St. 118- V Gorici, v sredo dne 19. novembra 1902. Tečaj XXXII. Ishsja trikrat na teden t iestlh tedanjih, in sioer: vsak torek, eetrtek in soboto, sjutranje tedanje opoldne, režemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter S .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.......»3 K 20 h. ali gld. 6(50 pol leta .......... . 6 , 60,. , „ 3-30 četrt leta .... . .'-. 3 , 40 * , , -l-TO^- Posamične Številke stanejo 10 vin. Od 23 julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 1 i uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v «Gori5fci Tiskarni* A, GabrSoek vsal dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oc 9. do 12. ute. Na naročila brea dopoalane caročtlns g© ne oziramo. » -»*?-•' Oglasi In poslanic* ue racnnijo jo peht-vratab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krai 7 kr., Ž-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. —JlTečje črke po prostora, — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii Uredništvo se nabaja v Gospoaid ulici Bt 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop, UpravniStvo •se nahaja v Gosposki ulici 81.11. Varožnlno In oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne 'padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvo. ______ „PRIMOBEC« izhaja neodvisno od «So3e» vsak petek in slane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. trok. Ce kdo drugi gredi v takem oziru proti zakonu, ga hitro primejo, škofu pa se ne zgodi nlCl — Gozdna postava zahteva, da se morajo odpadki, vejevje itd., kjer se seka les, nemudoma spraviti in sežgali, da se ne zaredi smrekov lubar. Škof se za to ne zmeni U leta in leta, in nikdo ga ne kaznuje radi tega.... Nima časa. Kdo bo pa koval pastirska pisma proti liberalcem PI .Slovenec* hvali Škofa, kako je dober, ali kako je v istini dober, se kaže v gorenjem slučaju nasproti delavcem-trpinom! To je dobroti, da se je Bog usmili 1 Kdo. more kaj verjeti krSC. so-cijalcem, ako dela tako z delavci — Ikof l Dekan Koblar v Kranju je našim čita-teljera že poznat gospod. Svoj čas smo namreč opisali prav zanimivo dogodbo — o neki hranilni knjižici, darovani »med živimi*. Dne 24. julija lani je umrla v Kranju zasebni ca Terezija Eržen. Pri zapuščinski oblasti je izjavil dekan Koblar, da mu je darovala pokojna Ter. Eržen 5 dnij pred smrtjo knjižico med živimi. Brat ranjke Tereze pa je imel priče, da ta knjižica ni bila darovana med živimi, ampak je bila dana dekanu samo v varstvo, da jo shrani. Prišlo je do tožbe. Dekan je prisegel, da mu je bila knjižica darovana, in sodnijja v Ljubljani je rekla, da je taka daritev veljavna ter da ne dvomi nad besedami g. dekana. Ali proti tej razsodbi je vložil dr. Tavčar priziv na višjo sodnijo v Gradcu, ki je pa dvignila razsodbo ljubljanske sodnije ter obsodila dekana, da — Z«J — I Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. SIentiewiez. — Posl. Podravski. (Dalje.) Časih je šelest prenehal, kakor bi zverina obstajala pri drevesih, in nastala je taka tišina, da je jela Zbišku kar zveneti v ušesih, na kar so se znovič začuli težki in odmerjeni koraki. Sploh pa je bilo v tej hoji toliko previdnosti, da se je ZbiŠek temu kar čudil. s Stari se bržkone boji psov, ki so bili v kolibi,« reče sam sebi, »ali pa je to volk, ki meje bil ovohal.* Koraki so utihnili. Zbišek pa je vendar razločno slišal, da je obstal nekdo za kakih dvajset ali trideset korakov za njim in kakor bi se bil potem vsedel. Ozrl se je vdrugič, toda ni mogel videti ničesar, čeprav je razločno videl drevesa naokrog. Ni bilo druge pomoči nego čakati. Čakal je dolgo, in začudenje se ga je polaščevalo Čimdalje bolj, »Medved bi vendar ne prišel spat semkaj pod čebelnjak in volk bi me bil že ovohal ter bi ne čakal do jutra, c Nakrat ga sprelete" mravljinci od glave do pet. Nemara je prilezel kak spak iz močvirja, ki se mu bliža od zadej ? Nemara ga objame iznenadoma s hladnimi rokami kak utopljenec, aH mu pogledajo v obraz zelene oči volkodlaka, ali se kaj grozno zasmeje I za njim, ali se pojavi pred njim mrtvaška glava na pajkovih nogah? j Čutil je, da mu lezejo lasje na glavi po koncu, j Cez trenutek pa se oglasi šelest pred njim in j sedaj dokaj razločnejše nego poprej. Zbišek si oddahne. Misli pa si je, da ga je strašilo obkolilo in da se mu sedaj bliža od spredaj. Stisnil je krepkeje svoje vile, vstal potihoma in čakal. V tem začuje nad glavo šum dreves ter začuti na licu pihljaj vetra, ki je zapihal od močvirja, ob enem pa ovoha vonjavo medveda. Ni bilo najmanjšega dvoma, medved se je bližal. Zbišek se je takoj nehal bati, dvignil je glavo ter napel pogled in posluh. Bližali so se težki koraki, vonjava je postajala čimdalje večja; kmalu se je tudi začulo sopenje in mrmranje. »Samo da bi ne bila dva,« pomisli Zbišek. V tem trenutku zapazi pred seboj veliko in temno] postavo divje zverine, katera ga do poslednjega tre> nutka ni zavohala, ker je korakala za vetrom, a to tim bolj, ker jo je mamila vonjava strdi, poinazane po drevju. »Zdrav bodi, ded!« zakliče Zbišek ter stopi naprej izza debla. Medved zarjove kratko, kakor bi ga bilo osupnilo to nepričakovano sr Canje, toda bil je Že preblizu, da bi se bil mogel rešiti z begom. Takoj se postavi na zadnje noge ter razširi sprednje, kakor bi ga hotel objeti. Na to je tudi Zbišek čakal: zbral je vse svoje moči, priskočil kakor strela ter mu zasadil z vso silo svojih močnih rok železne vile v prsi. Medved je zarjovel, da se je kar gozd stresel. Na to je pograbil s prednimi tacami vile, prizadevdje si, izdreti jih, toda to se mu ni posrečilo; začutivši grozne bolečine, je zarjovel še strašnejše. Hotč pa doseči Zbiška* se je naslonil na vile in se še huje nabodel na nje. Zbišek ni vedel, ali so se vile zasadile že dovolj globoko, radi tega ni hotel spustiti držaja. Toda človek in zverina sta jela omahovati, gozd pa se je kar tresel od besnega in obupnega rjovenja. Zbišek ni mogel seči po sekiri, dokler se naostreni konec držaja ni zasadil v zemljo. Medved pa, pogra-bivši držaj s tacami, je mahal ž njim in z Zbiškom, kakor bi vedel, za kaj gre, in navzlic temu, da je vsako gibanje povečalo njegovo bolest, se vendar ni dal vreči na tla. 'Na ta način se je nadaljevala grozna borba, in Zbišek je začutil, da se morajo njegove moči izčrpati. Mogel bi bil celo pasti, in takrat bi bilo za gotovo po-njem. Radi tega je zbral vse svoje moči, stegnil roke, razširil noge in se pripognil nalik napetemu loku, da ne pade vznak, in ponavljal je skozi stisnene zobe: »Moja smrt ali tvoja...« In polastila se ga je taka jeza, da bi bil v tem trenutku rajše sam poginil, nego izpustil zverino. Končno se je spodtaknil z nogo ob smrekovo korenino, se zamajal in padei bi bil, ako bi se ne bila prikazala v tem hipu pred njim neka temna postava — in ako bi neke druge vile ne bile zabodle medveda. Obenem mu je zaklical nekdo, tesno nad ušesom : mora izročiti knjfcfc° t zapuščino Terezije Erženove z vlogo 9800 K ter plačati 3odne treske, seveda vse .med živimi«. Ljudje božji, bodite pametni, pa, bojte se črnib lovcev na hranilne knjižice!.... Hodijo tolažit v času bolezni v take hiše, kjer je denar, strašno radi, ali, kakor vse kaže, se vrti ta tolažba le prerada okoli cvenka. Tolažba je v slučajih strašno draga, in tisti, ki so pri tem opeharjeni, se jezijo ne le nad onim, ki jih je opeharil ,med živimi", marveč tudi nad onim, ki že počiva v grobu. O konsumu in o posojilnici v Marenbergu na Štajerskem smo pisali že obširno. Sedaj deznajamo, da so konsumarja Klobučarja vtaknili v luknjo. Razprava privede na dan marsikaj zanimivega iz klerikalnega gospodarstva. V Rečici na Štajerskem ia :jo tudi .katoliški" konsum, o katerem smo tudi že pisali svoj čas. Sedaj je prijelo tudi ta konsum državno pravdnistro, in baje imajo prt tem konsumu se vel masla na glavi nega v Marenbergu. Vstvaril je bil ta konsum kaplan Zorko. Oh, ti kaplani-konsumarji, koliko j gorja so že prizadeli, pa ga Se prizadenejo, \ ker prihajajo iz .katoliških" konsumov vedno lepše reči na dan. Svetovaclavska posojilnica v Pragi se vedno ni sanirana. Sanačni kuratorij je pozval vse vlagatelje, naj predlože svoje knjižice k reviziji, veliko pa jih doslej svojih knjižic ni prineslo, najbrže zato, ker jih ni — tako se tolaži upravni odbor posojilnice. — Kako je Hercik razsipavai denar, se razvidi iz tega, da je imel v svoji vili v Raztokah uprav knežje pohištvo in opremo. Iz vile se je naj-poprej vozil v Prago po motociklu, a tega se je kmalu naveličal. Potem si je kupil eleganten landauer in krasnega sivca, ki ga je šele zdaj .zaplenila" sodoija. Herčikov tast je sicer lagal, da je