•JOŠIO
iLustRovAn. bRuiinsKi tebniK i/hAjA v detutcK
III. leto
v Ljubljani. 13. avgusta 1931
V treh mesecih!
Napisal W. It e e s e
..Ti se lahko smeješ!" je zagodrnjal Fred proti svojemu prijatelju, ki se je skoraj dušil od smeha. „Če ti povem, da to ni šala, nego gola tesnita! Novi direktorji so včeraj sklenili, da morajo poslej biti vsi njihovi uslužbenci poročeni. Davi sem dobil odpoved s kratko in jasno pripombo, da sc moram v treh mesecih oženili. drugače pa lahko grem. O izboljšanju plače niti besede!"
„Nu. veš ka j. Fred," je dobrodušno menil Igor, „pre ali slej st' imaš vendar namen poročili — ne? Namestil da bi odlašal, pa se malo oglej naokoli — to ne bo tako hudo, bi rekel."
..k je hudiča pa na j kar čez noč snamem dekle, da mi bo povšeči? l iste, ki bi jih hotel za ženo. pa so že zaročene!" je ogorčeno vzkliknil Fred.
..Ne glej no tako tragično! Treba je stvar malo prespati. Idi na sveži zrak — ko se vrneš. pa bova dalje govorila... o tvojih ženitvenih načrtih. Vrzi se za eno uro na kolo!"
Fred je bil navdušen kolesar in zaklet sovražnik motornih koles, zato se je dal naglo pregovoriti.
„Prav imaš, Igor. Na zrak moram, drugače me še zaduši."
*
Malo po tem razgovoru je Fred'dirjal na kolesu po lepi ravni cesti. Toda misel na poroko mu ni šla iz glave. V treh mesecih! Taka nesramnost! Na tak način nastaviti mirnemu,
MORNAR NA SUHEM — A SAMO POLETII (FOTO METRO)
nedolžnemu samcu nož na vrat!
..Vsega tega je samo novi ravnatelj vzrok, ta plešasti Rainer!" je ogorčeno mrmral sam pred se. ..Vsi morajo plesati. kakor jim ta trdoglavi vsemogočnež žvižga. Njemu
je seveda lahko govoriti. Kakor da bi se dalo zaljubiti se, zasnubiti, zaročiti sc in oženiti — vse v eni sapi! Le kje na j dobim ženo. da me ne vržejo iz službe?"
Se nadaljuje nu struni 478
ttROUtK* TE DMA
V treh mesecih!
Smej se, bajazzo!
Mlada češka Nemka Mar.v Reeves. bolj znana pod imenom Mitzi Miil-ler, je bila zadnje mesece stalno v družbi Charlieja Chaplina v Juanu-les - Pinš na francoski rivijeri. Jeziki so celo vedeli povedati, da se je Charlie zaljubil vanjo in da bo mala Mitzi v kratkem žena slavnega igralca. Menda so ti jeziki imeli celo prav, čeprav ni 11 oln-n novinar mogel od zaljubljencev izlisičiti priznanja. Zdaj pa se je idila razdrla: Mitzi je namreč kar čez noč izci-uila iz Juana. Pravijo, da so v noči pred razstankom čuli v Chaplinovi vili precej glasno in razburjeno govorjenje. Vzrok prepira je lep črnook in črnolas Ggiočan. ki je v Mitzinem srcu izpodrinil Chaplina. *
Srečna gospodična tajnica...
Prejšnji teden se je bivši indijski podkralj 71 letni lord Reading poročil s svojo letno zasebno tninico Stello Charnaiid. Njegova prva žena. ki je z njo 44 let živel v srečnem zakonu, mu je lani umrla. *
Majhni vzroki, veliki učinki.
V	neki češki banki je ogeni uničil vso streho in napravil veliko škodo. Vnelo se je na jako nenavaden način. Na podstrešnem oknu je bil v eni izmed šip zračni mehurček. ki je nastal pri pihanju stekla. Ta zračno-stekleni mehurček' je deloval kot zbiralna leča: vanjo se je uprlo vroče avgustovsko solnce. žarki so se združili na lesenem tramu v podstrešni, ki ie začel tleti in povzročil velik požar.
*
Čevljarska smola ni za rane!
Na Moravskem se je neka kmetica zbodla v nogo. Da bi se ji rana prej zacelila, jo je namazala s čevljarsko smolo, ki so ji o njej sosede pravile, da ..imenitno pomaea pri ranah“. Zastrupila si je kri iu v strašnih bolečinah umrla.
Svetega Birokracija reši nas. o Gospod!
Velika dunajska tvrdka je dobila iz Češkoslovaške tri vagone kumar, ravno ko je stopila v veljavo nova carinska tarifa, ki zahteva na kilo namestu 25 par carine 65 par Tvrdka bi bi bila morala plačati okoli 22.000 Din več carine in drugih davkov kakor po prejšnji carini, in kumare bi se (ako podražile, da jih nihče ne bi hotel kupiti. Zato je carinski oblasti predlagala, da ji carino črta iu bi kumare zastonj razdelila med dunajske brezposelne delavce, Ob-lastvu pa na to niso pristala, in tako so kumare romale — v Donavo.
Nudaljevanje /.
V	tem premišljevanju je pozabil vse okoli sebe. Zdajci pa začuje presunljivo zvonjenje in' takoj nato prestrašen ženski glas:
..Pazite vendar... o Bog..." Bilo je že prepozno. Tresk in žvenket — in že sta ležali dve kolesi v prahu na cesti. Fred je začutil, kako je zletel
v	mogočnem loku čez vodilo po zraku in priletel na mehko travo. Najprej se je otipal in videl, da si ni zlomil tilnika ne potrl reber, nato pa je skočil pokonci in stekel k mladi dami, ki je tudi ležala v travi. Pomagal ji je na noge in jo vprašal z zasoplim glasom: „Ali ste se potolkli?**
,.Ne.“ je kratko odgovorila. „toda moje kolo je strto! Vam menda nisem dolžna hvale, da sploh še živim!**
Fred ni mogel odtrgati oči ofl njenega svežega, zalega obraza s srditimi očmi. v katerih so se klesali bliski.
..Verjemite mi. strašno žal mi je. Gotovo me boste tožili za odškodnino. Seveda sem prioravl jen...“
Mlada dama je pogledala svoje zbito kolo.
..Kakopak vas bom tožila! Dvakrat sem pozvonila, pa se sploh niste zmenili. Vrhu tega ste vozili na napačni strani!“ ..Vem.’* je skesano pritrdil I* red. ..Prosim vas le. gospodična. da mi prihranite sodne troske. Povejte, koliko sem vam napravil škodo: poravnal jo bom. /a zdaj pa vas prav lepo prosim oproščen ja. A Ti ne bi stopili z menoj tjale na vrt? Postavil se bom na cesto in poklical or vi avtomobil, da vas spravi domov. Za vaše ko-
lo	bom že poskrbel, zanesite' se! Ali bi vas smel prositi za vaš naslov, gospodična?”
„F]dita Rainer, Mozartova ulica sto tri in dvajset.“
Fredu je zaprlo sapo. ..Mozartova ulica, pravite!** je zajecljal. ..Po tem takem ste v sorodu z gospodom rav-
naslovne strani
natcljem Rainerjem od konzervne tovarne?**
..Moj oče je. Ali ga mar poznate?“
,.č'c ga poznam! Sa j je prav za prav on vzrok moje smole.
