko sklene, da se o posameznih vprašanjih, pomembnih za delo in uspeh šole, in delovne skupnosti odloča i dumom.
191. člen
Zbor delovne skupnosti je sklep-je prisotnih najmanj« dve
čen, če tretjini članov. ^ Sklepe ■sprejme z večino glasov.
veljavno
Ravnatelj šole' lahko postane:
kdor izpolnjuje pogoje razpisov in	_
se odlikuje s pedagoškim, organiza- (Poglavje vsebuje določila glede sklepa upravni odbor, potrdi pa cijskim in družbeno-političnim delom, razredov in oddelkov na šoli, šol-Postavlja se za štiri leta in je lahko skih prostorih in njihovi uporabi, ponovno imenovan na isto delovno stalnih in začasnih komisijah organov šole, šolskih društvih in organizacijah ter o administraciji.)
*	285. člen
Za čas Bolezni, dopustov in drugih Opravičenih izostankov pripada osebju osebni dohodek oziroma nadomestilo dohodka po veljavnih predpisih.
286. člen
Za izredne uspehe pri delu in za posebej izvršeni dela se lahko dajejo nagrade, ki ustrezajo količini in 'kakovosti opravljenega dela.
O nagradah odloča svet šole na
.	.	..	. predlog zbora delovne skupnosti,	—-
Komisija za inventarizacijo daje odbora šolske skupnosti učencev ali hju predlog za odpis iztrošenega in ne- ravnatelja, uporabnega inventarja. O predlogu
Naloge komisije in rok za izvršitev dela vsebuje odločba o imenovanju.
Senj
vso
tT{e;
sode
tisk;
njih
■•čer
koli
jezi:
štev
<*ik
r>bi;
tem
mesto.
svet š©le.
278. člen
O stopnji amortizacije odloča v
XII.
KONČNE DOLOČBE
287. člen
Strokovno nadzorstvo učno-vzgoj-
čiane referen-
210. člen
Organ, ki je ravnatelja imenoval, ga lahko razreši tudi pred potekom
192. člen
Kadar, so na dnevnem redu zbora mandatne dobe, če ne izpolnjuje svo-delovne skupnosti vprašanja, po- -J111 obveznosti.
Svet šole mora razpisati referen- membna za učence, člape odbora	211- Cien
dum, če to zahteva polovica članov šolske supnosti in razrednih skup-	Število učnih ur ravnatelja določa
delovne skupnosti.	nosti učencev, sodelujejo na zboru svet šole.
Referendum je treba razpisati delovne skupnosti tudi predstavniki Ce ima šola več kot 10 oddelkov, najmanj 15 dni pred dnevom glaso- šolske skupnosti in mladinske orga- ravnatelj nima učne obveznosti, vanja.	nizacije.
176. člen	193- Člen	212- eien
Na referendumu imajo pravico Na zboru delovne skupnosti člani	^kffcuTe^in TOdi seje' učitelj-
glasovanja vsi člani delovne skup- delovne organizacije obravnavajo:	skega zbora in skrbi da se Izvršujejo
nosti. Glasovanje je tajno. Vodi ga .	- vazna vprašanja , organizacije	^ lzvr&uJe3°
X. FINANČNO POSLOVANJE SOLE
skladu z veljavnimi predpisi svet šole nega dela šole za Zavod za prosvetno v soglasju z ustanoviteljem. Odločbo pedagoško službo občina Ljubljana o amortizaciji podpise predsednik vič-Rudnik. sveta šole.
.268. člen
279. člen	288. člen
Šolska kuhinja, kot samostojna de- Nadzor zakonitosti poslovanja
s#'h———
družbenega sklada za šolstvo občin-	“red bo dajalec za izvrševanj e fi-
ske skupščine in z drugimi sredstvi, nanenega načrta solske kuhinje J	289. člen
ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. ravnateii soie-	Predlog za spremembo ali dopol-
Vsi dohodki sestavljajo celoto.
XI. DELITEV OSEBNEGA
sprejeti sklepi,
269. člen
Ustanovitelj mora zagotoviti šoli
1 W VJ I. I .	V • ^...1 w .1 —	-.1-- -- .	___ .	. V	.
posebna komisija, ki jo imenujte svet m P_ ovanja 0°„ino_vzao1nih USDe. —pomaga predsedniku sveta in primerne učne, upravne in pomožne
mU iPo,C1	hih	in	ukrenih za niihovo izboli predsedniku upravnega odbora ter prostore, opremo in učila ter druge
predlogu izrečejo nm m ukrepin za njinovo iznoij,-	^	rr,ir,imoir,e nntvvio
DOHODKA
šole. Na referendumu lovne skupnosti z »da« ali »ne«.
280. člen
nitev statuta lahko predloži upravni odbor - ali katerikoli drugi organ upravljanja ali ravnatelj, če ugotovi, da prihaja statut v protislovja z veljavnimi zakonskimi predpisi.
Predlog za spremembo statuta se
šanje,
skrbi, da se izvršujejo s:
il^lepi
i77. člen
vseh pripomočke in minimalne pogoje za delovni redno delo.
270. člen
— razpravljajo o tekočih proble- or3an?v samoupravljanja V delovni reano aeio.	osebja šole, podlago in merila za raz-
mih s področja šolstva, o delovnem “aoji, ^	e ufino. ?	investicije	dohodke"’ n^Metof.
^ ,	,	.	,	„ „	‘ predloži v obravnavo svetu šole. Ce
Delovna mesta; učnega m drugega- zani giasu-je naimani dve tretiini
proučevanje__posameznih vpra- -Črtu, -	vzgojnega >ela na V
šanj iz dela in življenja šole lahko akte
svet šole določi Posebne komisije _ vol jQ filane uprav„ega odbora) Vanje so lahko izvoljeni tudi člani Č1 ne svet šole f 'rst deiovne delovne skupnosti, ali dijaki, ki niso skupnosti in člane raznih komisij,
odobri šoli v obliki namenskih sred- ocene • delovnih mest in delovnih
zanj glasuje najmanj dve tretjini članov sveta šole, razpiše predsednik sveta šole referendum. Sprememba v statutu je sprejeta, če glasuje zanjo
člani sveta šole.
173. člen
Člani sveta so dolžni poročati o svojem delu in delu šole organom, ki so jih izvolili.
— dajejo oceno upravljanja šole.
.194. člen
Na zboru delovne skupnosti se sprejemajo vsi samoupravni akti. Samoupravni akti so: statut, de-
-	skrbi za /strokovno in pedago- štev -občinska skupščina.	zSltatov kTor tud? draga6 ČprašanjA veeina dlanov delovne slfupnosji
š*o izpopolnjevanje učiteljev,	.	^ v zvezi z določanjem in načinom raz-	«Qn
-	hospitira pri pouku in opravlja Skupni, dohodki šole se delijo deijevania osebnih dohodkov urejajo:	290- clen
pedagoško nadzorstvo na soh,	na osebne m materialne izdatke ter	_ praviinik o delitvi osebnega- do- Statut stopi v veljavo, ko ga s-prej-
dela organov “ Popravlja ob začetku šolskega sklade	^	^ ilodka učnemu in drugemu osebju, me svet šole. potrdi z referendumom
leta predloge za predmetnik, za raz- Pod osebne izdatke spadajo do-	.	zbor delovne skupnosti in da soglasje
redništva i zadolžitve učiteljev,	hodki učnega in drugega osebja šole	— navodila m merila za analitično občipska skupščina Ljubljana Vič-
sestavlja vzgojno-izobraževalni s prispevki.	oceno vrednosti delovnih mest,	Rudnik.
irr* čr»Io i n tfo TAroHIoOa	ta n—	Pnd m n
Pri
č>sn
ti r
nik
terr
Pri:
da
Poi
tud
p j a
dot
ih'
lah
leti
ob;
Usi
Pai
gU
Vn
dr
iai
Ve
da:
lis
da
m:
179. člen
program šole in ga predlaga trditev učiteljskemu zbbru,
— sestavlja poročila o delu šole. — vodi šolski koledar in nadzira
Pod materialne izdatke spadajo
pravilnik o oceni delovnih mest.
Predsednfk sveta šole:
Funkcija člana sveta šele prene-	Tz^S^z ^odom za
SRS
fnntmia sveta So!e- pravilnik o delitvi dohodka, o napredek šolstva kadar preneha funkcija s	delitvi osebnega dohodka, finančni organizacijami, zavodi,
^-"z 'odpo^licom posameznega čla-	Pr~
’ - s prenehanjem delovnega od-	ig. eien
nosa,
—	z ostavko.
180. člen
Funkcija predsednika sveta šole vpogled članom preneha:
—	s potekom mandatne dobe,
—	če ga svet šole razreši funkcij predsednika.