to njegova last, a Hercik je sam potrdil, da sta landauer in sivec njegova, oz. posojilnice, torej .zaplenljiva". V ponedeljek, 17. t. m. ob desetih se je oboje prodalo v Pragi na dražbi. — Hercik pa je bil tudi .kavalir". Sam je imel sicer samo 300 K mesečne plače a dajal je samo svojemu hišniku 100 K mesečne plače, drugi njegovi služabniki, kočijaž, mične hišinje — niso dobivali manj. Zdaj je Hercik tudi izdal, da je zasloveli monsignore Drozd se pred svojim aretiranjem vzdignil velike svote denarja na imena tujih oseb ter tako blagajno Se v zadnjem času popolnoma izpraznil. — V posojilnici so imela svoje prostore skoro vsa klerikalna društva in sicer večinoma brezplačno, tako da je posojilnična hiša prinašala komaj 2 odstotka, dasi je posojilnica sama plačevala iz vlog po 4%. Enako se je gospodarilo z najemnino ostalih posojilničnih hiš. Za zadnji kvartal je na pr. prinesel se-kvestor hiše Drozdovega brata na Žižkovu 2000 K, katere svote pa Drozd ni oddajal že 15 let ne. — Vse drago pa je še v meglah, nedavno je neka praška vlačuga, ki so jo privedli v zapor ter ji dali za tovari- Sico .milostivo gospodično* Madlovo, tisto j pred drugimi hudo opsovala ter se jezila, da s farško .devico* ne mara biti v isti sobici. Klerikalni svet je zalit s šnopsom. Na Kranjskem se izpije na leto blizu 5 milijonov litrov žganja, kar don*La deželi ravno en miljon kron. Največ se popije na Gorenjskem, tam kjer imajo klerikalci svoje .najboljše" ljudstvo. Da pa ne bo kdo mislil, da pretiravamo ali da smo posneli te podatke po kakem .liberalnem' listu, povemo, da jih prinaša sam .Slovenec" ter je bilo o tem govora na predavanju .krse. soc. zveze* v Ljubljani. Ljudstvo uboga gospode nunce v vsem, kakor so jih naučili. Ker jih torej uboga na celi črti, bi jih ubogalo tudi, ako bi se prepovedavalo žganjepitje. Ali kakor se nam zdi, ni proti teran ljudskemu zlunikakega resnega odpora od strani duhovščine; ali to je umevno, ker klerikalizem potrebuje pijanega in neumnega kmeta! V ponedeljek je imel slavnoznani .Kalholischer Schulverein" na Dunaju svoje glavno zborovanje. Na tem zborovanju je povedal papeški nuncij Taliani, da goji papež posebne simpatije do tega društva. Dr. Porzer je pravil, da sčasoma postanejo nemški poslanci po večini krščanskosocijalni, in kar se tiče šole, dosežejo cerkveno nadzorstvo nad isto, in to še toliko bolj, ker prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand pospešuje namene .Schulverein a*. Princ Lichtenstein je rekel, da se mora gledati pred vsem na učiteljstvo, da zaterejo vse one, ki niso krščanski soci-jalisti. — Ali ste jih slišali, kako pojo? In celo prestolonaslednika hočejo izigrali v svoje svrhe l — Učiteljstvo, tisto, ki misli s svojo glavo ter ne pripogiblje tilnika pred vsakim kaplanom, tisto jim je posebno »pri srcu". Princ Lichtenstein je rekel, da jih treba karniflati; 116, to tudi delajo večji in manjši klerikalni .princi* povsodi s čudovito vstraj-nostjo. Pri nas tako, kakor drugodt. Klerikalizem stremi za tem, da dobi učiteljstvo popolnoma v svoje kremplje, potem ve, da se vseli v šole kmalu tema ter prežene svetloba! Po temi pa gre vse hrepenenje klerikalcev. _______ DOPISI. fo Kanala. — (Razno.) — Kanalski dopisnik v .Prim. Listu", kakor tudi v .Gorici", ni objavil nobenega resničnega dopisa. Pretekli mesec smo čitali v »Prim. Listu", da kanalska ura, ki do 20 let ni tekla redno, sedaj gre prav dobro in kaže natančno, ker jo ima v rokah mož-strokov-njak. M pa ostanemo kljubu temu pri trditvi, kar je res, da ura ne gre dobro in ne kaže natančno. Stolpne ure ni izročilo onemu možu-strokovnjaku še nobeno županstvo ali cerkveno oskrbništvo v popravljanje, dasi bi bilo treba, da bi se oskrbništvo, nb, vsaj malce ganilo» Dalje pa niti besede več o tem. Služba občinskega tajnika jim tudi ne da miru. Pravijo, da so 4 osebe, ki so sposobne za to službo, ter da bi bilo prav, ako bi dobil ta košček kruha kak domačin. Dopisnik ve gotovo prav dobro, kako stoji ta reč, zlasti kar se tiče sposobnosti, ali podrezali je moral vendarle, da se bo tim lažje zabavljalo starašinstvu, ako bo imenovan za tajnika kak nedomačin. To je zlobni namen dopisnika in veselje njegovo, da so vedno prepiri v občini. Ob volitev novega župana so se morali seveda tudi obregniti. Pa pisali so vse narobe. Pisali so, kakor da imamo 20 starašin ter da je bilo razmerje med gg. M. in Z. 13 proti 7, dočim je istina, da je bilo prvo razmerje 11 glasov proti 7, drugo pa 10 proti 7,1 glas je padel na odbornika K. H-navec pravi potem še: Kedo bi vendar mislil, da se je g. Zegi tako omajal županski stol. H-iCe reči, kakor da bi bil storil g. Zega kdo ve kaj, da se mu je zmajal županski stol. Naj le molči hinavec. Mi poznamo g. Zego, da ježupanoval vedno v dobro občini. Zato ne pustimo, da bi se ga sedaj blatilo po umazanih farovSkih listih! Ni častno ne za .Gorico" ne za .Prim. List", da se drži tako lažnjivega poročevalca in dopisnika iz Kanala. Iz KamenJ. — Skoraj neverjetno bi se človeku zdelo, da je naša občina pri vsem tako srečna, da jo zadene če le mogoče kaj nevšečnega, ali če bi bilo kaj ugoinega, nam pa gotovo izpodleti. Tako je bilo z našo železniško postajo. Ko smo želeli, da dobe delo dovozne ceste na kamensko postajo, pri čemur bi lahko imeli zaslužek in lep dobiček domačini, nam je šlo vse narobe. — Razglas v časnikih smo dobili še le isti ponedeljek, ko se je dražba vršila krog 10. ure zjutraj. Delalo (a se je tako polževo, da se Bog usmili. Sedaj je dovozna cesta dovršena, torej bi morala biti otvorjena postaja za tovorni promet. Zakaj se ne odpre taka postaja, se nam čudno zdi, ker se je odprl promet na drugih postajah ob vipavski železnici, še predno je bila dovozna cesta popolnoma dovršena. Ljudje, ki imajo stvar v rokah, vedo dobro, da smo pokorne ovčice, ki premogokrat molčimo v svojo škodo. Pregovor pravi: .Kdor trka, se mu odpre"; in to velja v mnogem obziru tudi pri nas. Celorec, 17. novembra 1902. — Klerikalizem je spravil koroške Slovence v svoje področje in zavedel v globok grob, in Nemci triumfujejo nad temi grobovi.... Tu v Celovcu je vse mrtvo. Nobenega slovenskega zanosa, nobenega slovenskega življenja, nobenega zbirališča. Italijani celo imajo svojo krasno gostilno in zbirališče z italijanskim napisom. A slovenskega zbirališča, gostilne s slovenskim napisom ne najdeš v celem Celovcu!! Da celo .Družba sv. Mohorja" ima le majhen dvojezičen napis. Za Boga, ali je tako malo slovenskega ponosa P Pa saj so uiožje, ki bi lahko kaj storili, ali vdani so v božjo voljo in spijo.... Zbudite se, možje, in vrzite omadeževani plašč raz sebe. Opomnim, da celo lepaki za deželno-zborskega kandidata Slovenca Ure so bili samo nemški. To pač kriči. — Da je zmagal nemški klerikalec v la-vantinski dolini, ni čuda, ker tam je benediktinski, jezuitski in kapucinski samostani Tu je začelo sedaj pošteno snežiti in italijanski zidarji in slovenski drvarji so se začeli vračati v svojo južno domovino. Domače in razne novice. Osebna vest. — Dr. Just Pertot je imenovan sekundarijem v tržaški mestni bolnišnici. . Smrtna kosa. — V Trstu je umrl veleč, gospod Fran Cerne, kanonik tržaškega kapitlja v visoki starosti 80 let. Rojen je bil dne 30. jun. 1822. vTomaju na Krasu, je bil župnik v Rojanu, na Opčini, potem pri Sv. Jakoba ter je bil I. 1884. imenovan kanonikom. Ostal je ves čas svojega življenja unet Slovenec, katerega so zanimali politični dogodki po Sloveniji in kateri se ni upo-gibal laški komandi, vsled česar mečejo Lahi kamenje na njegov grob. S Cernetom je izginil iz življenja jeden tistih duhovnikov, katerih vedno bolj pogrešamo na vseh straneh. Kake rodijo današnji časi, je prebritko znano. Naj počiva v miru! Kojščanskl župnik Marlntd si izmisli vsako toliko časa kaj novega. Sedaj mu ni bilo všeč, da so hodile dekleta gologlave v cerkev. Ozmerjal jih je, v cerkvi seveda, ter ukazal, da morajo hoditi v cerkev z rutami na glavi. Reve so ubogale, le dve sta bili prišli še gologlavi. Eno je videl, druge pa ne; na to je rekel, da le ena je še grešni ca, druge pa so se že spokorile. — Torej so bile vse tiste dok„ta grešnice, ki so hodile gologlave v cerkev?I Namesto da bi oznanjal besedo božjo, pa igleduje ta božji namestnik, kaj imajo na ^lavi in česa nimajo. Kaj tiče to v pridigo V Ali je to beseda božja? Ali ni imel g. župnik časa pripraviti se za pošteno pridigo, da je ubijal čas s tem, da je ukazoval, da ne smejo hoditi ženske gologlave v cerkev ? Morda ga je nahujskala kaka stara tercijalka z redkimi lasmi, da naj prepove dekletom hoditi golo-glavim v cerkev, da se ne širi kako .pohujšanje* po polnih in lepih laseh ?.... O ti preljubi politikujoči nunci! Z vsem drugim se pečajo, le s tistim tako malo, kar je njihov poklic! Za slovensko poroto v Trstu je vložila prošnjo na pravosodno ministerstvo tudi občina Dutovlje na Krasu, (Daljo v prilogi.) »S sekiro!