V	konservni tovarni sem namreč v službi. In ravno danes sem dobil pismo s sporočilom, da si lahko izberem drugo službo, če se v roku treh mesecev ne oženim. Tudi drugi samski uradniki so dobili tako ljubeznivo obvestilo. Kratko. brez utemeljitve. In prejle sem na kolesu samo o tem razmišljal, k je naj si poiščem primerno ženo...“
..Tak ste vi tisti gospod Reuter, ki papa o njem tolikokrat govori ?“
Ves počaščen se je priklonil. Edita pa mu je z dražestnim nasmeškom pomolila roko.
..Veseli me. da sem sc seznanila /. vami. Še davi je papa govoril o vas. češ da bi vas
o	miliki povabil na večerjo. Kako bi bilo. gospod Reuter, če bi se skupaj peljala domov in bi sami povedali pa pan n tole isiorijo?“
In ko je videla njegovo zadrego, je poredno pomežiknila :
,.Veste, doma se boste s pa-panom mnogo lafflje pomenili zastran odškodnine!**
Vf
Fred je prebil jako pri jeten večer v hiši svojega trdoglavega direktorja. Stari gospod je bil (oiiko obziren, da se ni hotel vtikati v zadeve svoie hčere.
Drugi večer je Fred začutil potrebo poročati gospodični Ramerjevi. kako napreduje popravilo kolesa. Pri tem se mu ie ponudila prilika, da je dobil ravnatelja nekaj minut na samem.
..Gospod direktor, upam. da ne boste vztrajali na svoji nemogoči zahtevi. Pri na jboljši volji ne vem. kako naj se v treh mesecih oženim. Saj ne
rečem, da se ne bi hotel, samo..."
„Ne, ne, škoda besed! Ali se oženite, ali pa —! Nadzorni svet ima za to zahtevo tehtne razloge. Jaz ne morem sam odločati in izpreminjati pogojev. Ravnajte se po tem!"
Čez tri dni je bil Fred spet v hiši svojega ravnatelja; vprašat je prišel, kako je gospodična Ilamerjeva zadovoljna s kolesom, ki je bilo zdaj popravljeno in kakor novo.
i	rosil jo je, naj ga kar takoj preizkusi, da bo videl, kako gre. Edita je pristala na njegov predlog in tako sta se skupaj odpeljala na kolesih. Vozila sta se več ur. Kolo je bi|o imenitno. Ko sta se vrnila na njen dom, sta se domenila. da pojdeta drugi dan spet s kolesom na izlet.
Ti pogosti prijateljski izleti so se Igorju začeli sumlji-
vi	zdeti.
*
Dva tedna sta minila. Nekega lepega popoldne kolesarita Fred in Edita spet po ti-sti lepi senčnati cesti in privozita do kraja, kjer sla se prvič srečala. Fred jo prosi, naj bi malo stopila na tla. bdita stori.
..Ali še pomnite,“ jo vpraša in stopi čisto k njej, ..ali še pomnite, kaj me je tisti dan lako zamotilo, da nisem čul vašega zvonjenja?“
..Zdi se mi." je zajecljala vsa rdeča. „Menda ste razmišljali. kako bi prišli v treh mesecih do žene.“
„Res je. Vse moje misli in vsi moji čuti so bili polni edine misli: kje naj si poiščem ženo? Gospodična Kamer — Edita — ali ne mislite tudi vi, da je bilo najino takratno ličenje tako rekoč odgovor usode na to pereče vprašanje? Edita, ljubim vas, strašno vas ljubim. Že od prvega trenutka. Prej so se mi zdeli 1 rije meseci neskončno kratek rok za zaljubitev, pa sem se že v enem edinem dnevu — kaj pravim, v enem dnevu: v nekaj mi mi ta h sem se zaljubil! Zdaj vas ljubim že več tednov
— Edita, ljubo dekle, ali bi me hoteli za moža?"
Njen obraz je poplavila škrlatna rdečica; vsa zmedena je pobesila oči.
„Nekaj tednov..." je zajecljala.
..Saj vem, kaj hočeš reči, srček." ji je vneto skočil v besedo. „Šele nekaj tednov me poznaš, in tako dalje. Toda pomisliti moraš, da mi je dal tvoj oče samo tri mesece časa. Reci mi, ljuba, ljuba moja Edita: ali me imaš vsaj malo rada?“
..(). Fred, ko bi vedel!“ je vzkliknila. „Samo...“
..Nič .samo'!" je zavriskal. Naslednji mah sta že obe kolesi ležali v obcestnem jarku. Fred jo je viharno objel in
S 26. številko ie sklenil „Roman" prvo polletje tekočega letnika in obenem 90. številko, odkar obstoji. To priliko hoče „Roman“ porabiti za to, da omogoči svojim novim in dosedanjim naročnikom izredno poceni nabavo vseh dosedanjih številk, v katerih ie do zdaj izšlo 9 kompletnih romanov.
Naši dosedanji naročniki, ki so že poravnali naročnino za tretje četrtletje, dobe vseli Vil številk za 11)0.— dinarjev namestu za 18U._ dinarjev, kolikor bi jih stale, če bi hoteli kupiti vsako številko posebej. Ce žele , Koman" od I. štev. I. letnika pa do 8. štev. letošnjega letnika, t. j. do takrat, ko se je začel roman „Srce v okovih" (skupno 72 številk), pa lili dobe za 82 Din.
Novi naročniki pa dobe vseh 90 številk za 120,— Din, v čemer je. ie všteta tudi naročnina do konca septembra t. I. To ugodnost pa imajo novi naročniki samo tedaj, če se tutrocc najkasneje do 3i. avgusta t. I. Denar je treba poslati naprej.
Za tiste dosedanje in nove naročnike, ki ne žele vseh dosedanjih 90 številk, smo pripravili posebne zbirke ..Romanovih" številk s kompletnimi romani. Tudi ta te zbirke ie treba poslati denar naprej. Cene veljajo za dosedanje naročnike; novi naročniki morajo poslati 20 Din več, zato pa bodo Imeli s tem plačano tudi naročnino do 30. 9. t. I.
1.	zbirka
Nezakouska mati, povest iz današnjih dni; Zlati demon, roman z ameriškega severa; in Konzulova skrivnost, kriminalni roman:	vsi
trije romani skupaj (26 številk ..Romana", nad 420 velikih strani) stanejo s poštnino vred samo Din 30.—.
2. zbirka
V	objemu teme, povest iz naših krajev; in Tiger, pustolovski roman; oba romana skupaj (21 številk ..Komana", nad 330 velikih str.) s poštnino vred samo Din 28.—.
3. zbirka
Sirota z milijoni in nadaljevanje pod naslovom Brez vesti (44 številk „Romana", nad
700 str.) s poštnino vred samo Din 80.—.
4. zbirka
Skrivnost votle Igle, kriminalni roman, Zena z večno mladostjo, fantastična povest, in Dva meseca med člkaiklml banditi, zapiski francoskega novinarja (29 tevilk ..Romana", nad 460 vellklb strani). Vse trole skupaj s poštnino vred samo Din 38.—.
Posezite po tej ugodni priliki! Pišite po položnicoI Naš naslov je:
,,Roman", Ljubljana, Breg It. 10.
pokril mala rdeča usteča z neštetimi poljubi.