—	z ostavko.
in drugimi
\jl	dni-i,	*-,a v yj\xx,	šolami in
podjetji, ki lahko prispevajo k izboljšanju učnega in vzgojnega dela na šoli.
vodi in nadzoruje administra-
.. u-nva? !5“z*..*ks;rs "”"°s
delovne skupnosti. n3e finančnega načrta šole,
— skrbi, da se splosno ljudsko infi čipn	premoženje, ki ga šola upravlja, va-
.	'	. x	. ruje in pravilno uporablja,
Organi upravljanja šole so dolžni — sme določiti dva učna dneva enkrat letno ob koncu šolskega leta v šolskem letu kot pouka prosta poročati o svojem delu zboru delov- dneva,
Vez med šolami in podjetji
Jugoslovanske pionirske igre
181. člen
Ce se število članov sveta šole zmanjša zaradi prenehanja delovnega odnosa, odpoklica, smrti, ali iz drugih razlogov za več kot eno tretjino.
ne skupnosti.
pogodbe
Če pregledamo razvojno pot Ob prvih JPI leta 1958 je OO dobje je razpisal odbor med pio-popularizacije tehnične vzgoje na	LT in komisija za tehnično vzgo-	nirji in mladinci, ki delajo v
Dolenjskem, ugotovimo, da so	jo priredila v Novem mestu ob-	krožkih in klubih mladih tehni-
imele pri tej akciji vodilno vlogo	sežno razstavo, pri kateri je so-	kov in v šolah, (v novomeški ob-
organizacije LT — prejšnji okraj-	delovalo 60 šol it, vseh občin,	čini), naloge iz tehničnih vpra-
ni odbor LT v Noverh mestu in	Mentorji pri .tem delu so bili te-	šanj, usmeril pa jih je tudi v
delovnem	pa terenski aktivisti. Akcija za	daj prosvetni delavci, medtem ko	študij razvoja in dejavnosti naj-
— je neposredni	sraresina učite-	razšil;it:ev. tehnične vzgoje med	so bila zaman vsa prizadevanja,	važnejših podjetij v občini,
ijev, dragih strokovnih uslužbencev mladino in prebivalstvom je po- da bi pri' tem' .delu sodelovala K sodelovanju se je prijavilo -in	tajnika šole,	tekala v začetku predvsem v zna-	tudi podjetja. (Le majhno število	nad 250 mladih ljudi, med njimi
razpise svet šole dopolnilne volitve	1	<»v“z^clpUns!^i<SSanSS!!ben'	Feriju pomoči šolam: prirejali so	inženirjev in tehnikov je privoli-	pa jih je bilo največ iz osemletke
za vsa izpraznjena mesta.	»u	član?	unravn?li°	?dbora	P™ii	— opravlja	tudi 'druge	zadeve,	ki	seminarje za učiteljstvo, zbirali	lo v sodelovanje.)	»Katja Rupena« v Novem mestu,
so mu	določene	z	zakoni,	statutorn	prispevke za učila in delavnice, Položaj se je nekoliko -izbolj-	osemletke v Šmihelu in žužem-
in	drugimi predpisi	šole ali drugih	za ekskurzije in vzgojo instruk-	šal ob pomoči SZDL: povečalo se	berške osemletke. Mladi tehniki
torjev tehničnih krožkov pri	je število kadrov, dobili smo tudi	Sp našli gradivo za svoje naloge
pionirskih odredih in šolah.	več finančnih sredstev, ki so jih	v delovnih kolektivih in tovar
3. Upravni odbor
197. čl^n
Upravni odbor je izvršni organ
—	sklepa razmerju,
—	je neposredni starešina učite-
lj
n;
P(
k<
k<
sr
al
vi
ji
0<
tc
n
*]
U
a
li
g
y izjemnih primerih svet šole lahko razpiše dopolnilne volitve tudi v primeru, če se število članov sveta zmanjša za manj kot eno tretjino, če je to potrebno za pravilno delo delovne organizacije.
sti, ki člane upravnega odbora voli in razrešuje. Volitve v upravni odbor so tajne.
198. člen
Upravni odbor ima 7 do 15 članov. Mandat članov upravnega odbora
organov.
213. člen/
Ce ima šola dvanajst ali več od-
182. člen
»r»ir“?no* i?^“'Nih*‘“nrmo^“bW delkov, ima ravnatelj pomočnika, ki Šolske razstave, ki so bile iz prispevale občine. Pri tiovi akciji nah, pri tem pa so upoštevali traja eno tet .	e_ me u. mil	in ea leta v leto bolj popolne, so pri- JPI so uspešno sodelovale tudi tudi razvoj industrije v določe-
Predlog za odpoklic člana sveta , . - .	..___ .	......
■šole iz vrst članov delovne skupnosti J® lahko izvoljena največ ena tretjina . , '	_________„ti članov starega upravnega odbora.
član upravnega odbora več kot dva- mii POTPa£a P1^ vodstvu šole in ga	« - -	>
krat zapored. V noyi upravni odbor nadomešča v času njegove odsotnosti, kazovale vedno več tehničnih iz- organizacije ZK, DPM in LT.
članov starega upravnega odbora. Ravnatelj je član upravnega od-
labko da sindikalna organizacija, ali
^nno^6™ tretjina Član°V del0Vne borrapoa položaju" ne skupnosti.	njegov predsednik.
183. člen	•
Svet šole opravlja -naloge:
—	obravnava celotno delo in problematiko šole,
—	vzdržuje zvezo med šolo in
214. člen
delkov učencev — bile so mani- Ustanovili smo akcijski odbor, ki
nem kraju in okolici. Tekmovalci so izbirali med različnimi terna-
Pomočnika ravnatelja nastavlja ^stacija prizadevanj pri pouku je začel delati po dobro prouče- mi: razvoj novomeške IMV, pi-
družbenim okoljem, mja iai problemi šole,
— seznanja javnost
delom m
199. člen
Upravni odbor na svoji seji izvoli z večino glasov iz svojih vrst predsednika.
Predsednik sklicuje in vodi seje upravnega odbora« pripravlja zanj
ipi Ct v 1 ICgcl UU-	A Lil W Cj 11 i i V C4 l tl v lic/ 1-V-lJC*	»JtAOl.« »	11 ..
more pa biti svet šole^ na podlagi razpisa in na tenniKe. predlog ^upravnega odbora ali posebne komisije za dobo dveh let. Po poteku tega roka je lahko ponovno imenovan.
215. člen
nem načrtu. Za prvo letošnje ob- šali so o avtomobilizmu, mehani-
zaciji kmetijstva, o prometu, ke-
Pomočnik ravnatelja je lahko razrešen dolžnosti tudi prej. če ne izpolnjuje dolžnosti na delovnem me-
skrbi za izboljšanje gmotnih in drugih bogojev šole,
— skrbi za sodelovanje šole z domom, z drugimi šolami ter z. delovnimi in družbenimi organizacijami
predloge dnevnega reda_ in skrbi, da stu sklep o razrešitvi sprejme svet
sprejeti sklepi izvršujejo, fipin unravnpffn nHhnro lal
šole na svojo pobudo, na predlog
Sejo upravnega odbora lahko za- upravnega odboja, učiteljskega zbora hteva tudi predsednik sveta šole ali an ravnatelja šole.
ravnatelj.	\
Predsednik UO lahko povabi
podpira organiziranje družbe- sej0 upravnega odbora tudi druge nega in kuiturega življenja in izven- člane delovne skupnosti, če je nji-šoiskih aktivnosti na šoli,	, hova navzočnost potrebna.
—	obravnava opozorila in predloge občanov o vprašanjih, ki so	200. člen
splošnega pomena za šolo, '	Predsednik uoravnee
-	odloča o pritožbah k sklepom	k P g
učiteljskega zbora o odstranitvi učen- P P Jpi,nlke sej upravnega odbora, ce\ iz soic. _	— predloge za finančni načrt —
obravna a i	j Pi *- •	skupaj s predsednikom sveta šole,
predloge staršev, učiteljev in ostalih L nravi i ni ko šolo — sknnai s članov delovno -Supnosti učencev in predseSj”kfvetŠa0lešc,le. SkUPaj občanov o vprašanjih splošnega po- 1
216. člen
Pomočnik ravnatelja je lahko tisti, ki ima najmanj pet let službe na mestu učitelja, ki je opravil strokovni izpit in se odlikuje s pedagoškim, organizacij slcim odbora političnim delom.
družbeno-
217. člen
Število učnih ur pomočnika rav-
mena za šolo,
— sprejme poslovnik delu,
svojem
201. člen
Predsednik upravnega odbora pre-
natelja določa učiteljski zbor. Učna obveznost se dčloči na osnovi števila oddelkov, vendar ne more biti višja od 10 učnih ur.
— opravlja tudi druge naloge, ki neha biti predsednik:
218. člen
izvirajo iz statuta in- drugih predpisov . . .