« Zbišek ni premišljeval v svoji razjarjenosti niti za trenutek, odkod mu je prišla ta nepričakovana pomoč. Pograbil je sekiro ter udaril ž njo medveda. Vile so se zlomile pod veliko težo zverine, ki je padla na tla, kakor zadeta od strele, in začela grozno hropsti. Toda kmalu je umolknila. Nastala je tišina, katero je dramilo le glasno Zbiškovo dihanje, kateri se je bil oprl ob deblo, kajti noge so se tresle pod njim. Še le čez trenutek je dvignil glavo, pogledal po postavi, stoječi poleg njega, ter se prestrašil, misle si, d i. to morda ni človek. >Kdo si ti!« vpraša nemirno. »Jagjenka!« odgovori mu nežni ženski glas. Zbišek kar ostrmi od začudenja, ne veruje svojim očem. Toda njegov dvom ni trajal dolgo, ker ae Ja-gjenkin glas oglasi znovič: :Takoj ukrešem ogenj.« Takoj na to se začuje vdarec jekla ob kremen, iskre so jame j o sipati in pri njih migljajoči svetlobi zagleda. Zbišek balo čelo, temne obr~vi in rdeča usta mlade deklice, ki je pihala prižgano gobo. še le sedaj si je domislil, da je prišla v gozd radi tega, da mu priskoči na pomoč, in da bi bil brez njenih vil naletel slabo ... Radi tega je začutil do nje tako spoštovanje, da ni premišljeval dolgo, marveč objel jo je okrog] pasu in jo poljubil na obe lici. Njej pa pade jeklo in goba na tla. »Daj mi mir! Kaj je to?« je jela ponavljati z zamolklim glasom; ni pa umaknila lica ter še celo kakor slučajno dotaknila s svojimi ustnicami Zbi-škovih ust. On ju spusti ter reče: »Bog ti povrni! Ne vem, kaj bi se mi bilo zgodilo brez tebe.« Jagjenka se pripogne, kakor bi iskala kresi vo in gobo, ter mu reče : Bala sem se za-to, kajti tudi Bezduh je odšel z vilami in s sekiro, ali medved ga je vendarle raztrgal. Bog obvaruj kaj temu podobnega, Matijca bi to umorilo, ker Že tako komaj diha. Radi tega sem vzela vile in odšla. »Torej si ti šla ondi za smrekami?« »Da.« »Jaz pa sem si mislil, da je to kako strašilo.« »Mene se je tudi polaščeval strah, kajti po noči ni varno hoditi mimo radzikovskega močvirja brez ognja. »čemu se nisi oglasila?« »Bala sem se, da bi me ne nagnal.« Po teh besedah je jela znovič kresati, na to jej položila na gobo perišče suhega konoplja, ki se je! unelo z jasnim plamenom. »Imam dve treski,« reče, »naberi urno suhljadi, da zakuriva ogenj.« In res je čez trenutek že zaplapolal ogenj, čogar rtidasta svetloba je osvetlila veliko truplo medveda, ležečega v luži krvi. »To je žival, da je kaj !« zakliče nekako ponosno Zbišek. »Glavo ima popolnoma razcepljeno. Glej, glej t« Po teh besedah se pripogne ter tipa z roko medvedovo kožo, da se prepriča, ali ima mnogo masti, na to se veselega lica dvigne ter reče: »Masti bo dovolj za dve leti.* »Toda vile so zlomljene, poglej.« »Gorje*, kaj naj sedaj rečem doma ?« »Nil, kaj drugega nego resnico.« »Oče bi me gotovo ne bi pustil v gozd, torej sem morala čakati, da so vsi odšli spat...« čez trenutek pa je dodala: »Ne povej nikomur, da sem bila tukaj, da mi to ne vzroči zamere.« »Toda jaz te spremim domu; utegnili bi te volkovi napasti, in ti nimaš vil.« »Nu... prav!.,« In tako sta se razgovarjala nekaj časa pri jasnem plamenu nad truplom medveda, podobna krasnim mladim gozdnim bitjom. Zbišek pogleda lepo Tagjenkino lice, osvetljeno od plamena, ter reče z istinitim začudenjem: »Druge take deklice, kakor si ti, morda ni več na svetu. Ti bi morala iti v vojsko...« Ona mu pogleda za hip v oči, na to pa odvrne žalostno: »Jaz vem... toda ne smejaj se mi vsled tega!..« XII. Jagjenka je naevrla sama velik lonec medvedove masti, katere prvo merico je popil Matija poželjivo, ker je bila sveža, ne zasmojena, ter je imela duh po materini dušici, katero je pomešala mlada deklica med njo. Matija je postal takoj svež j i ter je jel upati, da sčasoma še ozdravi. »Tega mi je bilo treba,« je dejal. »Kadar se človek zredi, mora ta treska priti ven iz Života.« Naslednje merice mu niso šle tako v slast kakor prva. Vsekako pa jih je popil. Jagjenka pa ga je bodrila in mu dejala: »Zanesljivo še ozdravite. Tudi Biladu iz Ostroge se je zaril kos železa globoko v meso, toda po rabi medvedje masti mu je prišel na dan. Samo kadar se rana odpre, morate jo mazati z L».brovim lojem.« »Ali imaš loj ?« Priloga „Soče" št. 118. z dne 19. novembra 1902. t Peter StiTle t Čepovanu. — Neizprosna smrt je posegla po življenju moža, ki je bil z vso svojo duSo udan narodno-napredtti stranki. Ta mož je g. Peter Savle, posestnik in znan trgovec v Čepovanu. Po kratki bolezni mu je nemila smrt zatisnila oči, — ali ta kratka smrt je bila zel6 mučna. V zreli dobi možki,etel je 51 let,, se • jfc ve^| selil vspehov svojega uma in truda. Vedno je bil čil in zdrav pri svojem delu bodisi doma ali drugod, in v Gorici smo ga videli vsekdar, ko je bilo treba sodelovanja prvakov z dežele. Po svojih opravilih pa je bil tu prav pogosto. Vedno se je zanimal zaTelo-vanje stranke, in reči moramo, da ima malo tako vrlih sodelavcev na deželi kakor je bil on. Ko je bilo treba tudi žrtvovati za namene stranke, je bil on med prvimi, ki je v obilni meri storil svojo strankarsko dolžnost. — Od prvega početka je bil Član izvrševal-nega odbora narodno-napredne stranke. Seje ni zamudil nobene. Se Čvrst in zdrav je prišel v oktobru za birmskega botra v Gorico. Pod noč se je peljal domov proti Čepovanu. Tisti dan je bilo prav slabo vreme na planoti; pritisnil je bil hud mraz, grozil je dež in bril je oster veter. — Čepovanci so govorili med seboj: »Gorje danes tistim, ki so na poti". — In nesreča je hotela, da je bil na poti ravno naš Peter. Ko je priiel domov, se je pritresel k ognju govorec: »Danes je po menil* In bilo je res po njem! Premrasil se je tako strašno, da je zaCel hudo kašljati, dobil je nevarno pljučno bolezen, bljuval je kri v obilni meri, — in prišel je iskat zdravja v goriško bolnišnico. Zdravja tu ni našel, pac ga pa je dohitela smrt. V nedeljo se mu je obrnilo na slabo. S prijatelji, ki so ga prišli posetit, je že težavno govoril. Drugo jutro je bil mrtev. — Žalostna vdova ga je mogla videli šele včeraj popoldne. Danes ob 10. predpoldne je bil pogreb iz bolnišnice v Stolno cerkev in od tam na goriško pokopališč. — Nekaj znancev in zastopnikov narodno-napredne stranke se je udeležilo pogreba. Smrt se je izvedela šele vCeraj popoldne, zato niso doznali za pogreb mnogi njegovi znanci. Zapustil je vdovo in dve nedorasli hčerki. Vsem naše iskreno sožalje. Vrlemu pokojniku pa: VeCni mir in pokoj! Tajnikom za kanalsko občino je bil imenovan v starašinstveni seji 18. t. m. g. Ignacij S a k s i d a z Vogerskega. Prosilcev za tajnMo službo je bilo 13. Zapuščina kanonika Černeta. — Pokojni tržaški kanonik Cerne je zapustil vse svoje premoženje za ustanovitev konvikta v Pazinu, kjer se bodo ubožni sinovi sloven-sko-hrvatsfcega naroda vzgajali za duhovski stan. — Zopet Lebherzove vžigalice In Se nekaj. — čitatelji naši se gctovo spominjajo, kako lojalno in pošteno smo priporočili Leb-herzove vžigalice onim našim trgovcem, ki ne morejo in ne smejo prodajati samo narodnih. Opozorili smo tudi, da se vsiljuje pod narodno obleko več tujih židovskih izdelkov, n. pr. »Najbolje žigice za Hrvatsko" ali »Slavija* i. dr., katere mnogi tudi proda-jljo^inmnogi celo kupujejo v nekako na-dorie^nTolsa^natoaTrer RekrHttno, da so celo te narodne izdelek tuje.,.. -, židovske tovarne. No, družba sv. G. in M. ima nekaj dobička, zato jih priporočamo, dasi ne vemo, aH je to absolutni narodni dobiček ali škoda, lajti trgovci morajo te .d r a ž j e plačevati in se jih mnogi radi tega izogibajo. Ne vemo, kolikoi odstotkov^ od tega poviška dobi jiaša šolska družba! — Zakaj pa so vžigalice drugih družb po enaki ceni z navadnimi? Zakaj delajo »Zigice družbe sv, C, in M. za Istru« konkurenco našim?! V Gorici imamo Lebherzovo tovarno, v kateri delajo skoro izključno Slovenci; čimveč bo dela, toliko več naših rojakov dobi tu zaslužek. Te vžigalice so takorekoč delo — slovenskih rok. Zato smo jih priporočili vsem slovenskim trgovcem, da jih prodajajo v vseh slučajih, ko ne morejo, ne smejo ali nočejo — narodnih. Klerikalni listi so tudi drugič padli po »Soči" radi tega priporočila. »Gorica* je bila tako brezvestna, da je pisala o .Soči", ki agituje proti narodnim vžigalicam, »S 1 o-venec* pa je dejal, da daje potuho raznim trgovcem, ki nočejo prodajati narodnih vžigalic. — Oboje je brezvestno obrekovanje. Vprašamo »Gorico* in »Slovenca": Ali ni v