,.AIi misliš, da se bo tvoj oče srci i I, srček?" je vprašal čez dolgo, dolgo.
„Mislim, da ne, dragi,“ je odgovorila Edita še malce zasopla, v dražestni mešanici ljubke sramežljivosti in pijanosti od sreče. Že snoči me je dražil s teboj — zaradi najinih pogostih izletov. Prav za prav, mi je rekel, si boljšega zeta ne more želeti, in jaz ne boljšega moža.* To je on rekel, ne jaz, veš, da si ne boš kedaj kaj domišljal. Morda bo tudi poskrbel, da postaneš kmalu prokurist v konservni tovarni..."
,Juhej!" je zavriskal Fred. „Potem se pa lahko še prej kakor v treh mesecih poročiva. lo najino trčenje je bilo bogme res najfamoznejši vrtljaj kolesa sreče, kar sem jih kedaj doživel!"
„Da. Fred," je dahnila Edita, „samo... veš, prav za prav je zame vendarle sramota, da le zdaj ne morem več tožiti za odškodnino!"
Bernhard Shaw in gledališki ravnatelj
Ko je bil Bernard Shaw še začetnik, je ponudil takrat vsemogočnemu gledališkemu ravnatelju Siru Charlesu Wyndhamu eno svojih prvih dram, in Wyndham ga je povabil, naj se oglasi pri ujem.
Slmw je prišel točno na minuto, toda na vrsto ni prišel. Moral je čakati polni dve uri. preden ga je ravnatelj sprejel. Takrat je Shaw potegnil iz žepa cel šop zmečkanih listov. Ves začuden ga je Wyndham vprašal, kaj bo z njimi.
„To je tista drama, ki sem vam jo ponudil," je odgovoril mladi pisatelj. „Drame pišem namreč vedno v čakalnicah gledaliških ravnateljev."
Popravi!
V	3:2. številki je tiskarski škrat napravil vdatuinu na naslovni strani „6. julija 19il“ namestu „6. avgusta 1W‘, kar so e. bralci gotovo
SFtCE V OKOVIH
U - m a n
Napisal Mirko Brodnik
Tu roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika „Romana”. Današnje nadaljevanje je petindvajseto. Novi naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih štiriindvajset nadaljevanj.
Četrti del
SKRITI ZAKLAD
in kolikrat ji je gledala. Od takrat, ko se je odpeljal vlak iz Voznesenska proti srcu Rusije...
kako je bilo takrat? ko so videli, da so nenadoma prekrižani vsi njihovi načrti, da jim je odrezana pot proti jugu, proti domu, so prvi mah otopeli. Toda prenesli so tudi ta udarec usode. Vedeli so, da jim zdaj ostane samo še pot čez vso Rusijo, čez Sibirijo, proti morju in od ondod nazaj domov, zavedali so se pa tudi, da si bo treba to pot priboriti. Topo so poslušali vlak. ki je drvel v noč in jih peljal neznani bodočnosti naproti.
Samo en dan so se vozili. Prvo večje mesto, ki so ga srečali na potu, je bilo že v plamenu revolucije. Tam se je začel njihov veliki boj. Vlak ni šel več dalje. Še preden so prišli v mesto, so jih vrgli iz njega. Res so bili oboroženi, toda premoč, ki jih je napadla, je bila tako velika, da na boj niti misliti niso smeli. Rdeči so jim pobrali vse, kar so imeli, zaprli so jih in več ko mesec dni so morali v mrazu in pomanjkanju pretrpeti v zaporih, vsak trenutek pričakujoč krvnika, da jih odvede tja. odkoder ni več povratka.
kadar so pomislili na tiste blazne trenutke, jim je groza zalila srce. Zaprti so bili v stari vojašnici, zgrajeni že pred stoletji, ki je od starosti komaj še stala pokonci.
Ni ga bilo okna, ki bi bilo celo. Ni je bilo opeke na strehi. ki ne bi bila razbita. V velikih sobah, kjer je bilo prostora za petdeset ljudi, so strpali dve sto jetnikov.
Ni mogoče popisati trpljenja v teli zaporih. Hladne zimske noči so bile takrat, jetniki pa razen obleke na sebi niso ničesar imeli. Kožuhe so jim pobrali, da so morali zmrzovati pri odprtih oknih. Golazen se je razpasla v vojašnici, in od nje so še bolj trpeli kakor od mraza.
V	tem peklu jim je bila Nadja pravi angel. Kakor usmiljena sestra je pomagala vsakomur, kdor je bil pomoči potreben. Stregla je bolnikom, ki jih je bilo čedalje več. koliko bi jih bilo obupalo, če ne bi bilo nje, ki jim je lajšala bolečine.
Podivjani stražniki so jo pustili pri miru. Tudi oni so občutili do nje neko spoštovanje. Nikdar iti čula iz njihovih ust Žale besede, čeprav drugi, niti ženske, niso bili varni pred njimi!
Vsako jutro se je pred jet-nišnico ustavil velik tovorni avto. Ko so ga jetniki začuli, so vztrepetali. Vedeli so kaj pomeni. Vedeli so, da se bodo kmalu odprla vrata v njih ječo, da bo stopil na prag ječar in prebral nekaj imen. ,
Kdor je bil med tistimi, je stopil k najbližjemu prijatelju in ga objel. Nemo, brez besede. Potem je z omahujočim korakom in pobešeno glavo stopil proti vratom, kjer sta stala dva vojaka.
In obsojenci so šli. Vrata so se za njimi zaprla in voz je ropotaje odpeljal. Malo nato so odjeknili v daljavi streli, oznanjajoč, da tistega, ki je
lnl še pravkar v njihovi sredi, ni več.
In to se je godilo vsak dan. Od onih jetnikov, ki so prišli z njimi, jih ni bilo več niti pol, a vsak dan so prihajali novi. Izmučeni obrazi, ki je od njih ostala po nekaj dneh samo še kost in koža. In dan na dan je ropotaje prihajal in odhajal mrtvaški voz...
Več ko mesec dni je bilo tako. Branko je že obupaval in nič manjši ni bil obup ostalih. Potem je nekega dne prišel ukaz, da se mora jetnišni-ca izprazniti.
Tisti dan je mrtveča groza zavladala med nesrečneži. Vsi so mislili, da bodo rdeči napravili kratek proces in vse pobili, kakor je bila njihova navada.
Zvečer je prišla četa rdečih in izpraznili so sobo za sobo. Obupen jok se je razlegal povsod, le malo jih je bilo, ki so ohranili mirno kri.
Branko in Janez sta bila med njimi. Pred vsem Branko, kadar je pomislil, kaj jih utegne še doleteti, si je često zaželel smrti. Časih se mu je zdela ta misel prijetna, želel si je konca vseli muk in trpljenja. Bal se je, da nikdar ne pride čas. ko se vrne domov, in v teh trenutkih se mu življenje ni zdelo vredno življenja.
Poda prišlo je drugače. Rdeči so se odločili, da jih pošljejo naprej, bolj v sredo države, kjer je bilo veliko taborišče ujetnikov. In nekega dne se je začela dolga pot skozi zimo in mraz, po krajih, kjer ni bilo ceste. Gaziti so morali po snegu, ki se jim je vdiral do kolen in gorje onemu, ki bi bil omagal. Kozaki na konjih. ki so spremljali žalostni sprevod, so ga pretepli do ne-
zavesti in pustili na milost in nemilost mrzli zimi.