2. Delovna skupnost šole in zbor delovne skupnosti
184. člen
belovna skupnost je osnovni nosilec samoupravljanja na šoli. Sestavljajo jo vsi, ki so na šoli v red-nem ali stalnem honorarnem delov-, določi upravni odbor, nem razmerju.
—	če preneha biti član upravnega odbora,
—	če ga razreši zbor delovne odsotnosti, skupnosti,
—	če se sam odpove predsednika,
—	če preneha delovni odnos na šole.
202. člen
Predsednika upravnega . odbora nadomešča član UO, ki ga za to
Naloge pomočnika ravnatelja so; — nadomešča ravnatelja v njegovi
185. člen '
Pravice članov« delovne skupnosti
—	da neposredno upravljajo delovno organizacijo,	N
—	da dajejo predloge, pripombe, mnenja k samoupravnim aktom in sodelujejo pri odločanju o notranji organizaciji šole,
—	da neposredno sodelujejo pri sestavljanju in spreminjanju letnih in drugih delavnih načrtov,
—	da
njem delovnih načrtov
203. člen
Mancf&t članov upravnega odbora preneha:
—	če preneha funkcija upravnega odbora kot celote,
—	če ga razreši zbor skupnosti,
—	če preneha delovni • odnos šoli,
—	z ostavko.
UlllUCIbl,
—	pomaga pri pedagoškem vod-dolžnosti stvu šole’ sestavljanju predmetnika
in urnika,
—	predlaga ukrepe za izboljšanje učno-vzgojnega dela,
—	pomaga z nasveti učiteljem P1’ delu in hospitira pri pouku,
—	pomaga pri strokovnem izpo polnjevanju učnega osebja,
—	pripravlja statistični in drug’ material za učno-vzgojne konference
—	razpisuje suplenture in vod' evidenco honorarnih ur in nadur.
—	opravlja tudi druge naloge, k’-so mu določene z zakoni, statutom in drugimi predpisi šole.
delovne
na 5. Medsebojni odnosi organov šole
219. člen
i / Ravnatelj ima dolžnost, da zadrži izvršitev sklepov učiteljskega zbora^. zbora delovne skupnosti, sveta šoiG šoli upravni odbor lahko/imenuje iz in upravnega odbora, če meni, jja so seznanjeni z izpolnjeva- vrst članov delove skupnosti svoje sklep ni v skladu s predpisi. — Sr ter s finanč- stalne ali začasne komisije. Predsed- meni, da sprejeti sklep ni zakonu-
204. člen posamezna področja dela
v_. I . 1 V.	A. X	... X — J -- - - - -   £     -
no-materialnim stanjem delovne or- niki teh komisij morajo biti člani ga predloži, v obravnavo svetu za soi-ganizacije,	upravnega odbora.	stvo občinske skupščine, kadar meni,
Delo na stružnici je nevarno
miji, zdravilstvu, rudarstvu, zdravstvu idč. Odborniki ,so bili z nalogami zelo zadovoljni, saj niso pričakovali tolikšne zainteresiranosti. Najboljše naloge so nagradili, pri čemer so bila podjetja zelo radodarna.
Ob 20-letnici AVNOJ-a je bila v prostorih osemletke Katja Rupena svečanost, na kateri so podelili tridesetim najboljšim mladincem in pionirjem knjižna darila' in diplome. Tiste, ki so v svojih nalogah obravnavale določene tovarne in podjetja, pa bodo le-ta povabila na obisk in jim posebej izročila darila. Trem najboljšim šolam (v Novem mestu, Šmihelu in Žužemberku) pa je občinski svet za šolstvo podaril 50 tisoč din za dobro organizacijo tehničnega pouka ter za sodelovanje pri JPI.
Naslednji razpis akcijskega odbora JPI bo praktično nadaljevanje prvega: tekmovalci bodo skušali napraviti za to priložnost makete podjetij, načrte novih igrač, ali pa bodo izdelali posamezna učila za fiziko ip. kemijo.
Letos so uredili v Novem mestu tudi nove klubske prostorfii kjer se bodo sestajali in delali mladi tehniki, v njih pa bodo prirejali razne seminarje in predavanja. Ti prostori (in pa dobro urejena tehnična delavnica na novomeški osemletki) so edeh osnovnih pogojev za to, da bomo lahko v tem delu Dolenjske razrili center za tehnično izobrazbo-
S prvimi rezultati JPI sm0 !ahko več kot zadovoljni: šolam .io odprle vrata v tovarne, ustvarile pa so tudi nov odnos do tehnične vzgoje. Jože Tratar
ŠOLSKI LIST IN NJEGOVA LITERARNA VREDNOST
Nov učbenik:
Turistična geografija
Malo je del, ki smo jih tako bene ali subjektivne činitelje. Na-težko pričakovali kot turistično dalje sledijo poglavja o turistič-geografijo, ki je izšla v okviru nih krajih in turističnih obrnoč-gospodarsko-komercialne knjižice jih z vsemi najpomembnejšimi Naj so že prispevki v prozi po j^pod peresa javnega delavca in turističnimi objekti, ki bi si jib
dalje literarno svoji naravi bolj ali manj lite- geografa v. Bračiča. Manjkal v tujini morali ogledati. Na kon-
Skoraj vsaka osnovna šola že 1. pesmi z zelo jasnim, čistim, vidno estetsko vrednost, pa je
Izdaja svoj leposlovni list. Na- pesniškim izrazom,	pametno tudi	^ _____	. _	________
^adno je to glasilo literarnega 2. pesmi z okorno obliko in vplivati.	rarnoestetski, naloga šolskega li-	je prepotreben učbenik za cu je najobsežnejše poglavje, ki
krožka. Nimam namena podrob- vsebino,	Tudi za pesmi velja načelo, da sta je, da tudi z njimi vzgaja li- vse tigte g0[e, na katerih prouču- obravnava turistično geografijo v
no analizirati estetske in literar-	3. nepesniške verzifikacije.	sprejemamo v šolski list le naj- terami okus. V njem naj bo ob- je^0 ekonomsko in turistično geo- naših republikah; najprej prika-
Re vrednosti številnih šolskih	Gotovo bi bila najbolj proble- pesmim posvetimo nekaj časa za javljeno tisto, kar so učenci med grafij0 Ta naj bi dajal osnovo že vse naravne družbeno-eko-
Slasil, čeprav bi se ob takem matična analiza prvih, saj ne interpretacijo, tudi pesem iz šol- šolskim letom najlepšega napi- pri oblikovanju in nadaljnjen nomske in kulturne značilnosti delu gotovo pokazali zanimivi moremo vedeti, ali je pesem	skega lista naj se učenci kdaj	šali, v kar so vložili največ svo-	razvoju te pri	nas	relativno	nove	vsake	republike, ki vplivajo na
Zaključki. Že manj natančni pre- otrokov izvirni izraz ali je do-	nauče na pamet. Tako bodo tes-	je male osebnosti. S šolskim li-	zvrsti! ki se je	izločila	iz ekonom-	turizem in nato prehaja na posa-
Sled literarnih listov nam nudi živela popravke ali pa je morda	neje zaživeli z njo in tudi sam	stom naj ravnajo s kulturno od-	ske	geografije.	Učbenik pa je nuj-	mezne	pokrajinske enote	in nji-
fanimivo sliko — od vzorno ure- učenec niti ni sam napisal. Zato	list bo dobil novo ceno.	govornostjo kakor s tiskano knji-	no	potreben tudi	za	našo	turi-	hova turistična območja z	najnuj-
lenih in vsebinsko bogatih pa do je urednik za prispevke v listu Isto kot za pesmi velja v šol- go. Učenci so zelo srečni, kadar stigno javnost in za organizacije nejšimi podatki o najpomembnej-dtnogo bolj skromnih in včasih tudi zelo odgovoren. Posebno v skem glasilu tudi za prozo. Se prispevke iz njihovega glasila pri pianiranju kompleksnega tu- ših turističnih krajih in objektih. Ze močno neliterarnih pri spev- obliki pesmi se v list rad ukra- težje kot prvo je analizirati dru- objavi tudi Pionirski list ali kako rjstičnega razvoja posameznih po- Knjiga je opremljena s skica-
kov. Leposlovni list naj bi bil de plagiat! Slavist mora biti po- go, ker prinaša tako različno vse- drugo mladinsko glasilo. Sele to	.......... "—!	----
dazoren dokaz aktivnega dela zoren predvsem do tistih pesmi,	bino. V šolskih listih srečamo	jim pravzaprav potrdi pomemb-
*dle, ki bi prinašal najboljše do- ki dosegajo večjo literarno vred-	doživljajske in fantazijske spise,	ribst njihovega dela. Vendar mo-
Sežke učenčeve literarne ustvar- nost. Učenca mora natanko po-	»povesti« v nadaljevanjih, dram-	ra predvsem šolski list pomeniti
Alnosti. Zmotno je misliti, naj znati in vedeti, ali so njegovi	ske prizorčke, lirično prozo in	središče kulturnega življenja no
šolski list le tribuna navdu- pesniški poskusi odmev enkrat-	prispevke, kakršne mora šola	šoli, učencem mora dajati mož-
®enja za učence in naj zajema nega doživetja ali posledica lite-	vključevati v svoj program v	nost, da v njem javno povedo
vso nehomogeno zmes pisanja, rarnega usmerjanja in na ta na-	zvezi s prometno, poklicno, film-	svoja doživetja. Med njimi naj
ste učence, ki dosegajo v pesmi tuberkuloze ipd.
izpovedi.