Gorici, v Trstu in po raznih krajih mnogo takih trgovcev in trafikantov, ki ne morejo in ne smejo prodajati edino le narodnih vžigalic? Da, mi jih poznamo, da prodajajo celo vžigalice »Lega Nazionale", dasi so dobri Slovenci. Zakaj to? Zato, ker prihaja k njim mnogo Lahov, ki jih zahtevajo, in oni so trgovci dovolj, da jim po želji postrežejo in sebi delajo dobiček. — Vsako drugačneje postopanje bi bilo nespametno. — Taki trgovci naj bi torej, ako se odjemalci ne upirajo, opustili vse tuje iz* delke in prodajali Lebherzove, delo po večini slovenskih rok. — Dostavili smo tudi že, da bi ista tovarna morda po boljših pogojih izdelovala vžigalice za družbo sv. C, in M. Menimo, da je naše stališče edino pravo, ker odgovarja dejanskim razmeram. Klerikalci isto tako dobro vedd, kako je s prodajo narodnih vžigalic (saj jih oni vražje malo pokupijo!), ali obrekovali bi radi, ako bi dobili lahkovernežev, ki bi jim šli na led. Kdor gre, slobodna mu pot. Napad v PevmI. — V nedeljo zvečer se je peljalo iz Brd skozi Pevmo več Gori-Canov-Slovencev, med njimi tudi gospp. Bili so povsem mirni. Ali kar nakrat pa so ustavili voz pevmski fantje ter jih hoteli tepsti. Da niso pognali konj hitro v tek, kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo. Kaj je napotilo pevmske fante do tega, da niso pustili na miru ijudij, ki jim niso ničesar storili, ter so jih napadli, to se nam zdi res jako čudno. Zato pa bomo to reč preiskavali, ker kaj takega, kakor se je zgodilo v Pevmi, je pravi pravcati škandal ter postavlja Pevrnčane v čudno luč! Tudi županstvo je poklicano, pobrigati se za to reč, da se kaznuje take malopridneže,-bajti drugače se bodo bali ljudje hoditi v okolico čez Soški most, in to povsem opravičeno. Skoda v Furlaniji vsled toče. — Toča tam po leti je napravila v Furlaniji v 29 občinah škode po uradnih cenitvah za K 1.532.400; v posameznih občinah znaša škoda od K 8700 do K 762.000. Poškodovance so razdelili v dve vrsti: koloni in lastniki poškodovanih posestev. V zbornici poslancev so storili Lahi že potrebne korake, 1 da dobijo pomoč. j Kako pa se dela med nami in z nami v takih slučajih? Zborovanja. — Drevi bodo zborovali mizarji v Gorici, ki nameravajo ustanoviti svojo mizarsko zadrugo, kakor smo že sporočili svoj čas. To zborovanje bo poslednje pred ustanovitvijo zadruge. Dne 22, t. m. pa bo občni zbor krčmar-ske zadruge, da si izvoli novega predsednika, ker se je Marzini odpovedal. Klerikalna pohlepnost na Štajersko. — Klerikalci še niso zadovoljni, da so koroške Slovence že skoro docela potopili v nemškem morju; zdaj naj bi prišli na vrsto štajerski Slovenci. — Ultraklerikalni dunajski »Vaterland" namreč poroča, da voditeljem slaven, kavcev še niso po volji razmere na Štajerskem, kjer se vrše volitve še vedno preveč pod narodno in vse premalo pod katoliško zastavo. Pravi, da hočejo »katoliško" stranko na Štajerskem takoj organizovati, da bi pri bodočih volitvah že odkrito nastopila proti slo«enskims liberalcem, ki premalo cenijo duhovsko vodstvo v politiki. Pravi dalje, da razmere na Štajerskem so ugodne za tako organizacijo, zato ni dvoma, da se tudi posreči. — Kajpada se posreči, kakor na Koroškem! O tem spregovorimo še kaj več. Tu imate vi krotki »liberalci* po Štajerskem! Toliko ste prepovedovali o »slogi*, zabavljali ste na napredno stranko, obsojali ste naš razpor, zdaj pa le p: .avite se, da boste svojim dušnim pastirjeu. roke poljubo-vali, ponižno ubogali vsakega vaškega kaplana, ali pa bo švigal nad vašimi glavami bridki meč klerikalne maščevalnosti. — Ta napoved v wVaterlandu* je najbolji dokaz, da s kavči ni mogoče mirno sodelovanje, marveč edino le — boj na življenje in smrt Iz Eobljeglave na Krasu se nam piše: Pri letošnji slabi letini se je pridelalo vsega pičlo, posebno pa ajde le za potrebno seme; aH naš pohlevni kurat je pobiral vseeno 14. t. m. po vasi ajdo. Mnogo je kmetov, ki so pridelali le po 1 in 2 mernika, pa tudi teh ni pustil pri miru, ampak tirjal je: Dajte mi, kar morete! Ako so mu prigovarjali, da ni bilo letine za ajdo, pa je rekel, da somu pravile ženske v farovžu, da je še precej. Priliznjenim babam torej verjame, besedi poštenega kmeta pa ne 1 In vrhu vsega povemo, da je kurat jako potreben nove ajde, ko pa ima še stare več nego jo je marsikdo pridela!!! — Hujši so kot biriči! Železniški sprevodnik Josip Jeraj je ponesrečil v noči od sobote na nedeljo. Jeraj je odpotoval s tovornim vlakom št. 162. iz Ljubljane proti Trstu ter je bil na zadnjem vozu tega vlaka. Blizu Sežane pa je padel z vlaka, ne ve se kako, ter je moral obležati nezavestenna tiru. Pol ure za tovornim vlakom sta prihajala v Trst dva stroja, ki sta sla čez Jerajevo telo. Na strojih so v Trstu tudi res zapazili sledove krvi. Truplu sta bili odrezani obe nogi in ena roka, pa tudi po obrazu in glavi je bilo zapaziti več ran. Truplo so prenesli na sežansko pokopališče ter potem prepeljali v Ljubljano. Izpred sodnlje. 20 letni Ivan Saranz iz Ronkov je v noči od 6. na 6. pr. ro. iztrgal iz rok redarjev tovariša Komaca, ki so pa zato njega aretirali. Vrhu tega je šo udaril redarja Fontanota po desnem očesu, Obtoženec je priznal, česar so ga dolžill, le to je rekel, da je udaril redarja po nesreči, da ga ni hotel raniti, Sodniki so mu prisodili 3 mesece trde ječe s postom iu izolira-njem vsaki mesec, 10 dnij zapora je dobil pred okrajno sodnijo Valentin Lovišček iz kanalske Go-renjevasi, ker je bil prodal v Gorici v neki mesnici tele, katero je imelo že »duh*, Emetskl odsek c. kr. kmet. drnštva v Kontna vabi na občni zbor, ki bode v nedeljo dne 23, novembra t, 1, ob 4. uri popoludne v šolskem poslopju v Komnu, Dnevni red: 1, Poročilo predsednika % poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev odbornika v osrednji odbor c. kr, kmetijske družbe v Gorici; 5, prlznatev nagrad najboljšim sadjcrcjcem v zmitlu sklepa lanskega leta občnega zbora; 6, slučajni predlogi. Drobiž. — Most čez Sočo pri Barki bo izročen prometu baje že meseca junija prih. leta. Delo gre hitro izpod rok, in ako ne pride posebnih ovir, bo gotovo do sredi poletja. —¦ Vojak tuk. pešpolka št. 47. po imenu Grašič je spremljal zvečar neko 24-letno Maricko Baje iz Logatca. Redarji so jo hoteli aretirati, češ da je udana slabemu življenju, ali vojak jo je branil. Slednjič so mu vzeli orožje, ga peljali na redarstvo, zaslišali, izpustili ter odstopili akt vojaški oblasti. — Kdo je zakrivil ono veliko tatvino v Zdrav-ščini v vili gospe Kamellove, o kateri smo poročali, še ni nikakega sledu. Onega Trža-čaua so izpustili. — K Mariji Brumatovi na Korsu js prišla te dni neka mlada dekle, rekoč, da je njena sestricina, Br. ima namreč sestričino, katere ne pozna. »Imam ga; ako boste pa potrebovali svežega, pa odideva z Zbiškom na bobre. Bobrov je tukaj dovolj. Ne škodovalo pa bi tudi, da obljubite nekaj kakemu svetniku, zlasti takemu, ki je patron za rane.« »Tudi meni je že to prišlo v glavo, samo tega še ne vem, kateremu. Sveti Jurij je patron vitezov; on varuje vojaka pred nesrečo ter mu daje moč v vsaki potrebi. Pripovedujejo celo, da se pogostoma sam potegne za pravične ter pomaga pobiti one, ki Bogu niso všeč. Toda tak, ki se rad bije, le redko kedaj rad tudi ozdravlja, in za to je nemara določen kdo drugi, kateremu on noče delati napotja. Vsak svetnik ima v nebesih svoj posel in svoje gospodarstvo, kar se razume. Ali drug drugega nikdar ne ovira, kajti iz tega bi utegnila nastati nesloga, svetnikom pa bi nikakor no bilo priiično, da bi živeli v prepiru med seboj. #. Kozma in Damijan sta tudi velika svetnika, katerima se priporočajo zdravniki radi tega, da bi ne izginile bolezni s sveta, ker v tem slučaju bi oni ne imeli kaj jesti. Sveta Apolonija te brani pred boleznijo zob in sveti Liborij te čuva kamena, toda to je kaj drugega. Kadar pride opat, on nam pove, na katerega svetnika at* imam obrniti s prošnjo — kajti kakor ne pozna vsak klerik božjih tajnostij, tako jih ne razume niti vsakdo izmed onih, ki imajo ostrižene glave.« »Kaj, ko bi se priporočili samemu Kristusu?« »Ni dvoma, da je on najvišji nad vsemi. Toda to bi bilo tako, kakor bi mi tvoj oče ubil človeka, jaz pa bi takoj na to odrinil v Krakov h kralju s pritožbo. Kaj bi mi rekel kralj na to? Rekel bi mi: Vladar sem vsega kraljestva, ti pa prideš k meni s tem Človekom. Ali ne moreš oditi v grad k mojemu Itaštelanu in posredniku?« Gospod Jezus je gospodar nad celim svetom — ali razumeš? Za manjše posle ima svoje svetnike.