Največ je na tej poti trpela Nacija. Neprestano se je morala n pirati kozakom, ki so silili vanjo. Kolikokrat bi ji bil Janez rad pomagal, koli-krat je že dvignil pest. da bi udaril po nesramnežu, ki se je upal dotakniti Nadje, toda vedel je. da vsaka nepremišljena kretnja pomeni smrt.,
Kolikrat je videl take prizore...
Ženske, ki so bile med ujetniki. niso imele nikdar miru ned podivjanimi kozaki. Nad-egovali so jih in silili vanje. Le s težavo jih je krotil hjih poveljnik, ki so se ga vsi bali. Če njega ne bi bilo. kdo ve. kako bi se bilo jetnicam godilo...
Dvajset dni so hodili peš, potem so jih izmučene, ubite naložili v tovorne vagone in trpljenje se je začelo iznova. Počasi je vozil vlak in v nezakurjenih vagonih so zmrzovali. stradali, čakali. Vsakemu dnevu vožnje sta navadno sledila dva dneva počivanja na kaki posta ji. Končno so jih izložili na neki večji postaji in po treh dneh hoje so prišli na veliko posestvo, daleč od mesta, od vseh strani zastraženo in ograjeno z bodečo žico. Tam je že ječalo več sto jetnikov. ki so samo- še čakali usmil jene smrti, da bi jih rešila trpljenja.
Branko je dostikrat mislil na tiste čase in vselej ga je oh spominu nanje stresla groza. Potem je pomislil, kako se je nekega dne vse izpremenilo. Na jpogumnejši so se odločili, da pobegnejo. Vedeli so, da jih čaka v tem taborišču počasno umiranje, smrt. Zato so jo hoteli premagati, ali pa priklicati. Ponoči, ko je že vse spalo, ko so samo še straže stale okoli taborišča v mrazu, je nenadoma v okrilju noči dvajset najpogumnejših jetnikov napadlo straže in jih zve zalo. Vzeli so jim puške in revolverje, ih tako oboroženi zajeli četo kozakov, ki tisto noč ni imela službe Presenetili so
jih v spanju in jim pobrali orožje, ki ga je bilo toliko, da so se vsi lahko oborožili. V Velikih konjušnicah je bilo na stotine konj in vsak izmed onih. ki so sklenili, da pobegnejo. je dobil svojega. Potem jih je vzela noč.
Tudi naši prijatelji so bili med njimi. Branko in Janez sta bila med tistimi, ki so razorožili straže, Mitja in Nadja pa sta vzpodbujala maloduš-neže. ki se niso upali pobegniti.
Kozaki so jih hoteli zasledovati. toda bili so brez konj. Ko pa je prišla drugi večer nova četa. je bilo prepozno. Begunci so se bili že razbežali na vse strani. Le nekaj so jih polovili in ti so morali z življenjem plačati rešitev drugih.
Branko. Nadja, Janez in Mitja so se nekaj mesecev skrivali pri kmetih. Od vasi do vasi so bežali, se ogibali pred oddelki rdečih, ki- so nadzirali pokrajino, potem pa so se umaknili bol j proti severu, k jer rdeči še niso gospodovali.
Čez poletje so prebivali na neki zapuščeni kmetiji. Ko je prišla jesen, so spet krenili dalje, čeprav čas ni bil primeren za potovanje.
Bližala se je zima. ko so prišli pod znožje Urala.
Tret je poglavje
MED URALSKIMI RAZBOJNIKI
Čez Uralsko gorovje, ki loči Evropo od Azije, je na nekaterih krajih še poleti težko priti. Še težja pa je taka pot pozimi, ko so potniki v neprestani nevarnosti pred plazovi, ki se trgajo z visoltih strmih pobočij gora in grme v doline.
Tega so se begunci dobro zavedali. Toda vedeli so, da jim nič drugega ne ostane. Odločili so se, da vseeno poskusijo srečo. Neko jutro so se dobro založeni z jedjo in obleko začeli vzpenjati v gorovje. Največ težav so imeli s konji, ki takih naporov niso bili vajeni. Prav zaradi njih so morali neprestano počivati
^	• v
se je cas,
da dobite ..Romanove" nagrade.
Mnogi gg. naročniki, ki ne morejo poslati polletne ali vseletne naročnine do 15. t. in., ko poteče njih pravica do knjižnih nagrad, so nas prosili, da bi jim rok podaljšali vsaj do septembra. Da jim ustrežemo, podaljšujemo rok do S. septembra t. 1. kdor do takrat obnovi naročnino na „Roman“ za pol leta (+0 Din) ali za vse leto (80 Din) naprej, bo torej imel pravico, da si izbere popolnoma zastonj knjig iz seznama na strani 48i za 15 Din odn. za 30 Din. Vendar prosimo vse cenj. naročnike, ki na knjižne nagrade reflektirajo, naj z naročnino ne odlašajo, da nam zaloga knjig, ki se je že znatno skrčila, ne poide.
Ln pot jim je šla tako počasi naprej, da se jim je časih zazdelo. da bodo morali vso zimo hoditi, preden bodo prišli na drugo znožje visokih gora.
Čez Ural vodi lepa cesta, toda ob času. ko so begunci tod potovali, po bile vse doline polne snega in o cesti niti sledu ni bilo. Kar je divjala revolucija po Rusiji, so bile pretrgane vse poštne zveze, ki so drugače vezale obe podnožji Urala. Poštni vozovi, ki so drugače upravljali to zvezo, so rjaveli na majhnih postajah in čakali boljših časov. Vojaštvo, ki je vzdrževalo ceste. se je razgubilo. Nekaj vojakov se je pridružilo rdečim. drugi pa so odšli na svoje domove. V nižinah so gospodovali razbojniki in po-plenili vse. kar jim je prišlo pod roke. Prej so jih vojaki krotili, zdaj pa ni bilo nikogar, ki bi jim stopil na prste. Opravljali so svoj posel brez skrbi, da bi jih kdo pregan jal. Tn opravljali so ga temeljito. Dan na dan so se culi glasovi o njihovih nasiljih.
In vendar so se begunci odločili, da poskusijo nevarno pot.
Štirinajst dni so potrebovali, da so prišli do vrha sedla, pot, za katero bi bili v navadnih razmerah trije dnevi dovolj. Počivali so na zapuščenih poštah, potovali podnevi, ponoči počivali.
Neko noč, ko so pravkar zaprli in zapahnili vrata in okna samotnega poštnega poslopja. kjer so sklenili prebiti noč. so začnii v bližini divje klike. Branko je tiho odprl okno in pogledal ven. Na cesti je videl v soju plamenice knkili deset kosmatili obrazov, jezdecev, ki so se prepirali med seboj.
Takoj je vedel, da morejo bili (o samo roparji, o katerih je že (oliko čiil. Tesno mu je postalo pri sren in svoj strah je izdal tudi Janezu. Nadji in Mitju.