Šolska glasila prinašajo tudi Izvirne pesmi učencev. Težko bi Natančno in pravično analizirali
Eniški izraz, ker ne vemo, koli- ,	,
ko so bile pesmi že korigirane in ^še- Slaba pes^K na
v. °	.	. 6 TT okus ne more dobro vplivati.
hko so povsem izvirne. V pe- yeirzificirana proza, pesem brez smih učencev rada spodrsne rima vsebine in najmanjše pesniške ali ritem, vanje zaidejo nepesni- dikcije kvari učencu okus in ga ške podobe. Urednik ima to pra- prepričuje, da je pesem rokodel-tdco popraviti,, vendar se s svo- stvo. Če smo naučili učence jim popravkom ne sme oddaljiti vrednotiti poezijo z visokimi me-°d izvirne misli. Kljub temu ie r'l'’ ne smemo dopustiti, da bi laka nam
—t  ^----------- .	. , .	.	Uvodni prispevek v dvojni šte-
Berta Golob prirodne ali objektivne ter druz- viiki časopisa za pedagoška in kui-
turno-prosvetnega vprašanja »Pedagoški rad« prikazuje razvoj pedagoškega gibanja, ki je nastalo v 80 in )U letih 19. stol. v Evropi. To gibanje, ki je bilo nekakšen boj za vzgojo umetnosti, se je pojavilo kot odpor proti mehanizirani industriji in nje-Se nedavno smo brali obisko- nih posledicah v buržoazni družbi.
valčevo besedo o njem. Letos bi moral praznovati devetdesetletnico. Pa ga je prehitela smrt.
Vse življenje je ostal zvest slovenski domačiji, domači besedi, čeprav so ga kot zavednega
Učenci pri šolskem glasilu radi čin nekakšna šolska vaja. Na ti- sko vzgojo ali v zvezi s tednom bo tudi čim več lepih pesniških v°j turizma, poglavje, ki zajema sodelujejo. Veseli jih, da vidijo	'	.	-	_	.	_ . .	„„	—-
'iskano svoje ime in da berejo hjihov prispevek tudi drugi ‘ičenci. Zato se namerno tudi nekoliko bolj potrudijo in pazijo na jezikovni izraz. Toda če bi upoštevali vse želje učencev in se odločili, da bomo v šolskem listu objavljali čim več, da bi učence tem bolj priklenili k sodelovanju, ne bi ravnali pravilno. Tudi M šolskem listu mora biti osnovno vodilo kvaliteta. Ravnati moramo tako, kot ravna urednik vsake leposlovne revije. Pri tem pa se bo število uporabnih Prispevkov takoj zelo skrčilo. Toda če smo pravilno pojmovali Pouk spisja, so se učenci naučili 'udi lepšega pismenega izražanja. Tako bo zraslo tudi število dobrih prispevkov za šolski list I in" večje število učencev se bo lahko veselilo sodelovanja. Sprejemati prispevke vse križem in objavljati domala vse, samo da Ustrežemo učencem, se mi ne zdi Pametno. Le če v glasilu ni poglavitna literarna in estetska vrednost prispevkov, ampak kak drug motiv, potem je tudi urejanje lista odvisno od njega.
Uendar se težko odrečem prepričanju, da mora imeti vsak šolski list svojo literarno vrednost in da naj bo njegovo geslo: raje Planj, pa tisto dobro.
krajin, krajev in regij, kakor tu- cami, slikami in kartami, pisana di pri načrtovanju izletov doma v jasnem in živem slogu ter jo in v tujini.	priporočamo vsem šolam, ustano-
v ,,	,	. vam in organizacijam, ki imajo
Knjiga v začetku obravnava in g turjzmom in turistično geo-tolmaci pojem turistične geogra- grafija	£. Kumar ‘
fije, nato sledi poglavje o prostorno pogojenih činiteljih za raz-
»Pedagcški rad« št. S-10
Avtor članka dr. Mihajlo Ogrizovič govori tudi o glavnih mislecih in pristaših tega gibanja, (ob koncu sestavka pa posebej navaja literaturo).
Hubrika »Didaktika in metodika« nas seznanja z interpretacijo Krajn-če vice ve poezije (»Jedan pristup Kranjčeviču«), ki jo je napisal Joža Skok. Edo Vajnaht opozarja v svo-
Slovenca, prosvetitelja in pisate- jem članku »Prvi dnevi v prvem Ija pestile trde življenjske preizkušnje in preganjanja s severnih meja. Kako je ljubil Koroško in njene ljudi, prepogosto izpostavljene lakotnemu tujcu, pove marsikatera Meškova povest, drama ali črtica.
France Mihelič, Brezov drevored pri Črni vasi, črna kreda 1941, iz Risb, ki jih je
Mladinska knjiga
izdala
Neutrudna pisateljska roka je darovala mnogoštevilna leposlovna dela, bila so priljubljena zlasti med obema vojnama, ko so ga tudi dosti prevajali v razne jezike. Ponekod se mu pozna pridih naturalizma, pozneje pa mu je bližji kanec simbolizma, ki se prilega liričnemu izrazu. S svojim idealizmom je Meško hotel optimistično vplivati na bralca. Lep delež svojega literarnega dela je posvetil mladini. Meškovo leposlovno delo daje podobo nekega časa, nekdanjih tegob in preizkušenj, kos tistega sveta, ki ga je pisatelj z njemu lastnim humanizmom upodobil kot iskren odraz lastnih preizkušenj.
razredu osnovne šole« na pomembnost postopnega uvajanja otroka v šolske obveznosti in razgrinja načrt dela za prvih šest dni v šolskem letu. Bazmišljanje o motivaciji pri pouku telesne vzgoje je prispevala Vera Romanič.
Sestavki v rubriki »Izmenjavanje izkušenj«: koristnost tekmovanja pri pouku (Mira Peteh), predlogi k metodiki pri pouku likovne vzgoje (Tomislav Dugonjič), Rodoljub Milič pa piše o psinološki znanstveni skupini, ki so jo uvedli (kot posebno obliko svobodnih aktivnosti učencev) na gimnaziji »Miloš .Pavlovič« v Aran-djelovcu.
Nove knjige
Poskusi in učni pripomočki za pouk naravoslovnih ved v osnovni šoli
Tabriše^mS bto^’ ,1- nf notn načirfnelariSteg^
_	.	,°m mai:! imena. Naša estetska vzgoja mo- V učnem načrtu spoznavanja redu ali pri skupinskih vajah, laboratoriju. Za vse to delo daje
pesniški« original. Prav zaradi ra	skladna in premišljena, prirode in v učnih načrtih posa- zato naj bi učitelji izbirali po- knji§a koristne napotke učite-
tega se	ne bi	lotevala podrobne	sicer hkrati gradimo in rušimo,	meznih naravoslovnih predmetov	skuse, ki bi lahko opravili s pre-	Ijem naravoslovnih predmetov in
^alize	pesmi	iz raznih šolskih	To pa je delo brez uspeha.	v osnovni šoli je	rečeno, da mo-	prostimi, lahko dosegljivimi na-	tehnične vzgoje. V I. poglavju je
listov. Pesniške prispevke bi mo- Nasprotno se bodo učenci ob ra učitelj pri pouku teh ved čim- pravami. Pomanjkanje tovarni- nekaj napotkov za poučevanje Sli razdeliti v	tri vidnejše sku-	prijetnih pesmih svojih sošolcev	več uporabljati	laboratorijsko	ško izdelanih učnih pripomoč-	osn(>y splošnega naravoslovja
Pine:	estetsko vzgajali. Tudi njihovim	metodo, naj bo to	pri delu v raz-	kov ne sme biti vzrok, da ne bi	Sledi 16 poglavij, kjer je zbranih
eksperimentirali.	kakih 800 poskusov iz fizike, ke-
,	.	mije, biologije, astronomije in
K pouku naravoslovnih ved mineralogije. V 18. poglavju je spadajo tudi ekskurzije in ogle- nekaj koristnih navodil za uči-di. Take ure, opravljene pri telje.
ogledu traktorskih in drugih po- Knjiga je pod pokrovitelj-Ijedelskih postaj, v ^ mehanični stvom Unesca izšla že v velikem delavnici, v elektrarni, na želez- številu prevodov. Napisal jo je I. niški postaji, ob jami za gašenje p. Stephenson, predavatelj nara-apna, v opekami, v kamnolomu, voslovja v Soli mesta Londona.