« »Torej vam jaz povem,« reče Zbišek, ki se jima j je proti koncu razgovora približal: Priporočite se naši pokojni kraljici in pojdite v Krakov na njen grob na božjo pot. Ali se je mari zgodilo ondi pred našimi očmi malo Čudežev ? čemu iskati tujo svetnike, ko pa' imamo svojo domačo gospo, še boljšo od drugih? »Ha! Samo ko bi vedel, da ima ona tudi skrb za rane ?« »Ali ko bi je tudi ne imela, jej gotovo nijeden svetnik ne bo smel nasprotovati; ko bi jej pa tudi nasprotoval, pa razsrdi nd-se gospoda Boga, ker to ni kaka navadna žena, marveč poljska kraljica...« »Katera je poslednji paganski narod spreobrnila na krščsnsko vero. To si modro povedal,« mu odvrne Matija. »Ona sedi ondi gotovo visoko pri božjem prestolu, pa jej tudi nihče ne more ugovarjati. Storiti hočem, kakor mi svetuješ* samo da še enkrat ozdravim.« Ta nasvet je bil po godu Jagjenki, katera se ni mogla ubraniti začudenja nad Zbiškovim razumom. Matija je napravil še ta večer slovesno obljubo, in odslej še z večjo nadejo pil medvedovo mast, pričakuje dan za dnevom ozdravljenja. Čez; teden dni pa je jel izgubljati up. Rekel je, da mu mast nagaja v životu in da mu pod poslednjim rebrom raste nekaj kakor oreh. Čez deset dnij je bilo še huje. Oteklina je narasti a ter postala rdeča, Matija pa je zelo oslabel. Ko je prišla končno še vročnica, se je jel resno pripravljati na smrt. V neki noči je nakrat zbudil Zbiška. »Zapali hitro luč,« mu reče, »ker nekaj se godi z menoj, toda ne vem, ali kaj dobrega ali slabega.« Zblšek poskoči na noge, naredi urno v veliki sobi ogenj na ognjišču, prižge smolnato tresko ter se vrne ž njo v čumn&to. »Kaj vam je?« »Kaj mi je ? Nekaj mi je prebodlo oteklino, gotovo ona železna špilja. Držim jo, toda ne morem je izdreti, marveč jo samo čutim pod prsti.«- »To je špilja in nič drugega. Držite jo in krepko potegnite.« Matija se je jel zvijati od bolečine ter je zaglobil svoje prste čimdalje bolj globoko v rano, dokler ni trdega predmeta dobro prijel ter ga izvlekel. »O Jezus?« »Ali je to špilja?« ga vpraša urno Zbišek. «Je. Kar mrzel znoj me je oblil, vsekako pa je to špilja. Evo, poglej U Po teh besedah je pokazal Zbišku podolgasto ostro špiljo železa, ki se je bila od pušice odcepila ter mu je tičala nekoliko mesecev v telesu. »Hvala Bogu. in kraljici Jadvigi! Sedaj boste še zdravi.« »Morda mi odleže, toda bolečina je to strašna,« je dejal Matija, stisMje si oteklino, iz katere je teklo obilno krvi In gnoja. »Ko je železo zunaj, mora tudi bolezen preiti. Jagjenka je rekla, da bo treba sedaj raazati rano z bobrovim lojem.« »Pojdem po bobra takoj jutri.« Matiji je bilo že drugi dan mnogo bolje. Spal je jako dolgo, in ko se je zbudil, je takoj zahteval hrane. Medvedje masti že ni mogel več videti, zato pa so mu razbili dvajset jajec v juho; več mu jih Jagjenka iz previdnosti ni hotela deti. Pohlepno je povžil to hrano ter pojedel na vrh še pol hlebca kruha in popil vrč piva, nakar je izrekel željo, naj mu pripeljejo Ziha, ker je bil zelo vesel. Zbišek je poslal jednega onih Turkov, ki mu ga je bil daroval Zaviš, po Ziha, ta pa je takoj zasedel konja ter dospel gopoludne, prav tedaj, ko sta se mlada jo je ljubeznivo ter jej dala 2 K in čevlje. Kasneje pa je izvedela, da jo je tista dekla nasleparila ter da je neka malovredna ženska; na to so jo zaprli. — 15-letni Ivan Abrara iz Vrhpolja na Sežanščini je nesel v kamnolomu neki strelni prah v škatlji na svoj kraj, kar mu je med potjo eksplodiralo ter ga ranilo po obrazu, roki in vratu, da je mora? v Trst v bolnišnico. — Nekje v bližini Gorice je namazala mati otroku glavo s petrolejem, češ da ne dobi ,golazni* ali da mu preide. Ker se pa dečku lasje niso hoteli posušiti, si je sam malce podkurii pod lase. K sreči je prihitela mati, da je pogasila plamen na glavi otroka! — V cirkusu Enders so aretirali nekega 24-letnega Erberja (?) baje iz Senožeč, ker je bil pijan ter se je vedel arogantno nasproti redarjem, — 6000 kg. dinamita so hoteli prepeljati v gora v porabo pri gradnji bohinjske železnice, ali tukajšnja oblast je prepovedala transport, češ da so varnostne odredbe prepomanjklive. Dinarait ostane tukaj, dokler se ne stori kar največ mogoče v popolno varnost pri transportu. ISce ae praktlkantlnjo za čevljarsko obrt. Ponudbe sprejema Cevi. delavnica iMddling" za veliko vojašnico. Razgled po svetu. Državni abor. — Med došlimi spisi včerajšnje seje je interpelacija posl. Spinčifia glede postopanja dež. odbora istrskega o oddajanju zakupa dež. užitnine v voloskem okraju. Včeraj je skoncala debata o predlogih glede dogodkov v Favoritea. Prišlo je do zabavljanj med kršč. soc. in soc. dem. Sprejet predlog Gesmanov, da se varuje volilna svoboda pri volitvah. Milijonska defrardaclja v Pragi.-Na podlagi dosedanje revizije se je pokazalo, da znaša defravdacija v svetovaclavski posojilnici sedem milijonov kron. Občinske volitve v Tinjaun v Istri so razveljavljene. Lahi kričijo, da so se jim godile krivice pri zadnjih volitvah in izpostavah so si razveljavljenje. Bil se bo torej nov boj, v katerem, upamo, zmaga poštena slovanska stvar. , Slikar Grohar pred sodnfjo. — Slikar Grohar, o katerem smo poročali, dajepo-neveril ,Slov. umetniškemu društvu" K1122 in 81 v, je stal v soboto pred ljubljansko sodnijo, katera ga je obsodila na 3 mesece težke ječe. Nemški eesar podedoval milijone. — Neki zasebnik, ki je umrl v Zgorelicah, je postavil glavnim dedičem nemškega cesarja. Zapuščina znaša 2 milij. mark v posestvih in tri četrt milij. mark v denarju. — Sodnija ni proglasila tega človeka blaznim in cesar podeduje vse to imetje. Novi peklenski naklepi proti štajerskim Slovencem. — V zadnjem zasedanju dež. zbora v Gradcu je večina spreje- la predlog, po katerem bi se vpliv mest in trgov na volitvah v okrajne zastope razširil na škodo kmečkih občin. Nemci bi namreč radi dobili okrajne zastope, ker bi s tem dobili tudi šolo v roke. Okrajni zastop voli namreč tudi člene v okrajni šolski svet. Ker pa cesar ni potrdil reeenega predloga, snujejo sedaj Nemci druge naklepe proti štajerskim Slovencem. Sedaj hočejo staviti v deželnem zboru predlog,' da se okrajni za-stopi in okrajni šolski sveti odpravijo, učitelje pa naj bi nastavljal skoz in skoz nemški deželni šolski svet. Ako bi ta predlog postal zakon, bodo slovenske šole in ž njimi slovenski narod na Štajerskem izročene Nemcem ni milost in nemilost. Tudi za ljudstvo sploh -bi- bil to hud udarec^ ono bi moralo plačevati za šolo, ne da bi Imelo pravico kaj govoriti. Atentat na belgijskega kralja. — Ko se je peljal v soboto dop. belgijski kralj Leopold iz cerkve, v kateri so služili mašo za obe zadnji belgijski kraljici, je ustreli! nekdo iz revolverja na vozove, v katerih je bil kralj in spremstvo. Zadet ni bil nikdo. Napadalca so takoj prijeli. Razjarjena množica ga je hotela ubiti, kar so preprečili orožniki le z največjim trudom. Napadalec je Lah ter se imenuje Rubino. Rojen je bil 1. 1859. v Italiji v pokrajini Bari. S 17. letom je esto-pil v laško vojsko, postal narednik, a'J bil kmalu degradiran, ker so spoznali, da je anarhist, ki dopisuje v anarhistične časopise proti vojaštvu. Postal pa je tudi denuncijant, ki je ovajal reči, ki so se godile v polku in vojaški bolnišnici. Prišli so mnogi pod ključ, pa tudi on je bil obsojen na 5 let v ječo. Prestal je tri, ker je bil pomiloščen. Pa tudi v civilu je bil pozneje radi sleparij obsojen na 4 leta v ječo. Slednjič je živel v Londonu, kjer je bil ovaduh anarhistov, kateri so ga kmalu spoznali ter izbacnili iz svoje srede. Bil je tudi dobro plačan za ovaduštvo. Pravijo pa, da je šel v Bruselj radi tega, da pokaže svojim tovarišem, da je anarhist in ne izdajica, iz tega vzroka da se je odločil za napad na kralja Leopolda. Ker se je vozil kralj nenavadno hitro, ga strel ni zadel, temveč je zadel šele v tretji voz. Zadet ni bi bil nikdo. Soc. listi pravijo, da je atentat uprizorjena komedija! Te dni smo čitali po listih o kralju Leopolda to-le novico: Belgijski kralj Leopold II., o katerem so pisali svoje dni razni časniki, da se poroči z avstrijsko nadvojvodinjo, se namerava odpovedati prestolu, ker je pričel duševno zdatno bolehati. Velika židovska sleparija. —V Bobki v Galiciji so zasledili, da je naborna komisija prezrla 567 asentirancev, ker je židovski ra-binec ponarejal matrike. Okraj, glavarja so pozvali v Lvov, dva uradnika suspendirali, rabinca pa aretirali. Sudokopov je na celem svetu po računu prof. Le Nev Forster 4,475.355; izmed teh jih je v Avstriji 226.000. Slovansko -romanska sveaa proti Germanom. — Listi poročajo, da se ruska literatura in ruske skladbe dan na dan bolj širijo po Italiji. Romansko-slovanska zveza proti germanstvu dobiva vsak dan stvarnejo obliko. Francosko-španski in francosko italijanski odnošaji, kakor sedanji navdušeni sprejem