Vsi štirje so vedeli, da se vdati ne smejo, ker bi vdaja pomenila smrt. Zato so st' sklenili hraniti do poslednje kaplje krvi. Roparji so kmalu opazili, da poštno poslopje ni prazno. Jeli so trkati in zahtevati. da jim stanovalci odpro, toda v odgovor je prišel strel, ki je najglasnejšega podrl. Zdaj so videli, da se ne smejo šaliti. Najilo so se umaknili in jeli z vseli strani obstreljevati samotno poštno poslopje. Nekajkrat so se na j predrznejši približali in hoteli vlomiti vrata. pa jim ni uspelo. Z izgubami in ranami so se morali vselej umakniti.
Begunci so bili v skrbeh, zakaj primanjkovalo jim je streliva. Morali so varčevati z njim. kajti vsak zgrešen strel je pomenil zanje novo nevarnost. Roparji pa se niso hoteli umakniti, neprestano so napadali in streljali. Videti je bilo. Ha imajo dovolj streliva.
Nenadoma pa je streljanje prestalo. Pokazala se je plamenica in v njenem soju je Branko opazil belo zastavo. Razbojniki so se hoteli z njimi pogajati.
Odložil je puško in zaklical. naj eden izmed njih pride k hiši. Drugi naj se umaknejo, ker bo vsakega ustrelil, ki bo prišel s poslancem ali pa se preveč približal poslopju. Kmalu je opazil, da se je plazila proti njim temna senca in potem obstala ob oknu.
.,Vodja me je poslal s sporočilom, da se ne mislimo umakniti. Dovolj nas je. Novi še pridejo, in takrat gorje vam. Udajte se. Izročite nam svoje premoženje, potem gremo. Hvalite Boga, če vam pustimo življenje!"
..Povej vodji, da se ne vdamo. Če nas misli izstradati, mu reci. da imamo živeža za trideset dni. Če misli streljati in poklicati pomoč, mu povej da imamo orožja dovolj in streliva več kakor vi.“
Po teh besedah je zaloputnil polkuico. Videč, da je razgovor končan, se je poslanec umaknil, kakor je bil prišel. Kmalu nato so spet počili streli.
Zdelo se je, da hočejo razbojniki begunce obdržati v šahu. dokler ne dobe pomoči, kajti izprevideti so morali, da je streljanje brez cilja ne-zmiselno. Oknice so bile iz debelega lesa. ki ga tudi najmočnejši strel ni mogel prevrtati.
Tedaj pa sta se Branko in Janez odločila prekrižati načrte roparjev. Šla sta oprezno pod streho in razkrila nekaj opek. S težkim brunom sta napravila luknjo v sneg. ki ga je bilo najmanj meter na strehi. tako da sta videla okoli hiše. Potem sta pazljivo opazovala. odkod prihajajo streli.
Nenadoma se je posvetilo z dveh strani. Dve krogli sta udarili ob zid. Tisti mah sta
..ROMA N“ STANE
I mesec 8 Din, Vt leta 20 Din, % leta 40 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago še vse številke. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393.
Na tujem, vse leto:
v Angliji 9 šilingov, Avstriji 14 šilingov, Belgiji 14 belg. na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol funta, Franciji 50 frankov, Holandiji 5 goldinarjev. Italiji 40 lir, Nemčiji 9 mark, Severni Ameriki 2 dolarja. Povsod drugod na leto 120 Din, za Vi leta pa 60 Din. Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem Interesu v priporočenem ali pa v denarnem pismu.
Posamezne številke:
V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trafikah, knjigarnah in kolodvorskih prodajalnah. Kjer „Romana“ nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila Izvršimo šele po preiemn zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah.
V Italiji stane posamezna številka 80 stotink.
Naročila
in dopise po&lllte na naslov: ,,Roman", Llub-Ijana, Breg 10, poštni predal št. 345. — Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite znam-ko. — Oglasi po tarill.
Branko in Janez ustrelila v smeri, od koder se je zabliskalo. Dva bolestna krika sta povedala, da sta zadela.
Naglo sta se umaknila v zavetje, še preden se je vsula toča krogel skozi odprtino v podstrešje. Če bi bila tam ostala. bi ju bila zadela smrt.
Sodila sta. da je bilo ob začetku napada morda deset roparjev. Kolikor sta mogla preračunati. je bilo zdaj že najmanj šest mrtvih in ranjenih. Tudi streli so prihajali le s štirih strani. Torej so ostali še štirje nasprotniki. S temi ne bo tako težko obračunati. Spet sta st' vrnila k odprtini in kaj kmalu st' jima je ponudila nova prilika za strel. Branko je zgrešil. Janezov strel je zadel. Le še trije nasprotniki so bili sposobni za boj.
Nadja in Mitja sla čakala doli v sobi in pazila ob oknih, da bi preprečila napad na vrata. Mitja je bil oborožen z dvema revolverjema, Nadja pa je stiskala k sebi težko karabinko. Nista prišla do strela. Roparji st' niso upali blizu.
V	tem se je počasi začelo daniti. Čedalje manj strelov je padlo na obeh straneh. Ko je skozi meglo posvetih) sobice. ni bilo nikogar več blizu.
Branko je oprezno odprl vrata in se ozrl naokrog. Nikjer ni bilo kraja, kjer bi se bili razbojniki lahko skrili. Dolina je padala strmo na obeh straneh, brez skal. ki bi dajale razbojnikom zavetja. Ležala je pred njim. da je videl sleherni kotiček. Potem je stopil pred hišo in poklical prijatelje.
Šli so. Nedaleč od hiše so našli pet trupel. Branko in Janez sta dobro merila. Vse rane so bile smrtne. Malo dalje sta se v smrtnih krčih zvijala dva ranjenca. Eden je umrl, preden so mu mogli priti na pomoč, drugega pa so umirajočega prinesli v hišo.
Pri mrtvecih so našli dovolj orožja, ki je bilo boljše od njihovega. Roparji so bili oboroženi z najmodernejšimi puškami in revolverji in tudi
streliva so imeli dovolj. Begunci so zamenjali njih orožje za svoje. Proti poldnevu, ko je poslednji ranjenec umrl ne da i)i se bil prej zavedel, so se spet odpravili na pot.
Tri dni nulo so prišli srečno na vrh Urala.
Č et rto poglavje POT NAVZDOL
Če so se morali begunci borili s skoraj nepremagljivimi težkočami, ko so se vzpenjali na vrli Urala, niso bile ov ire, ki so jih čakale na poti navzdol, nič manjše.
Razbojnikov ni bilo več, kakor l>i bili izginili brez sledu. Nikogar ni bilo. ki bi jih bil sledil in preganjal, toda naleteli so na nekaj, česar niso pričakovali — na uralske medvede.
Čeprav je bila že najhujša zima, medvedje še niso zlezli v svoje brloge na zimsko spa-
li	je. Konji, ki so jih imeli begunci s seboj, so bili neštetokrat vzrok, da so jih medvedjo napadli. Komaj so se jih otresli. V petih dneh so jih dvanajst postrelili. Štiri najlepše kože so vzeli s seboj, mesa pa se razen šap, ki so pri medvedu najokusnejše, niso lotili.
Kakor so računali, niso mogli bili več daleč od naslednje pošte in pospešili so korake, da bi še pred nočjo prišli tja. Kakor po navadi je jezdil Branko naprej. Mitja pa je ostal zadaj.