DRN na vrsto posebnih visokih teh inštitutih so posebni oddelki včarih^bofjše kako^najbSf 0“ STapredek^^šSfstva SRS v^ šol in univerz s fakultetami. Vi-	za vzgojitelje v zavetiščih (Hort), ganizirane učne ure v razredu ali ložbi	Mladinske	kniiEe	S	U
šoke šole so	z univerzami v ena-	Za izobraževanje predmetnih uči-	10201	1	naQ nsKe	“RS6-	b-	u-
V šolah A-smeri se praviloma kopravnem položaju in imajo teljev, ki poučujejo od V. do pjhčujejo	trije	moderni	tuji	je-	prav tako	pravico podeljevati	VIII. razreda, skrbe pedagoški
21 ki, od	katerih	je	prvi	tuji	jezik	doktorate.	Prevladujejo šole	inštituti kot visokošolske institu-
Rščina. Namesto tretjega moder-" tehničnih strok, so pa tudi me- cije. Študij na teh šolah traja 4 «©ga jezika, si lahko učenci izbe- dicinske in umetniške.	leta. Od leta 1958 usposabljajo ti
g ^ tudi latinski jezik. V šolah Univerze vključujejo vse stro- inštitut^ tudi učitelje do 10. raz-
Šolski sistem v Demokratični republiki Nemčiji
(B-;
(Nadaljevanje z 2. str.) in
, smer) in smer klasičnih jezikav (C-smer).
»Uspele oblike vzgoje in varstva otrok v krajevni skupnosti«
aha®ri odpade na naravoslovno— t-a/en tehničnih sai ni nobe- reda. Usposabljanje učiteljev za ntr*r,si	.	■	, -ji*	.	, .
Matematične predmete in na ^ i^Tveme ki bi im^a tudi Podaljšane višje šole (12-letne) Otroško varstvo je sestavni del njena pestra vsebina vzgojnega iteuk r,	ne univerze, ki di imeia rum . ,	.. U£itelie sološno- splošnih prizadevanj za uspešen dela z otroki. Pred nami se razboli	tehmčno^aktdteto^Pač pajmajo	nSetov8v°^ vsestranski razvoj mladine, za Erno nisana naleta vzsoie - r
grne pisana paleta vzgoje — c glasbene do tehniške in telesne 'ter vzgojnega pomena šaha.
smer imAr* ^ ^ •Ta ^“^a' 1961 posebno tehnično	Jni^' nove družbene odnose in za iz-
PusM lma 2 tula •lezika, ln sicer univerzo v Dresdenu, ki se je llcnih šolah, izvajajo vse univer bojjganie zivlieniskih razmer de-- ‘no, kot drugi tuji jezik pa razvila iz tehnične visoke šole. ze,. dalje visoka šola z^telesno lovnih ljudi zat30 se mora razvi_
katerih je največja v Berlinu z visoka šola v Potsdami
0800 še latinščine in grščine, n fakultetami in 12.000 študen- glasbena, šola v Weimarju. Sola- .	J ,
za vzgojno delo, seznani-pa se tudi s programi dveh tečajev (za usposabljanje kadrov
.	________ ___________ ----------------------------------------------------------------------- x	, r,	.. . ,. in za vzgojno delo na griščih).
JM1? tena terminom pojasnjujejo	ri	.	x-;, pedagoška fakulteta v Berlinu. cas izdala Zveza prijateljev Nekatere ustanove, kot npr. kom-
^azbo, ki ZiS skupnih	^ Študij traja praviloma 3 leta. mladine Slovenije.
jema pa le kandidate, ki že
imajo za seboj kakršnokoli za- s tremi vprašanji. Najprej osvet-ključeno izobrazbo za učitelja oz. U0!6. vPliv vzgojnega dela v
Z
»sr — °
1 dobe v okviru učnega dne v Saale, Jena, Rostock in Greifs- ‘st!h principih kot ^ učitelje od	vza^Zin	otrok v m° pa
realistični proizvodnji tudi	ki ie naimaniša s 5 fakul- 5- do 10. razreda. Vodilne peda- oDUKe vzgoje m varstva otrok v
^hovno profesionalno izobrazbo, tetami	Soške kadre pripravlja posebna	s^Pnosti-\ ki 1° l^P^d
izobra^ t«™00™ . Pojasnjujejo Vel'iko po^mo
^ovi ^ T na skupmh rednemu študiju, ki se deli na .f pokllcev v večerni (Abendstudium) in do- sprP:K
Ustriji oz. v Učenci
darstvu
ostalem
______ (Abendstudium) in do-
gospo- pjsni (Femstudium). Vse univer-
TT .	-	binirana varstvena ustanova na
Uvodno poglavje nas seznanja prulah v Ljubijani, otroški center stanovanjske skupnosti »Stadion«, vzgojnovarstvena ustano-
Trilar £■	FSSSPert0'
usmerjati dejavnost
f^odbe in se tako delo v oroiz 1;iajo v enoletnem študiju na iz- l hk postanejo po dveletnem otrok in mladine v prostem času. deremo, da je treba pravočai vključuie v šo?e kot ^ rodne »lature, nakar se lahko ^u^si tisti, ki že imaio z™ V nadaljevanju nam avtorji ^otoviti planiranje prostorov stavni •	■! Y šole kot se redno vplše30 na katerokoli fa- kll°fen0 uJiteljsko izobrazbo za predstavljajo vse oblike organi- 0tfoke’ 0 tem- kal moramo ve:
avni ael vzgojnoizobraževalne-SoF, OCi®a' Znašilno je, da je za kultet0-število0*3*10 - del° do,looeno enako Pedagoški kadri
V zadnjih poglavjih te knjige beremo, da je treba pravočasno
za vede-
razredni ali ^Tr^teT^uk ziranega varst^ otrok - od X ti ko organiziromo otroško ustaše usposab- in najmanj dveletno prakso, ,od laj vzgojnovarstveni ustanovi do rabljam0 ^kšne^stenove8 UeiT-
ur kot za materinski je- Ijajo na različne načine. Vzgoji- tega enoletno predhodno prakso letovanj. y tem okviru se sreča-ki sta po številu ur med teljice otroških vrtcev obiskujejo v posebnil šolah oz. ustanovah. mo tudi z nekaterimi zgledi: s
ko gospodarimo
v njih). Knjigo o
gšsiis Esa?!! ss
Urni ZMsto,pani kot tedensko eno- pouk (od I. do IV. razreda) obis- binskih vprašanj, pa se bom do- šola Frana Levstika dnevno var-	in nekateri na
^ Predmeti.	kujejo inštitute za izobraževanje taknil še v krajšem prispevku v stvo za najpotrebnejše učence itd.	’ -1 »delovalo 45 avtorjev,
visoko šolstvo je razdeljeno v učiteljev, šolanje traja tri leta. V Sodobni pedagogiki. m. L.	Zanimivo in skrbno je razčle-	M. K-
S knjižne police
Mariborska založba »Obzorja« je pred kratkim izdala sledeče nove knjige:
France Onič:	Iz vrtov ljubezni
-	To je Oničeva tretja pesniška zbirka, zrela, poglobljena, do kraja izpeta lirika, iz katere dihata resignacija in melanholija. Pesnik ;s plemenitim. humanim pogledom motri svet in življenje okrog sebe in se skuša po svoje veseliti, občudujoč naravo. Zbirka je razdeljena v tri dele: v ljubezenskem ciklu dominira motiv odpovedi, preveva pa jo toplina in pristen erotični žar; v drugem delu je pesnik tenko \ prisluhnil današnjim problemom in jih domiselno izrazil s pesniško subtilnostjo in svežino; tretji, najobsežnejši in najpomembnejši del zbirke, obsega osebno izpovedno tematiko. Te žlahtne, čustveno široko dimenzionirane pesmi, ubrane na srebrne strune otožne lirike, so čudovito lepe izpovedi o življenju in zemlji.