italijanskega vojvode na Španskem, so znamenja, da se ti narodi vedno bolj združevajo. A vs? ti narodi pa hočejo priti z Rusijo v tesneje odnošaje. Francija je zvesta zvezi, Italija in pa Španija sta pa itak v velikem prijateljstvu, kar se že iz tega razvidi, da glede Balkana ni med Italijo in Rusijo niti najmanjšega nasprotja. Najmanjša knjiga na sveto. — V Birraanghannv v Ameriki je te dni zagledala beli dan knjiga, M je najmanjša na svetu in ki vzbuja splošno zanimanje. Knjiga je nekak leksikon in je visoka 30 mm, široka 26 in debela 171/* mm. Grke so primerno knjigi tako majhne, da se more citati le skozi dal-nogled. In vender pravijo, da je knjiga jedno najpopolnejših književnih de!. Proti Srbom. — Urednik ,Dubrov-nika* g. Fabris je zaprt radi tega, ker je ponatisnil neko baje veleizdajsko pesem srbskega pesnika. — »Zastava« poroča, da je zaprt vkasematah stare republike, v temni in vlažni sobici. Prepovedali so mu lastno hrano, ne dajo mu luči, da bi lahko kaj čitai. V januvarju pride pred hrvaške porotnike. — Radovedni smo na njih pravorek! Slcvaki nameravajo postaviti v Tur-čans?:em Sv. Martinu, kjer imajo že svoj .Narodni dom", tudi svoj muzej. Nabrali so že okoli 20.000 K. Tedna nevarnost v Evropi. — Da so to Nemci, v tem zadnji teden mnogo pišejo angleški in ruski listi. — Nemški cesar se je pripravil na pot v London, da bi pridobil Anglijo za podporo svojih sveto-vladnih načrtov. Rad bi imel pristav v Perzijskem zalivu. Angleški listi odgovarjajo, da bi bil to le začetek brezobzirnega nemškega tekmovanja tudi v južni Aziji; Nemci so nevarni vsemu svetu, Rusi pa ne, ker Rusiji je odkazana uloga celinske velevlasti, dočim je Nemčija postala močna tudi na morju. — »Svet* meni, da med Anglijo in Nemčijo ne more biti nikdar odkritega prijateljstva, ako Anglija noče, da je Nemčija nekega dne ne poj6 kakor kako omako poleg pečenke. Po Sadovi in Sedanu je Nemčija nevarna vsem. Zato moramo biti \J — proti njej I — Da bi le kaj izdali ti glasovi! Biclkelj nasprotnik biljarda. — Na Francoskem, v domovini biljarda, ta igra od leta do leta pojemlje. Za vzgled navedemo le to, da se je 1. 1889. nahajalo v gostilnah, raznih klubih itd. na Faneoskem 96.000 biljardov, od katerih se je plačeval davek; a že i. 1901. je padlo število obdačenih biljardov na 89.000, torej za 70001 To razmerje se porazdeli tako, da zmanjka iz Francije na leto do 500 biljardov. tJzrok temu popuščanju plemenite biljardne igre pa je v prvi vrsti bicikel. Ljudje iz vseh slojev, ki so si preganjali prej prosti čas na biljardu, se rajši zdaj vozijo po prosti pri-rodi. Ne v Južno Afriko! — Iz Kapstadta poročajo, da je prišlo pred kratkim tje 700 priseljencev, katerim pa lokalna oblast ni hotela dati dovoljenja za Transval. Morali so ostati v Kapstadtu. Sedaj se trudijo okoli oblasti], da bi jih pustili v Transval, aH bržčas se jim to ne dovoli. Kam potem? Nazaj v domovino lačni, brez dela in brez sredstev! Bnrl v Hekslkl. — Bivši burski general Suymari in maršal Bond iz Newjorka iščeta v mefcsikanski državi primernih prostorov za naseljenje Burov. Sprejeli so jih na merodajnih mestih in tudi v finančnem roi-ntsterstvu prav prijazno. Sedaj si ogledujeta deželo, kje bi bilo primerno za nastanenje Burov. Književnost Poljaki o Slovencih. — Poljski časopis ,Lud* je objavil v 4. zvezku VIII. dela obširnejše razpravo: tZ w i c z a j e, z a-bawy i zabobonv ludu slowen-skiego w potudniowej Styryi". Spisal jo je Slovenec g. Peter M i k I a v e c, jeden najpridneiših sotrudnikov naših. (Prevel je: Ben Hur, Quo Vadiš, Križarji, Potop in nešteto drugih povestij.) Gosp. Miklavec piše poljski in ruski prav tako kakor slovenski, dasi je — samouk. — V tem spisu tolmači šege, navade in vraže južneštajerskih Slovencev. »Krajna*. — Brošuro v ruskem jeziku pod tem naslovom smo dobili te dni v roke. Spisala jo je g.čna Vera Haruzinova, hčerka slavnega Haruzina, o katerem smo že govorili v »Soči". Ta brošura velikega formata šteje 49 stranij. V spisu, ki odseva veliko ljubezen do našega naroda, so tudi naslednje slike: Čebelnjak, — stog za sušenje žita, detelje itd. — prevoz romarjev na Blejskem jezeru k Materi božji, — cerkev sv. Ivana Krstnika v Bohinju, — božično jutro pred obednico, — Slovenka s pečo, — Slovenka z avbo, — koča, — hiša slovenskega kmeta, — isto iz bohinjske Bele, — skedenj s stogom, — skedenj z Notranjskega. Kaj vse opisuje mlada gospodična pisateljica v tej brošuri, pričajo naslovi slik. Tako se uče i Rusi malo po malo spoznavati našo domovino; od spoznanja do iskrene ljubezni pa je le en korak. Zato smo mladi pisateljici jako hvaležni za ta res lepi spis o jedtiem delu slovenske domovine. Naj bi sledili še drugi, da bo mogočna Rusija bolje poznala oni kos slovanske zemlje, ki leži najdalje od Rusije ob Adriji in ob samej graniti staroklasične Italije. — Poznajoči veliko ljubezen g. Haruzina in njegove g.čne hčerke do naše domovine, smo uverjeni, da bodo sledila še druga dela, ki bodo seznanjala ruski svet z nami Slovenci, ki smo sicer mal narod, ali toliko bolj potreben, da se zanima zanj oni, ki je mogočniši. — In s takimi spisi se obuja pozornost v Rusiji na najzapadnejšo slovansko mejo, kjer bije še mnogo iskrenih slovanskih src. odpravljala k jezeru po bobre. Iz početka je bilo slišati dokaj šale pri medici, pozneje pa sta se jela starca razgovarjati o otrocih in hvaliti vsak svojega. »Kak mladenič je ta moj Zbišek!« je spregovoril Matija. »Njemu ni najti para na svetu! Pogumen je in gibčen kakor ris in vsakemu poslu je kos! Ko so ga peljali v Krakovu v smrt, so tarnala dekleta tako, kakor bi jih kdo od zadaj zbadal s šilom, pa še kaka dekleta: vitežke in kaštelanske hčerke, da raznih lepih meščank niti ne omenjam.« »Dasi so bile kaštelankein zale, vsekakor pa niso bile lepše nego je moja Jagjenka!« mu odvrne Zih iz Zgorelic. »Ali mari jaz pravim, da so bile lepše? Saj bolj mičnega dekleta, nego je Jagjenka, morda ni moči najti na svetu.« »Jaz tudi zoper Zbiška nimam ničesar. On napne lok celo brez napenjače?« »In medveda sam samcat premaga. Ali ste videli, kako ga je razbil? Vso lobanjo mu je razklal z jednim udarcem.« »Da, lobanjo mu je razklal, toda medveda ni sam ubil, ker mu je Jagjenka pri tem pomagala.« »Pomagala? Nu, o tem mi ni rekel ničesar.« »Ker jej je obljubil molčati... Deklico je sram, da je odšla po noči v gozd. Meni je takoj povedala, kako je bilo to. Druge se rade lažejo, toda ona noče tajiti resnice. Odkritosrčno pa vam povem, da mi to ni ljubo, kajti kdo v6... Hotel sem jo že pokarati, toda rekla mi je tako-le: »Ako jaz sama ne ohranim svoje nedolžnosti, mi je tudi vi, oče, ne ohranite; toda ne bojte se, kajti Zbišek že ve\ kaj je vitežka Čast« »Nu, kajpada. Saj sta danes tudi odšla sama.« »Toda zvečer se vrneta. Po noči ima zlodej naj- večjo moč, in deklici se ni treba sramovati, ker je temno. Matija se zamisli, na to pa reče kakor sam sebi: »Očitno je, da rada vidita drug drugega.« »Da. Samo ko bi on že ne bil drugi obljubil.« »To, kakor veste, je vitežka šega. Kateri mladenič nima svoje zapovedovalke, njega smatrajo za prostaka. Obljubil jej je pavove šapelje in te mora strgati s čelad, kajti tako je prisegel na vitežko čast, Pa tudi Lichtensteina mora dobiti v svoje roke, toda drugih obljub ga more opat odvez?ti.« »Opat pride v kratkem.« »Ali mislite?« vpraša Matija, na to pa nadaljuje: Končno, kaj pa mu neki hasne obljuba, ko pa mu je j dejal Jurand, da mu deklice ne da ? Ali jo je obljubil | komu drugemu, ali jo je posvetil službi božji, tega ne vem, toda rekel je, da je ne d&.« »Rekel sem vam že,« nadeljuje Zih, »da ima opat Jagjeiiko tako rad, kakor bi bila njegova. Zadnjič je rekel tako-le: »Sorodnikov nimam, razven nekaj oddaljenih, radi tega pa podeduješ za menoj več ti nego oni.« Po teh besedah pogleda Matija Ziha nemirno, da, celo zlobno, in še le potem spregovori: »Škode nam menda vendar ne želite?« »Jagjenka dobi Močidol,« mu odvrne prijazno Zih. »Ali takoj ?« »Takoj. Kateri drugi bi ga ne pustil, njej ga pa dam.« »Bogdanec je itak že na polovico Zbiškov, in ako mi Bog da zdravje, pa mu še nekaj prigospo-darim, kakor se spodobi. Ali imate Zbiška radi?« Na to jame Zih pomežikavati z očmi ter reče: »Hudo je samo to, da se Jagjenka takoj obrne k steni, brž ko se kdo njega spomni.« »Pa kadar se spomnite katerega drugega?« »Ako se spomnim drugega, me takoj pozorno pogleda ter vpraša: »Koga?« »Nu, vidite! Bog da, da pri taki deklici Zbišek pozabi na ono. Jaz sem že star, pa bi jo takisto pozabil ... Alf hočete medice ? »Hočem.