Nenadoma pa je Branko, ki je bil že precej spredaj, začul strahovit krik. ki se je razlegel po soteski. Hitel je nazaj, kolikor so mu dale moči, in ko je prišel bliže, mu je od groze zastal dih. Videl je Nat J j o, ki se je stiskala med skale in se z revolverjem v roki branila pred ogromnim medvedom, ki se ji je bližal in že iztezal tace po njej. da jo objame. Nedaleč se je Janez boril z dvema drugima medvedoma. Naglo je strgal karabinko z ram. da bi ustrelil. toda Nadja je pokrivala
»Romanove” nagrade
V	27. štev. „Romana“ smo objavili velik razpis nagrad. Vsi naši naročniki, ki pošljejo vseletno naročnino (80 Din), imajo pravico, da si izberejo iz pričujočega seznama popolnoma brezplačno in poštnine prosto knjig v vrednosti 30 Din, kdor poravna polletno naročnino, pa za 15 Din. Če si izberete dražje knjige, plačate samo razliko.
Naročnino pošljite vsaj do 5. septembra t. 1.
Vse podrobnosti in potrebna navodila dobite v 27. štev. „Romana“ na str. 410 in 411, ali pa v upravi Romana", Ljubljana, Breg 10.
Knjige za vas
1. Komani, povesti i. dr.
1. Arcibašev, Sanin, roman .	.	.	Din	50.—
2. Krafft, V oklopnjaku okoli sveta, roman 1. in II. del nam je pošel
3. Murger, La Bohčme, roman . .	„	36.—
4. Wilde, Slika D. Graya, roman	„	36.—
5. Dostoievskij, Zapiski iz mrtvega
doma, roman, 1. del ....	„	36.—
6.	— II. del..............................., 30.—
7. Govekar,	Svitanje,	zgod. roman	„	35.—
8. Zevacco,	Kraljevi	vitez, roman	M	35.—
9. Bourroughs, Tarzan, sin opice,
roman, 1................................... 32.—
10.	— Il.:Tarzan in svet,	roman	„	32.—
11.	—III.:	Tarzanove živali, rom.	„	32.—
12.	— IV.:	Tarzanov	sin, roman .	„	32.—
13.	— V.: Tarz. mladost v džungli „ 32.—
14. Dostojevski), Idliot, rom.	I.	del	„	32.—
15.	— II. del................................32.—
16.	— 111. del...............................32.—
17.	— IV. del................................32—
18. Hainsun, Glad, roman....................... 32.—
19. Kmetova, V metežu, roman . .	„	32.—
20. Buhver, Poslednji dnevi Pompe ev, roman, I. del...................... 32.—
21.	— 11. del................................ 26.—
22. Levstik, Višnjeva repatica, roman, l. in II. del........................ 30.—
23. Gaboriau, Zločin v Orcivalu, kriminalni roman.......................... 25.—
24.	— Akt št. 113, krim. roman .	„	26.—
25. Golar, Bratje in sestre, novele .	„	24.—
26.	— Slov. balade in romance .	„	24.—
27. Meško, Listki, novele ....	„	20.—
28. Murnik, Na Bledu, roman .	.	„	16.—
29. Tolstoj, Kreutzcrjeva sonata,
roman...................................,*	16.—
30. Goncourt, Renče Mauperin, rom.	„	16—
31. Larisch, Razkrinkani Habsburžani ....................................  15.—
32. Green, Za milijoni, krim. rom.	,,	14.—
33. Zeyer, Gorapači in Komurasakl,
roman ........................... „	14.—
34. Albreht, Ranjena gruda, povest	„	12.—
35. Azov-Teffi, Humoreske...................K.—
36. Waldova, Vera, roman	....	„	12—
37. Garšin, Nadežda Nikolajevna,
roman...................................... 10.—
38. Mčrimče, Verne duše v vicah,
povest ................................... 10.—
39. Feigel, Domače živali, humore-
40. Milčinski, Frldolin Žolna, humoreske, 1. del.............................. 8.—
41.	— II. del................................ 8.—
42. Puškin, Pikova dama,	novela	.	„	5.—
II. Strokovne in poučne knjige
43. Skalicky, Kletarstvo....................Din	60—
44. Plečnik, Repotltorli anatomije
t.: Skelet................................ 24—
45.	— II.:	MUtčle......................... 24—
46.	— III.: Droble...........................24—
47.	— IV.: Obtočila .......................... 24—
48.	_ V.: Zivčevie........................... 36____
49.	— VI.: Čutila ........................... 24___
50. Dr. Kus, Slovenska zemlja . .	„	24__
51. Slč, Kmečke hiše na Gorenjskem .......................................„	90.—
2,	Krafft, V oklopnjaku okoli sveta, roman 1. in 11. del nam je pošel	
3.	Murger, La Bohčme, roman . . ,	„ 36.-
4.	VVilde, Slika D. Graya, roman ,	„ 36.—
5.	Dostoievskij, Zapiski iz mrtvega	
	doma, roman, 1. del		
6.	II. del		, 30.—
7.	Govekar, Svitanje, zgod. roman ,	„ 35.—
8.	Zevacco, Kraljevi vitez, roman ,	„ 35.—
9.	Bourroughs, Tarzan, sin opice,	32.—
	roman, 1		
10.	— Il,:Tarzan in svet, roman ,	, 32.—
11.	— III.: Tarzanove živali, rom. ,	„ 32.—
12.	— IV.: Tarzanov sin, roman . ,	, 32.—
13.	— V.: Tarz. mladost v džungli ,	., 32.—
14. Dostojevski!, Idliot, rom. I. del		, 32.—
15.	11. del		„ 32.—
16.	111. del		
17.	— IV. del			„ 32—
medveda, da se ni tipal ustrelili. Boka mn je drhtela in bal se je, da namestil medveaa ne zadene Nadje. Šel je bliže in ji kriknil, naj se vrže na tla. Po bliskovo je to storila. Medved je že mislil, da je zdaj plen njegov, toda tedaj je Branko sprožil. Žival se je vzpela pokoncu in se zazibala. Potem so ji nenadoma odpovedale moči in Branko je s strahom opazil, da se bo zver zvalila na Nadjo in jo pokopala pod seboj. Kakor blazen je planil s puško v voki k omagujoči živali, sprožil še enkrat. dvakrat, potem pa se zakadil zveri med noge. Trenutek nato se ga je krčevito oprijela s šapami in padla z njim vred na tla.
Čutil je, kako ga šape čedalje tesneje stiskajo, soparen dih zveri mu je puhal v obraz in zavest mu je pohajala. Nad sabo je videl ogromno žrelo, ki je hlastalo po njem, in mraz ga je pretresel. Izgubljati je jel zavest, tedaj pa je nenadoma zagrmel strel.
Medvedove sape so se razklenile.
Bešilni strel je bil Nadjin.