Jože Ciuha: Okameneli smehljaj
-	Izredno zanimiv slikarjev dnevnik, ki bralca popelje v daljne dežele - v Burmo, Tajsko. Indonezijo in Kambodžo. Srečujemo se s civilizacijo in kulturo teh dežel, ki jih vse premalo poznamo. Avtor iz drobnih delcev sestavlja velik, zapleten in čudovit mozaik azijskega jugovzhoda, del prostranstva med Indijo in Kitajsko. Razgibano in duhovito napisana knjiga nas seznanja s preprostimi domačini, s priseljenci, z zanimivimi izobraženci raznih narodnosti, s svojevrstnimi verskimi obredi, s prelestnimi templji v zlatem blišču. Mojster čopiča je tudi z besedami znal čudovito naslikati \ barvito vzhodnjaško vsakdanjost in pričarati svojevrstno lirično lepoto zelenih riževih polj, prostranih rumenih planjav z zasneženimi gorami v ozadju. In vrvečo množico v slikovitih oblačilih, tesne, vegaste uličice bede, pestrost bazarjev, pa zadržano lepoto v tistih predalih mesta, kjer v četrti vil in bungalovov domujejo bogatini.
Zanimivo knjigo je bogato ilustriral avtor.
Janheinz Jahn:	Skozi afriška
vrata. - Pozornost vsega sveta je usmerjena k črnemu kontinentu, ki se prebuja. Vendar pa še premalo vemo o čustvovanju, mišljenju. šegah in navadah tamkajšnjih ljudstev pa o novoafriški kulturi sploh. Kogar vse to zanima, bo našel prav hvaležno branje v knjigi: Skozi afriška vrata, katere avtor je duhovit interpret razgibane in svojevrstne problematike in kulture mladih, komaj osvobojenih afriških držav. Pisec je s kolesom potoval po raznih afriških deželah, se družil z domačini, se' hranil po afriško . . . Svoje vtise in spoznanja je napisal v zanimivem potopisu. kjer'živahno razglablja o afriški kulturi, civilizaciji pa o tradicionalni povezanosti ljudi s svojim plemenom. Avtor pripoveduje nazorno, napeto, duhovito in zabavno, * bralec pa spozna zanimivo preteklost, aktualno problematiko in svetle perspektive raznih afriških dežel. Knjigo je prevedel Peter Kolar.
Andre Maurols: Obdobja v ljubezni. - Avtor je akademik — blesteče literarno ime. ki se je uveljavil kot plodovit romanopisec, biograf, esejist in ^zgodovinar. V tej zanimivi knjigi z zapleteno psihološko problematiko prav filigransko razglablja in analizira najrazličnejše odtenke ljubezni in duševne stiske glavnih junakov: Filipa Marcenata. ki je doraščal v patriarhalni družini bogatih tovarnarjev, v zadržani, čustveno hladni atmosferi in Isabelle, ki je kot druga njegova žena morala prebresti razne težave in prečistiti svojo ljubezen v ognju trpljenja in plamenih ljubosumnosti. Knjiga obsega dva dela: v prvem opisuje svo-io ljubezen Filip, v drugem pa Isa-bella. Dognano literarno delo. napisano v prvi osebi, izzveni kot ;skrena izpoved prefinjenega človeka. Mauroisov slog je izbrušen, ooduhovljen. poln odlik, ki so značilnost francoskega duha. Roman je prevedel ^ilip Kalan.
Gema Hafner
Šolska televizija
Ur—i
Doslej smo vam posredovali naslednje ŠTV oddaje: 1. Šolska televizija se vam predstavi. - 2. Obisk v kiparjevi delavnici. - 3. Pajkov album. — 4. Lončarstvo. - 5. Kako nastane knjiga. — 6. Izlet v ledeno dobo. - 7- Ljubljansko barje. - 3. Življenje med skalami naših Alp. - 9. Arhitektura. —	"
krajinskimi motivi, pogrešali pa so podatke o življenju današnjih ljudi in notranjosti domov. Primerjave med nekdaj in danes bi jim marsikaj bolje pojasnile.
ŠTV oddaja »-Morje — vir življenja« je bila za učence nov svet in je prav zaradi tega stopnjevalo
10. Simon Jenko. - 11. Morje njihovo zanimanje.
Želeli
- zibelka življenja. - 12. Od ljudskih plesov do baročne suite. - 13. Rdeča
so si
kapica. — 14. Krvni obtok, viharimo viharje.
15. Pre-
STV redne oddaje so: v ponedeljkih dopoldne ob 10.40 in v ponedeljkih popldne ob 15.20.
V mesecu februarju so na programu sledeče oddaje:
10. 2.: Palenntološki dokazi - življenj skozi davnine. Tekst dr. Anton Ramovš in Majda Ramovš.
17. 2.: Pisava. Tekst Klavdij Zornik.
24. 2.: Pitagorov izrek. Tekst prof. Stanko Uršič.
več življenja v obliki raziskovanja in odkrivanja. Potapljač naj bi bil zato viden, napovedovalec pa naj bi pokazal, o čemer je govoril.
V začetku »-je šla« kamera prehitro in učenci se niso mogli dovolj skoncentrirati na posamezne objekte.
Sicer pa je bila oddaja zanimiva, ker je pokazala živali v naravnem okolju, premalo pa je bilo poudarka na osrednji misli, da se je v morju razvilo življenje.
STV oddaja »Od ljudskega plesa do baročne suite« učencev 4. razreda ni zanimala. Vse preveč je bilo novih in neznanih pojmov, o katerih do sedaj v šoli še niso slišali.
Morda bi glasbenik laže pripravil učence na oddajo in jo tudi bolje analiziral, nam pa . j e bilo to pretež- . ko. Zato ni nič čudnega, če so bile * ocene učencev te stopnje negativne. Tudi je baročna doba zanje tuja in , preveč oddaljena. Raje bi gledali folkloro.
Želje učencev: Učenci si žele takih pddaj, kot so: s kamero posvetu, ' ekspedicije v neznane kraje, življenje živali, revije na ledu. športne prireditve. — Mlajši pa si žele različnih risank.
Vsi pa željno pričakujejo oddaj s tematiko »Se pomnite tovariši«.
V tem smislu bi lahko šolska televizija marsikaj novega vnesla na skušnjah radia.«
Metodične konsekvence:
Pri vsaki napovedani STV oddaji je označen tudi razred, ki mu je oddaja prvenstveno namenjena.
Marsikdaj pa je težko določiti in
blizu ali predaleč. Tisti, ki sedijo v pravilnem prostoru, morajo obračati glavo v smeri zaslona.
, b) Pozitivno: Pohištva ni treba premikati in dnevna svetloba se na zaslonu ne odbija.
III.	Polkrožna razporeditev I:
Televizor je v sredini sprednje stene. (Skica 6.)
a)	Negativno: Pred oddajo ga je treba prenesti in po oddaji odnesti. Dnevna svetloba se odbija.
b)	Pozitivno: Vsi učenci sedijo v pravilnem vidnem kotu in med obema vidnima lokoma. Nihče ne sadi
menti do konstantne temperature. Sele ko je preteklo okrog 10 minut, pričnemo urejevati aparat.
Televizor običajno vsebuje na-sledn j e kvalitete:
1.	Regulacija osvetlitve.
2.	Regulacija kontrasta.
3.	Sprejemni kanal (podatki so
objavljeni v vsakodnevnem in teden- ^ skem programu v dnevnem časopis- ^ ju). V večini primerov je lokalni ^ sprejemni kanal že vzpostavljen in ^ nam je treba sprejemnik le še vkiu- = čiti.	=
4.	Regulator oscilacije (nihanja). = Ta gumb (kolesce, tipka) nam orno- = goča, da dobimo kvalitetno sliko brez
Zanimivosti od drugod
preblizu in ne predaleč. Tudi glave nihanja (premikanja slike navzgor in ni treba obračati.	navzdol). Ce je izvršena regulacija
V naslednji številki Prosvetnega	starostno stopnjo. To 'morajo
delavca vas bomo seznanili s kratko	____________ r.; —___________^
vsebino navedenih STV oddaj!
storiti učitelji sami, ki poznajo predznanje svojih učencev ali pa na osnovi objavljenih podatkov in učnega načrta.
Ker pa gledajo STV oddaje nekateri učenci tudi doma oziroma v varstvenih ustanovah, so zanimive in koristne tudi takše pripombe.
Vsem učencem od 1. do 8. razreda pa nobena STV oddaja ne more ustreči. To tudi ni njihov namen, ne oziraje se na to, da ima slovenska lokoma, šolska televizija še vse premalo izkušenj.
Tehnično-organizacijski problemi
(Izkušnje francoske in švedske televizije v letu 1963.)
IV. Polkrožna razporeditev II:
levem sprednjem
Premikanje pohi-
Televizor je \ kotu. (Skica 7.)
a)	Negativno: štva.
b)	Pozitivno: Vsi sedijo v pravilnem vidnem kotu in obema vidnima
Nihče ne sedi preblizu in
Vprašdi smo -učitelji odgovarjajo
Osnovna šola A. Ocepkove v Ljubljani: Fr. Zdešar jeva:
»TVS oddaj smo se razveselili, ker pričakujemo, da nam bodo v pomoč pri pouku in da nam bodo uresničile željo po življenjski šoli.