« »Nit — opat je kaj moder človek. Med opati se dobijo, kakor veste, tudi posvetni ljudje, toda ta, das ne sedi med menihi, je vendarle duhovnik, in duhovnik svetuje vedno bolje nego kak navaden človek, ker zna citati in je tudi v zvezi s svetim Duhom. To pa je kaj lepo, da hočete Močidol takoj prepustiti deklici. Tudi jaz hočem, ako mi Bog da zdravje, gledati, da odtegnem Volku iz Brezove čim največ kmetov. Vsakemu hočem dati kos dobre zemlje, katere je v Bogdancu dovolj. Naj se poklonijo kmetje« na Božični praznik Volku, potem pa pridejo k meni. Ali bi mar tega ne smeli? Sčasoma postavijo tudi gradič v Bogdancu in nasujejo nasip okrog njega. Zbišek in Jagjenka naj zahajata skupno na lov. Mislim, da dobimo v kratkem sneg. Tako se privadita drug na drugega in mladenič pozabi med tem na ono. Naj hodita skupaj. Ali kaj naj še dalje govorim ? Ali bi mu dali Jagjenko ali ne ?« »Dal bi mu jo. Ali se mar nismo že davno pomenili, da sta ustvarjena drug za drugega in da Močidol in Bogdanec dobe* naši vnuki.« »Grad!« zakliče veselo Matija. »Bog daj, da bi jih bilo kakor toče. Opat nam jih bo krstil.« »Že dolgo vas nisem videl tako veselega!« za-kliče Zih. »Sedaj je tudi meni mnogo lažje pri srcu. Železo mi je že prišlo iz života, za Zbiška pa se nikakor ne bojte. Opazil sem, da sta iz početka le malo govorila INilhelmov obliž. Ta o'-liž, ki se izdeluje izključno le v lekarni Frana Wilhelma o. kr, dvornega zalagratelja v Neunkirchen, Spodnje Avstrijsko seiabi z dobrim vspeh ni v lsakem slučaju, ko se sploh rabi kak obliž. Pos bno koristen pa je pri starih nevoetljiv h bolečinah, kakor pri kurjih očesih, roženici itd Dotično bolno mesto se očis i, potem se obliž namaza na kos tof ta ali usnja in se nanje položi. Cena zavitku-80 vin. 12 zavitkov 7 kron, 5 dacetov 30 kron. V znnk pri brati je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva). ----------- Dobiva-sev vseh lekarnah. Kjer se no dob', vrši se poS ijatcv dhektno. Podpisani priporoča slavne nr iHirstv v Gorici in na deželi, svojo prodajalntco jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičovega mlina v Hiranju, nadalje una tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognao, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril -j^etojovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter'drago v to s!K|o^^a1ol5elu1rgtjr-Postrežb»«4«čna in po zmernih cenah. '_ Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v ScmouiSkl uliei St. 1 •v lfistnihiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. Sprejme se Božfast. Trte, cepljene na anterikanski podlagi, krepko zrastene v vefi vrstah. Cona s 100 kosov 20 kron „ 1000 „ 180 „ Priporoča AdOlf FeFfailt v Gorici. Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobh a se zastonj in franko v Sclnvaiinen-Apoteko, Frank* furt a. M. posojilniskega uradnika izvežbanega v knjigovodstvu in drugem posojilniSkem poslovanju. Nastop službe s 15. decembrom ali tudi pozneje. — Plača po dogovoru. Ponudbe s spričevali na »GuliŠkO ljudsko pOSOJilfliCO V CoNci" i Trgovec z vinom Ant. Pečenko S Vrtna ulica itv. 8. Z priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej • pristna bela in Črna viua iz vipavskih, ftuianskih, S brskib in istrskih in dalraatniskih vinogradov. a Cene zmerne, postrežba točna. • BMP** Za pristnost vina jamči. _ Zmz—*——••—*••L*•&—t—m JUta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Biessner, y Hnnskl dici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prec. duhovščini in slav, občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na pejrilo. Najceneji izvir dokih Hanm Konrad, Izm ir tir ztaMn - Neel it. 249. (Češko). Laotne delavnice ur in fine mehanike. Dobra rem. ura iz nikh*a gld. 375 Fina srebrna rem. ura , 5-25 Fina srebrna verižica . . , 1*20 Budijnik iz niklja . . , 1-75 '1 vrdka je odlikovana s c. kr. orlom; _______ brne svetinje iz razstav ter tisoče oriznalnih pi.ftn. - H astro v an cenik zastonj t LINIHIEHT. CAPSICI GDMPOS. Ii Rlohtepjiv« liktrnt v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol nblažujojo mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlgr. steklenicah z nnio zaščitno znamko g ..SIDROM" namreč, iz RIGHTERJBVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena g to zaščitno znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem le*«"™ v pragi. |* Ellzabetngasse st. 6. |\l privll. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Pover^ja v Gorici na Travniku it. 5. -^ Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kuriv garn, piquet lastink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseli vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 5 do 9 let K 5'40 in viSe • » , 15 , , 8-60 , , 15 dalje . . , 15-— t vrhne suknje vsake mode.....„ 24*— , » , za čaatito duhovščino , 28*— , hlače..............,5-— , .Haveloke in sobne plpgfte 15 K n?p-e:., ' Za dnine In gosplce: Haveloke...............25 K Sako in pelegrine............ 9 , V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu. Razprodaja dežnikov! Anton Potatzkv v Gorici. Kil sredi ltuStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovallšoe nlrnberikega In drobnem blaga ter tkanin, preja In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Svetinjice. — Kožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse leine čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih deželi. 2 35-8 Naznanilo. Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu v mestu in z dežele, da je preselil dne 10. t. m. staroznano gostilno * „Prl belem za|cu" iz Nunska ulice v Tržaiko ulico it. 3. V nadi, da mu slavno občinstvo ohrani dosedanjo naklonjenost, zagotavlja, da bode skrbel kakor doslej za vsestransko dobro postrežbo. Toči pristna domača črna In bela vina; ima izborno kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili, da lahko postreže o vsakem dnevnem Času. Nadalje ima tudi lepo urejene sobe za pronočiSČa ptujcev itd. Ima obširno dvorišče za naklado in razklado blaga ter prostore za voznike kakor tudi velike hleve za konje in goved. Svojim rojakom z mesta in deželo se toplo priporoča udani A. Turel. E. LEBHERZ Borili« tovarna u 2 Ig alic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice ¦¦*- Apollo-*« Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardinu 8 priporoča pristna bala in Srna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. med seboj; sedaj pa, kadar sta sama, se neprenehoma obračata drug proti drugemu ter se pogovarjata. Ali hočete še piti?« » Hočem.« »Na zdravje ZbiŠka in Jagjenke!« XIII. Stari Matija se ni motil, ko je dejal^ da se Zbišek in Jagjenka rada vidita in da koprnita drug po drugem. Jagjenka je z izgovorom, da obiskuje bolnega Matijca, pogostoma zahajala v Bogdanee, in to z očetom, ali sama, in Zbišek je vsled hvaležnosti. zahajal Zgorelice, tako, da je nastalo med njima sčasoma odkritosrčno prijateljstvo. Jela sta se rada imeti in govoriti med seboj o vsem, kar se ju je moglo dotikati. Bilo pa je tudi nekoliko vzajemnega začudenja v tem prijateljstvu, kajti mladi in lepi Zbišek, ki je bil že proslavil na vojni in v dvobojih, ter je bil že celo na kraljevem dvoru, se je zdel mladi deklici v prispodobi s Čtanom iz Rogove, ali Volkom iz Bro-zove kot kak pravcati vitez in malone kraljevič; on pa se je vsaki čas moral čuditi njeni lepoti. Zbišek je mislil kajpada neprestano na DanuSo, toda pogostoma, kadar je iznenadoma pogledal Jagjenko, naj si je to že bilo v gozdu ali doma, je rekel nehote sam sebi: »Hej, kuka srna je to!« In kadar jo je objel okrog pasu, jo posadil na konja ter začutil v svojih rokah njeno, kakor iz kamena izklesano telo, ga je vselej prevzel nekak čuden nemir in mravljinci so mu zagomazeli od glave do pet po životu. Jagjenka, ki je bila po svoji naravi ponosna, porogljiva ter celo hudomušna, je postajala Čimdalje po-kornejša prav kakor kaka služabnica, ki mu je zrla samo v oči, hote* uganiti, s Čim naj mu postreže. On je videl to njeno veliko udanost ter jej je bil za njo hvaležen in čimdalje prijetnejše mu je bilo, nahajati se v njeni bližini. Končno — zlasti od onega časa, kar je začel Matija piti medvedjo mast, sta se videla skoro vsaki dan, in potem, ko je špilja že prišla iz rane, sta šla skupaj nad bobre po sveži loj, ki mu je bil neobhodno potrebno zdravilo. # Vzela sta vsaki svoj lok, zasedla konja in odjezdila najpoprej k Močidolu, ki bi imel biti Jagjenkina dota, pred gozdom sta izročila konja služabniku in šla peš, ker se v gostem gozdu preko močvirja ni dalo jezditi. Potem pokaže Jagjenka na prostorno livado in na črni pas gozda ter reče: »To je gozd Čtana iz Rogove.« »Onega, ki bi te rad vzel ?« \ Ali ona se nasmeje: »On bi me vzel, ako bi ga jaz hotela!