Branko se je omahovaje postavil na noge. Čeprav se je dogodek, ki ga je pravkar preživel, neizbrisno vtisnil v njem in izpodrinil vse misli, se je vendar po bliskovo zavedel. da nedaleč stran še nekdo drugi omaguje v boju z zvermi: Janez, ki se mora borili kar z dvema medvedoma. Zakričal mu je, naj vztraja, skočil bliže in z dobro pomerjenim strelom ubil prvo žival, ki je že krvavela. Hotel je ustreliti še drugo, tedaj pa je v grozi opazil, da nima nobenega nabo ja več v cevi. Medved je čedalje bolj silil k Janezu. Nekajkrat je že udaril s šapami po njem. da mu je raztrgal obleko, ki je kar v cunjah visela z njega. Ne da bi pomišljal, je Branko s puški nim kopitom udaril velikana po glavi. Zaman. Zver se za to niti zmenila ni. Le zagodla je in še bolj silila v Janeza, hoteč ga stisniti v smrtonosni
objem. Tedaj pa je Janez naglo potegnil dolg nož, ki ga je nosil za pasom. Pognal se je pred žival in ji ga zasadil \ srčno stran. Kri se je pocedila in pordečila tla. Zver je zatulila in besno udarila po Janezu, da mu je razpraskala vso roko in odtrgala kos mesa. Omahnil je in padel. Po njem bi bilo, da ni Branko tisti trenutek pobral noža in z dobro merjenim sunkom v srce žival ubil. Potem so ga vsi ti napori premagali. Nezavesten se je zgrudil na mrtvo žival.
Ko se je čez dobre pol ure spet prebudil, mu je Nadja s snegom hladila vroče čelo. Ljubezni polno se je sklanjala nadenj in poslušala, ali mu še utripa srce. Prvi trenutek, ko ga je videla pasti, je mislila. da je nevarno ranjen. Zdaj je videla, da je samo trenutna slabost.
Huje je bilo Janezu, ki je izgubil dosti krvi. Zavezala sta mu krvaveče rane. Nadja se ni mogla premagati, da mu ne bi rekla občudovaje:
..Hrabro ste se držali!“
Hvaležen pogled je bil zahvala za te besede.
„Kaj pa jaz?" se je naredil užaljenega Branko, ki se mu je s prestano nevarnostjo vrnila dobra volja.
„Tudi vi," je rekla deklica in zardela. »Življenje vam dolgujem. Rešili ste me strašne smrti. Če vas ue bi bilo o pravem času, bi ta trenutek ne živela več.“
„In če vas ne bi bilo, ko me je žival objemala? Če ne bi bilo tistega strela?" je vprašal in jo postrani pogledal.
Odmahnila je z roko in se zazrla v tla.
S težavo so potem prišli do najbližje pošte, kjer so ostali teden dni. V tem so se Janezove rane že toliko zacelile, da so lahko nadaljevali pot.
Prišli so v ravnino, ki se je raztezala daleč, daleč, in izginjala na obzorju. Ob pogledu na njo jim je bilo vsem tes-
no. kaj jih še čaka, kam jih bo privedla pot?
Otožnost je legla vsem na obraz. Samo Mitji ne. On je ostal prav tisti veseli fant, ki je bil zmeraj. In Branko je dostikrat blagoslavljal trenutek. ko ga je vzel s seboj.
Spet se je začela dolgočasna pot. S pomladjo so bili blizu Tobolska. Mesec na to so že šli čez Išin in se bližali Omsku, enemu naj večjih mest za-padne Sibirije. Pot jih je vodila naprej, toda držali so se bliže sibirske železnice, kajti proti jugu je bilo kraljestvo mongolskih plemen, ki so, videč, da jih nihče ne preganja in ne pazi na nje, krvavo gospodarila po stepah in se časih celo približala večjim mestom. Potem so se odločili, da se pomaknejo še bliže k sibirski železnici. Morda najdejo priliko, da se vsaj nekaj časa peljejo z njo. In res jim je bila sreča naklonjena. Od malega mesta Koiivana pa vse do Krasnojarska so se vozili z železnico. To je bil edini del poti. kjer jih ni nihče oviral.
Nevarnosti so se pričele šele na poti proti Irkutsku, kjer so takrat divjali najhujši boji. Neštetokrat so jim sledili sovražniki, toda zdelo se je, kakor bi jih jela spremljati sreča. Nič se jim ni pripetilo. Zmeraj so ušli brez nezgode. In spet je prišla nova zima v deželo, ko so se približali Bajkalskemu jezeru.
Najhujše je bilo to, da niso vedeli. v čigave roke bi utegnili pasti drugi dan. Vsi kraji so bili kakor v ognju. Zdaj so gospodovale v njih čete rdečih, zdaj oddelki belih, zdaj so plenile po njih tolpe divjih Kozakov, zdaj krdela mongolskih plemen.
V	Irkutsku so begunci za poslednji denar kupili štiri dobre konje. Prodal jim jih je kozak, ki jih je ukradel v nekem plemiškem dvorcu.- Potem jim je šla pot hitreje na-prej.
Mitja se je razvil iz šibkega fanta v močnega kore-
njaka, ki bi mu bil vsakdo prisodil vsaj štiri leto več, kakor jih je v resnici imel. Da bi si Nadja olajšala pot, se je oblekla v kozaško obleko in malokdo bi bi bil v njej spoznal dvajsetletno dekle. Mladi kozaček, kakor jo je šaljivo imenoval Branko, je kljuboval vsem naporom.
Potem je prišla pomlad z zelenjem, prišlo je poletje, in napočil je čas, ko smo srečali begunce v oni mali zapuščeni vasici.
Če t r t o poglavje
ODREŠENIK Z NEBA
Zjutraj so se že pripravili na pot proti gozdovom, toda neki dogodek, ki je prišel popolnoma nepričakovano, jim je prekrižaj vse načrte. Bili so že na konjih, tedaj pa so začuli nenadoma nekaj, kar jim je pognalo vso kri v žile. Nekje na zapadnem nebu se je začulo zamolklo brnenje — letalo!
Po dolgih letih prvič! Branku se je zazdelo, kakor bi bil to klic časov, ki so že davno utonili v nevrnljivo prošlost, sporočilo z drugega lepšega sveta. Burno je skočil s konja in prisluhnil.
Izza griča je priplulo letalo. Zastri si je oči, da ga ni molilo solnce in željno sledil njegovemu poletu. Milo se mu je storilo, ko je pomislil, kako velika je razlika med njim in onim, ki leti visoko nad njim. Če bi mogel on tako poleteti. tja k morju, kamor ga žene hrepenenje.
Potem mu je nenadoma ušel vzklik presenečenja. Letalo sc je pričelo v krogu sukati, vse niže in niže.
»Morda pristane!" je vzklik-
Če bi Bog imel v desni vse resnice, v levi pa edino vedno živo željo po resnici, čeprav z dostavkom, da bom živel vedno in večno v zmoti, in bi mi rekel: Izberi! bi ponižno pokazal na levico in rekel: Oče, daj! Čista resnica je vendar samo za tebe!
Lessing.
um
Toaletna voda
„Za božjo voljo, kuj pa se ti je zgodilo?" vzklikne Abraham in pokaže veliko oteklino na glavi svojega prijatelja Morica.
»Čudna je ta," vzdihne Moric. »Prej je bil samo majhen mozolj, pa sem šel k zdravniku in ga vprašal, kaj nuj z njim naredim. ,Nič hudega,‘ mi je rekel. .Umijte si ga zvečer s toaletno votlo*. Storil sem po njegovem, pa mi je straniščni pokrov padel na glavo..."
*
»Moj mož je že dvajset let mrtev. Umrl je čisto iznenada, ko sva bila šele teden dni poročena."
„jNo, potem pa hvala Bogu ni dolgo trpel."
Prijateljici
..Slava, ti si še predstavljati ne moreš, kako so moški nori name!"