Do sedaj so bile le nekatere oddaje šoli primerne. Ne bi se rada vračala na prve, ker so že mimo, mislim pa na novejše.
STV oddaja »Življenje med skalami naših Alp« je bila suhoparna. Učence bi bolj pritegnile oddaje, v katerih bi pokazali živali v njihovem okolju, v katerem žive in se bore za
A.	NAMESTITEV TELEVIZORJA V UČILNICI
Televizor postavimo na tako mesto, da pade na zaslon čim manj svetlobe, ki na primer prihaja skoz: okna, četudi so zastrta. Da so učenci na kar najbolj ugodnem mestu, postavimo televizor v kotu med steno s tablo in steno z okni. Zaslon naj bo obrnjen po diagonali učilnice. Učenci naj se razvrstijo, kot kaže shema 1 in 2.
Da bi spredaj sedeči učenci ne ovirali zadnjih, mora biti sprejemnik nameščen na poseben podstavek, tako da je os katodne cevi najmanj 2 metra nad podom in nagnjena proti zadnji vrsti učencev. (Skica 3.)
c£:
/ \
B


B.	RAZPOREDITEV UČENČEV
Da problem ni tako enostaven, nam povedo naslednji podatki:
I. Frontalna razporeditev I: Televizor je postavljen v sredini sprednje stene. (Slika 4.)
a) Negativno: Vsi učenci ne sedijo v pravilnem vidnem loku. Ne-
ne predaleč. Glave ni treba obračati. Televizor je nameščen na stalnem prostoru. Dnevna svetloba se na ekranu ne odbija.
V. Plenarna razporeditev:
sprednjem levem
oscilatorja po 10 minutah segrevanja, je stabilnost zadostna in je ni treba popravljati med oddajo, niti ne pri drugi oddaji na istem kanalu. (Predpogoj je seveda električna napetost.)
Pri reguliranju osvetlitve in kontrasta namestimo ustrezni gumb na minimum, nato pa osvetlitev postopoma večamo do najmanjših nadrobnosti. Ce je namreč osvetlitev premočna, se slika blešči, kar gledalce še posebno moti. To bleščanje preprečimo še tako, da montiramo »šibkejšo« žarnico za sprejemnik (oziroma v sprejemnik). To pa more storiti le strokovnjak.
Ostali regulatorji so navedeni posebej pri vsakem tipu sprejemnika. (Glej navodilo pri nakupu!)
5. Jakost zvoki je odvisna od akustičnosti prostora in zato ni mogoče dati ustreznih navodil. Važnejša od jakosti je intonacija. Tudi zanjo imamo ustrezni regulator.
To so najvažnejši podatki učiteljeve tehnične priprave na TV šolsko oddajo. V okviru tehničnega pouka pa je treba pripraviti in izuriti tudi učence. Tehnični asistenti naj se menjavajo od oddaje do oddaje. Pridobljeno tehnično znanje bodo uporabili tudi pri svojih televizorjih doma.
Tehnično urjenje naj poteka po verižnem sistemu. Učitelj izuri dva učenca, ta dva štiri itd.
Asistenca učencev poveča zanimanje za tehnično ureditev televizorja in tudi zanimanje za TV šolske oddaje.
JANEZ TOMŠIČ
tudi vzgojo v duhu humanizma IH patriotizma.
Tako zagotavlja šola obvezen pouk strokovnih in splošno izobra-
Qnr,minckih «ni nnslei braževalnih predmetov. Učenje v spominskih so .	1 j gospodar3tvu (proizvodnji) in pouk
in 7J1, pn tem pa soae v šol. _ pravl:j0 _ se morata do-
polnjevati. Nadaljnja naloga poklicnih šol je tudi, da organizirajo fakultativne tečaje za učence in tečaje za njihovo nadaljnje izpopolnjevanje.
Zakon določa za te izobraževalne ustanove, da se imenujejo odslej poklicne šole — ne pa več obrtne šole, obrtni tečaji ali šole za izpopolnjevanje. V tej državi ločijo poklicno šolo za obrt ter poklicno šolo za trgovino.
SOLA IN PROIZVODNJA V TEDENSKIH CIKLUSIH
na Švedskem
Kot večina strokovnih šol na Švedskem je tudi industrijska šola v Vesterasu zelo dobro opremljena. Sodi v okvir velikega podjetja ASEA, ima pa vrsto delavnic in laboratorijev za strojnike, varilce, tehnične risarje itd. Učence sprejemajo v to šolo dvakrat na letd, njihovo število v posamezni stroki pa ne sme presegati 20 kandidatov. Tako lahko učitelj posveča manjši skupini večjo pozornost, saj prida na enega učitelja praktičnega pouka komaj 10 do 12 učencev.
Pouk je organiziran tako, da delajo skupine učencev po teden dni v proizvodnji, prav toliko časa pa sv v šilo — takšna izmenjava traja leto in pol, naslednjo polovico leta pa delajo učenci samo v proizvodnji. Tretje leto delajo v proizvodnji. pouk (16 ur teoretičnega na teden) pa imajo izven rednega delovnega časa. Sele potem, ko uspešno opravijo prakso v podjetju in ko končajo teoretični pouk, delajo zaključni izpit, nato pa dobe diplomo kvalificiranega delavca za določen poklic.
Rezultati tako organiziranega pouka so zelo ugodni, k boljši organizaciji pa prispeva v precejšnji meri dejstvo, da je šola vključena v okvir podjetja, v katerem je služba za strokovno izobraževanjfe zelo dobro razvita.
NA POLJSKEM NI NEPISMENIH?
V počastitev tisočletnice obstoja države so na Poljskem začeli pred štirimi leti z akcijo za izgradnjo 1000 t. im. spominskih šol. Dosle; so jih zgradili 731, pri tem pa sodelujejo vsi državljani (po svojih možnostih), torej tudi prosvetni delavci. S to akcijo bodo nadaljevali še v naslednjih dveh letih. Računajo, da bo v tem času plan izgradnje ne le uresničen, temveč celo presežen . . .
Vzporedno s to akcijo gradi država tudi druge, šole: načrt predvideva, da bodo v času. ko bo zraslo 1000 »spominskih šol«, zgradili še okoli 2500 državnih šol.
Na Poljskem ni nepismenih. Osnovno šolo, ki traja sedem let. absolvira 80 odstotkov učencev od celotne generacije, ki se vpiše v prvi razred. Ostalih 20 odst. učencev odpade iz različnih vzrokov (bolezen ipd.) med šolanjem.
Rekli smo, da traja osnovno šolanje sedem let. vendar že nekaj let uvajajo osemletno. Zanimivo je, da plačujejo učbenike samo učenci prvih razredov osnovnih šol. Ko končajo ta razred, pustijo knjige šoli, ki jim jih plača. S tem denarjem si kupijo učbenike za drugi razred itd. — dokler ne končajo šolanja...
Obvezna norma učnih ur za učitelje se nekoliko razlikuje od naše. Tedenska norma v osnovnih šolah je 26 ur (pred nedavnim je bila še 30 ur), v šolah druge stopnje pa je od 18 do 23 ur. Učitelj lahko poučuje tudi honorarno^ vendar samo do polovice ur svoje redne obveznosti. Direktorji šol in njihovi pomočniki morajo poučevati, v večini primerov pa imajo od 4 do 12 ur.
Zanimivo je, da je poljski Sejm sprejel pred časom t. im. »Učiteljsko pragmatike«, ki govori o pravicah in dolžnostih prosvetnih delavcev. Poljski prosvetni delavci pravijo, da je ta pragmatika omogočila uspešno reševanje osnovnih vprašanj učiteljev (njihovega družbenega in materialnega položaja). Tamkajšnji prosvetni delavec ne more biti premeščen brez vednosti in soglasnosti sindikata. Učitelj dobi odpoved, če dve leti ni dosegel pozitivnih jem delu.
rezultatov pri svo-
KAKSNE SO NALOGE POKLICNIH SOL V ŠVICI
Potem ko so "temeljito proučili vprašanje strokovnega izobraževanja, so najvišji zvezni organi v Švici izdelali nov zvezni zakon o proučevanju poklicev. Le-ta' poudarja, da mora zagotoviti pouk v poklicnih šolah učencem ne le znanje iz strokovnih in splošnoizobraževalnih predmetov, temveč
Premikanje pohi-
* r ;r=

BBSBBS BRBBB
,/u S&B-BB
BBRBBB
LT TJ
obstanek. Sugestije bi lahko dobili pri lovcih in planincih, osvežili pa bi jih tudi s kako »lovsko latinščino«. Morda bi bil dosegljiv tudi odlomek
kaj jih sedi pred minimalnim in nekaj za maksimalnim vidnim lokom. Prvi sedijo preblizu, drugi pa predaleč. Dnevna svetloba se odbija od
kakega filma. Učenci srednje stopnje zaslona, razblinja sliko in moti gle-ne marajo togega opisovanja, ampak danje. Po oddaji je treba televizor
^ ,-i;, i.^	,»1 v, i »»	T-,T*£>rvia*
si žele dinamika in življenja, sicer postane STV oddaja zanje zopet »šola«. Tudi ni nujno, da je predavatelj viden, važnejša je vsebina in njegova beseda.