« »Lahko se mu ubraniš, ker imaš na pomoč Volka, kateri, kakor sem slišal, kaže čtanu zobe. čudim se samo, da še nista pozvala drug drugega na dvoboj.« »Ker jima je oče, odhajajo na vojno, dejal tako-le: Ako se bosta tepla, naj mi nikdo več ne pride pred oči.« Kaj jima je. bilo storiti ? Kadar sta v Zgorelicah, gledata srpo drug drugega, potem pa pijeta skupaj v krčmi v Kresnji, dokler ne popadata pod klop.« »Bedasta človeka.« »Čemu?« - »Ker bi moral, kadar Ziha ni doma, pridrviti j eden ali drugi v Zgorelice in polastiti se te s silo. Kaj bi storil Zih, ako bi te našel vrnivši se domu, otrokom v naročju ?< Plave Jagjenkine oči se nakrat zaiskre\ j »Torej si misliš, da bi se jima udala ? Ali si morda misliš, da v Zgorelicah ni ljudij in da jaz ne znaml vabiti kopja ali loka ? Naj samo poskusita! Zapodila bi vsakega domu, pa Še sama bi napadla Rogov ali Brezovo. Oče je vedel, da sme brez strahu oditi na vojno.« Tako govore" je naježila svoje lepe obrvi in mahala tako grozno s svojim lokom, da se je Zbišek nasmejal ter dejal: »Nil, ti bi imela biti vitez, ne pa deklica.» A ona, pomirivši se, mu reče: »Čtan me je čuval pred Volkom, Volk pa pred Čtanom. Sicer pa sem bila pod opatovim varstvom, in vsakdo ima prav, ako se čuva opatove zamere.« »O, da!« zakliče Zbišek. »Tu se opata Vsi boje\ Toda jaz — pomagaj mi sveti Jurij, da ti govorim resnico — bi se ne bal ni opata, ni Ziha, niti zgore-liških naselnikov, niti tebe, marveč bi te vzel...« Jagjenka je obstala na mestu, dvignila oči proti Zbišku in ga vprašala s čudnim, mehkim in zategljivim glasom: »Ali bi me res vzel?« Na to odpre usta ter vsa rdeča kakor zarja čaka na odgovor. Toda on je očitno mislil le na to, kaj bi storil namesto Čtana ali Volka, ter je semtertje pptresel glavo in nadaljeval: »Kako naj se deklica bori z mladeniči, ko je treba, da se mora omožiti! Ako se ne dobi kateri tretji, morala boš vzeti jednegabd teh dveh. Ali ne?« »Tega mi ne govori,« mu odvrne otožno deklica. »čemu ne? Že dolgo nisem bil. tukaj, torej no vem, kateri bf ti bil bolj všeč.« »Hej!« vzdihne Jagjenka. »Daj mi mir!« (Daljo pride.) 1 i^eem^saeo »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Naaelstvo in natoratvo je sklenilo v skupni seji dne 28. deo. Hranilna vloga se obrestujejo po 4'/,*. Stalne vloge od Hranilna v.o8» ^ ^ ^j r ^ odpovedjo 1 leta po 5%. Rentnidavek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5»/,%. na varSčino aU zastavo 6%, na menice 6*. s V.* iradnino. Glavni deleži koncem leta 6*. na meniceo*, s /¦* kronah): Članov 1819 s 7932 delaži po -Vrednost h iS 142.643 (v resnici so vredne več). - Rsservm zalog 63.014. Hranilne vloge se sp*e1emajo od vsakogar, se dajejo le zadružnikom. Wm<*PM4Mmfi*^^*iwmmmmm^m - Posojila i TrjjoVjko-obrtna rej^troVarja zadruga z neomejenim jamstvom v Goriel. i / vlog« obrestuje po 4«,',%, - večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. »Jila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje. vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. nje 1. avg. 1902: a) podpisani......... K 1.231.200*— b) vplačani.........» 590.171*64 Dana MMiil«..........» 1.358.212*28 Dopolnilni zaklad......» 203.863*46 Vlaga................* 568,867*99 __________yv_____________.___ Kranjski laneno oljnati firnež, pristen čisto kranjsko laneno olje ••••••• sladko Jedilno laneno olje priporoča Adolf Hauptmann kranjska fo»ar«a oljnatih barv, firnaia, toka Ia Maja v LJubljani. l^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št 3. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnojTohrojna naročila ter obljublja soli«fno postrežbo po jnko zmernih cenah. | Naznanilo. Uijudno naznanjava p. n. častitim odjemalcem, da sva premestila tovarno sodovko in uokallc v ulico Tor- rento it. 10 ter so priporočava z odličnim letovanjem udana Hrovatin in Obrdank Pfaff-ovi šivalni stroji H^"* so najbolji. ^Ml | To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni siroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po n;iži več kot 20-letni poskulnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbojj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim, rfaffni italii stroji StSL"1Welni *"5ovcd''0 rfaffmi iinlai stroji 1S2S? - *¦**""" in SKiffnui tfuoliti cfnnji so posebno pripravni za umetno vezenje rlolllIVI SltBiill Ollujl (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. _______________Kalmi ilvahi stroji SSfcfJtZ" '""*' l0,'""0¦ Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaflfovo Šivalne stroje. j ffaffovih šivalnih ia dragih sirajef v loiiGi m lunicipio štev. 1 SMINIG & DEKLEVA, Poprarljalniea šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14. Trgovina z železnino „MERKUR" PETE! MAJDlC sr Oelj-u.,, Gr-rašlca. cesta 6te*v- 3Li3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekia, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, wata in pohištvo, žrebijev, vijakov in za kov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinsklh potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. 1*9* Tomaževa žlInciTa, najboljše iixn.etxi.o gnojilo. "^Pl * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kriiev. •* Postrežba točna. i_ <5ene nizke. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ».Krojaška zadruga" vpisana zadruga * omajano zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske inmožke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgrt».tR i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), >Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaate in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sieer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice,,J5ger-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja. Na željo se polije tudi uzorce, poštnine preste, Perdo Bečič: Kletev nezvestobe (Slov. knj. sn. 107 114.) Navadno broširana K .-}*20, elegantno vezana v izvirnih platnicah K 4*80 priporoča „(jOFišlž t Gorici. trgovec zjedilnirsiblagom Gosposka ulica Št, 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega .Luka' po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke ŽnideršiC & ValenCiC v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochrnann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo [»o pošti od 5 kilogr. naprej. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri st je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladi! ali prenapolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpi na gerečici, želodčnem krču* tiičanju želodca, težkem prenavljanju < ; ali zaslizenju, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je že umogo | ' ' v rabi. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zeliiS, j krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodeine bolezni in pospešuje obnov^eoje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdra*»|jo. j Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, riga n Ju, deravici (zgaga), | 1 napenjanju, bljuvanju takoj rabili. Večkrat izginejo vse le boleznij, ako človek parkrat j pye omenjeno zeliščno vino. Ako se človeka zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnoba, klanj« (madron). ! arino utripanje, brezsenost, kakor tudi zasedanje krvi v jetrih, vranici in vratnici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hiho, odpravi neprebavljivost in odstrani iz ie-^ lodca in črev vse nepotrebne in nerabljive snovi. Medlost bledost pomanjkanje U in oslabelost {^^SSithsd& i krvi in bolnih jeler. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebite brez spanja j uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino pomaga zopet, okrepivši životno moč. Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene i živce in obudi veselja do življenja. Vse to dokazujejo mnoge zahvale in pripoznanja. ' ZeUšfno vino se dobi v steklenicah po gld. 1*50 in 2* — v lekarnah v Gorici, Kor-, Ajelu, Čam|Aungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu. Gradišču ob Soči, Ronkah, Ogleju, I Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanori, Tolminu. Idriji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi, Porlogruaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhijo in bližnjih deželah. Lekarna I ; G. Cristofolelti v Gorici pošilja tri m vež steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po vsi Avstriji. Opominja se na različne ponaredbe! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, radečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 1&0.0, črešnjevega soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, koronike svišča in kolmeža tu.O. Vse le dele naj se zmešal