STV oddaja »Simon Jenko« je
premestiti na stalno mesto.
b) Pozitivno: Pohištva ni premikati.
treba
Televizor je 1 kotu. (Skica 8.)
a)	Negativno: štva.
b)	Pozitivno: Vsi učenci sedijo v pravilnem vidnem kotu in med obema vidnima lokoma. Kontakt med njimi je boljši. Televizorja ni treba premikati in dnevna svetloba se ne odbija od naslona. Zato glave ni treba obračati.
V tlorisih, ki kažejo različno razporeditev učencev in pohištva, je označen najprimernejši prostor -vidni kot s črtkasto črto. Oba loka označujeta najmanjšo n največjo oddaljenost, v kateri lahko učenci sede.
Takšna razmestitev je najlaže izvedljiva, najbolj primerna in raziskana ter preizkušena.
Kot pravilo velja, da je treba postaviti televizor tem više, čim tesneje sede učenci.
Konkretni napotki:
Pri razdalji vrst 1,10 m (mizica in stol) mora biti spodnji rob televizorja 1,7 m nad podom. Ce pa je vrstna razdalja 0,90 (med stoli), mora biti rob televizorja 1,95 m nad podom, da dobimo isto razmerje zornega kota kot v prvem primeru.
Cim dalje od 7 metrov sede,gledalci od zaslona, tem bolj se zaznava slike popači in tem slabše je čitljiv tekst.
Najprimernejši je kot 450. od sl-metrale. usmerjene na zaslon.
(O konsekvencah teh raziskav v zvezi z organizacijo gledanja TV šolskih oddaj bomo spregovorili v ar>'
II. Frontalna razporeditev II:
Televizor je postavljen v levem
C.	REGULIRANJE TELEVIZORJA
bila primerna učencem od 4. raz- sprednjem kotu. (Slika 5.) reda dalje. Všeč jim je bil način po- a) Negativno: Vsi učenci sedijo v
sredovanja, ker je bii povezan s po- pravilnem vidnem kotu, so ali pre- televizor, da se segrejejo razni
VSEM PROSVEVNIM DELAVCEM PRIPOROČAMO KNJIGI:
DR. LEON ŽLEBNIK:
PSIHOLOGIJA OTROKA IN MLADOSTNIKA II. del
v polplatno vezana 1900 din kartonirana 1800 din
ZDENKO SKUHALA:
TEHNIŠKO RISANJE
760 din
Knjigi dobite v vseh knjigarnah ali pa ju naročite naravnost pri
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
im i mm
»Pust je tudi naš praznik,« pravijo pionirji iz Podčetrtka
Pust — praznik za vse
Ne bo dolgo, ko bomo spet pu- dicionalni ljudski običaj, temveč ,	, . ... , -	stovali. Na nekaterih šolah se za- že v pripravah na pustovanje
delavca.	to ne zmenijo dosti, čeprav je to opravimo sprehod skozi zgodovi-
redka priložnost, ko se lahko zelo no, pri tehničnem pouku priprav-učinkovito uveljavljamo v smeri Ijamo maske, pišemo ustrezne .	. izobraževalno vzgojnih ciljev. Ne spise — največ vredno pa je to,
vizor. Tda Š°els sesrejefo0 raznBeTe- samo to, da s tem ohranjamo tra- da otroci doživljajo radost, uspeh
in se nadvse vedro sprostijo, kar izražajo v svoji iznajdljivosti in ustvarjalnosti.. Ob tej priložnosti nastajajo najbolj fantastični motivi pri risanju, čudovite preobleke, a otrokova osebnost doživlja pravo prelevitev v trenutkih vsesplošne igre. Otrok je na pustni dan postal junaški indijanski poglavar, plešoči afriški črnec, mogočni kralj, orjaški medved, učeni modrijan, navihani, cigan,
]\ovo!
DR. LEO ŽLEBNIK:
»DA BI SE B01JE RAZUMELI«
Knjiga zajema gradivo iz širokega področja psihologije in etike odnosov nied ljudmi. Avtor teoretična stališča dosledno aplicira na naše družbene odnose in vsakdanje življenje. Zato je knjiga nepogrešljiv priročnik vzgojiteljem, ker bodo iz nje lahko črpali gradivo za svoje vzgojno delo.
Cena br. 1100 din
Dobite jo v vseh knjigarnah in pri CANKARJEVI ZALOŽBI v Ljubljani, Kopitarjeva 2
nežna vila, skratka nekaj, kar ne more biti v vsakdanjem življenju. In v tem je veliko lepote, sprostitve, kar ne smemo zanemarjati! Pust naj bo dejansko praznik vseh: starih in mladih. Naj nam ne bo žal za tiste ure, ki ne bodo na pustni torek dovolj resne, dosegli bomo v odnosih morda še dosti več in bo v naslednjih dneh večji delovni polet!
V Podčetrtku, odkoder je posnetek, že nekaj let zapovrstjo prirejajo ljubko pionirsko pustno povorko, ki je všeč pionirjem in vsem Obsoteljčanom!	I.
POMANJKANJE UČNEGA KADRA V AFRIŠKIH DEŽELAH
Na univerzah v raznih afriških deželah vse doslej niso uspeli rešiti kadrovskih vprašanj. Računajo, da bodo dobili zaradi pomanjkanja domačih profesorjev že v prihodnjem letu 3000 tujih univerzitetnih profesorjev (največ za angleščino in francoščino). Statistični podatki kažejo, da je v teh deželah tudi premalo kadrov za srednje šole .. . Na konferenci v Adis Abebi (1961. leta) so izjavili, da bodo potrebovali za srednje in visoke šole na stotine tujih profesorjev, dokler, ne bodo dobili dovolj lastnih kadrov.
Te dežele so zaprosile UNESCO, da bi ustanovil v okviru svojega sekretariata Informativni center za pridobivanje novih učiteljev, ki bi želeli poučevati v afriških deželah. Tako je nastal servis, imenovan »Pouk v inozemstvu«.
Opozarjajo, da je v sedemnajstih afriških deželah več kot 400 praz-y nih mest na univerzah, gimnazijah in učiteljiščih. Večina dežel išče orofesorje ali predavatelje za viso" ko.šolski pouk — posebno za eksaktne in prirodne znanosti, pa tudi za pravo, filozofijo, zgodovino in jezike.
Na ta način želi UNESCO pospešiti pridobivanje novih profesorjev (v sodelovanju z nacionalnimi organi). pogajanja pa morajo voditi neposredno oblasti posameznih afriških dežel ter kandidati in organi, ki podpirajo njihovo kandidaturo. .
!lllll!lllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Nove knjige zavoda »E3REC«
Pri zavodu »Borec« je pravkar iz-la tretja knjižica v Kajuhovi knjižnici — pesniška zbirka Mateja Bora »Gazimo, gazimo . . .« Prodajna cena je 180 din, enako kakor za prvi dva (Minatti, Kajuh). Izšla je tudi osma v Kurirčkovi knjižnici — Toneta Seliškarja »Otroci partizanskega rodu*-(Prodajna cena 120 din).
Obe knjižici bo uprava poslala na ogled vsem šolam; naročila spr3* jema, dokler ne poide zaloga.
Ali že veste, da...
... je na V. 'plenumu GO SZDL Slovenije Janko Smole v svojem referatu »Osnovna politična vprašanja gospodarskega »h družbenega razvoja« med drugih dejal: »Mislim, da so danes zreli pogoji, da postopno uveljavljamo! tudi prehod na brezplačni preskrbo učencev osnovnih šol * 2 učbeniki in da si v prihodnjem sedemletnem obdobju postavim* nalogo, da uresničimo to v vs«m razredih osemletke. V ta name*1 bo treba zagotoviti določena sred' stva tudi na nivoju republike.«
PROSVETNI DELAVEC
List izdaja republiški odbor SindJ' kata delavcev družbenih dejavnost1 Slovenije — Izhaja štirinajstdnev* no med šolskim letom — Urejuj^ uredniški odbor —- . Odgovorm urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjev**
2, telefon 33-722 int. 363 — Naslov uprave:	Ljubljana, Nazorjeva ”
telefon 22-284	— Poštni pred*1
355-VII — Letna naročnina 600 dim za šole in ustanove 1200 din — ^ tek računa 600-14/608-16 — TisK* CZP »Ljudska pravica«