..Prav iinaš. Lola — tega res ne razumem."
Pri zdravniku
..Neznosen je ta naval krvi v glavo. Kaj mislite, gospod doktor, kaj bo temu vzrok?"
„Stvar je vendar jasna: narava stremi za tem, da izpolni vse praznine v telesu."
*
Nace gre k zdravniku. Na njegovo vprašanje, ali se je že kje zdravil, mu pove, da je samo lekarnarju vprašal za svet.
„ln kakšno neumnost vam je priporočil?"
,.Nuj grem k vam, gospod zdravnik."
.,Priča, opozoriti vas moram, da govorite resnico. Vi pravite, da imate enega brata, vaša sestra pa trdi. da ima d v a!"
*
Sodni izterjevalec pride h gospe Smoli, da bi izterjal davek pri njenem stanovalcu gospodu Korenu. Gospa Smola mu pove, da to ne bo mogoče, češ da je gospod Koren umrl. Nekaj tednov nato se izterjevalec spet vrne. Gospa Smola obupano: „še zmeraj je mrtev."
Presleparjen slepar
„Aron, kaj praviš, ali bi bilo varno, če bi tehle sto srebrnih kron zakopal v zemljo?" je vprašal Izak svojega prijatelja.
...Seveda," je odvrnil Aron, „čisto na varnem bodo."
Ponoči pa se Aron skrivaj vtihotapi na Izakov vrt in ukrade skrite srebrnike. Ko Izak nekaj dni nato koplje po vrtu, hoteč se prepričati, ali je denar še tam, z grozo opazi, da ga ni več. Seveda se mir takoj zasveti, da je srebrnike ukradel Izak in nihče drugi. Zato se nemudoma odpravi k prijatelju in mu reče:
„Veš, Aron, doma imam še dve sto kron — kaj meniš, če bi jih del k prejšnjim, ali bi bili na varnem?"
..I, zakaj bi ne bili na varnem?" hitro odgovori Aron, in ko se Izak vrne domov (po onih dve sto kron, kakor je Aron mislil), naglo zakoplje ukradenih sto kron nazaj, kjer jih je bil vzel, da ga Izuk ne bi izpregledal, in da bo tem zanesljiveje spravil k njim še drugih dve sto kron. Toda Izak je premeten ko lisica. Šel je po tistih sto kron, ki jih je bil Aron nazaj zakopal, in se namuznil:	„Mene	ne
boš, slepar!"
Majhna zamenjava
Lipe in Pepe se srečata v kavarni.
„Danes sem bral," pravi Lipe, „du so holly vvAoodski veščaki za žensko lepoto dognali mere za idealno žensko nogo. Takale mora biti: obseg gležnja 22 centimetrov, kolena 34 centimetrov: dolžina noge od kolena do gležnjev 45 centimetrov."
..Imenitno," vzklikne Pepe, »takoj stečem domov, da izmerim nogo svoji stari. Počakaj me tu, čez pol ure bom nazaj."
Ni še minulo pol ure, že plane Pepe ves upehan in z žarečim obrazom v kavarno.
»Sijajno, Lipe! Tvoje mere se ujemajo na centimeter!"
»Ni mogoče!"
»Celo na milimeter! Poslušaj: gleženj 34 centimetrov, koleno 45 centimetrov , dolžina noge pa 22 centimetrov !“
Nezgoda
Uradnik: »Gospod šef, prosil bi vas za povišanje plače — včeraj sem se oženil."
Ravnatelj:	»Za nezgode zunaj
tovarne ne odgovarjamo!"
Verižniška
»Iz Benetk prihajate, gospa? Potem ste pa gotovo videli tudi do-ževo palačo in leve na trgu Sv. Marka?"
»Seveda sem jih videla," odgovori v vojni obogutela .milostljiva*. »Ravno so jih krmili!"
Nevarnost nevihte
„V nevihti nikdar ne stopite pod kako drevo. Meni se je pri taki priliki zgodila velika nesreča."
»Ali je mar treščilo?"
»Ne — samo neka gospodična je pribežala pod isto drevo. In danes je moja žena."
*
Iskra ima rad besedne igre. Zadnjič je sedel v restavraciji in godrnjal. »Naročil sem teletine, pa mi to govedo prinese svinjino."
■*
Tek na sto metrov »Papa. zakaj pa tisti mož ne strelja rajši s topom? Suj bi jih potem lahko bolj prestrašil!"
Ženske obrvi
iMičesar ne sovražijo ženske bolj od monotonosti. Večino iščejo cesa novega, poseono, ee jim gre za lepoto, saj je lepota ujm uajvecja sK.ro. Venilo in veano morajo Kaj jjocenjati za njo, graditi 111 spet po-uiruu. ud tistega, kar jim je dala mati narava, navadno ne ostane potem niti siedu vec — vse je trelia lzpremenm 111 oonoviti!
Kaki dve leti sem so se ženske lotile oorvi. im jim všeč, da jim preijohomo rastejo — temu so seveda vzroK tiste lepotice, ki ustvarjajo modo v uollywoodu. i\ekega lepega dne se je spomnil tilmski režiser, da bi mio prav in pošteno, ee bi obrvi izginile, češ da niso fotogenične, to je, da se jih tilin ne prime. In seveda so pokorno vse zenske sedle k zrcalu, si poruvale obrvi, potem pa potegnile jjo ujin z drobnim čopičem — in stvar je bila rešena! 'luko niso počele samo prve med prvimi, tako so ravnale tudi zadnje med zadnjimi. Vse povprek so si pobrile in poruvale oorvi.
In za njimi so prišle dame iz tako imenovane boljše družbe, potem meščanske gospe, prodajalke in uradnice ter strojepiske — vse so si bile edine v tem, da nad očmi ni treba dlake.
Možje niso imeli poguma, da bi ugovarjali, ko so zagledali svoje žene in sestre lako čudno izpretne-njene. Saj bi se pa tudi ne bile dale pregovoriti. Sedele in poskušale so po cele ure pred ogledalom in se prepričevale, da so zdaj, ko je črta z ogljem nadomestila prirodni obrv-11 i obok, še dražestnejše in mikav-nejše kakor prej. Ena je ugotovila, da je zdaj njen obraz bolj otroško zal, druga se je zagledala v svoje nove obrvi, ki so jo baje spominjale na Japonko, tretja je odkrila kateri novi čar. Kozmetični saloni so ustvarili celo vrsto tipov, ki so se naglo razširili, in posledica tega je bila, da so postale vse ženske strašno podobne druga drugi, kakor jajce jajcu — postale so vsakdanje.
/daj se je ta modu malo unesla. Kaže, da so se ženski' nekoliko naveličale ogljenili obrvi. Toda pri-rodne obrvi še vedno ne smejo tako rasti, kakor jim je mati priroda dala. Vendar so si, hvala liogu, po časi vsaj spet priborile pravico do obstoja: zdaj jih ne pulijo več tako kakor prej, zdaj jih gladijo in namažejo. da se svetijo.
Pred leti so se posebno Slovanke ponašale s svojimi ozkimi obrvmi, ki so se proti nosu združile. To je veljalo za znamenje velike strastnosti. Katera Rusinja si ne bi bila želela, da lii jo moški imeli hkrati za angela in za hudiča?
Polagoma se vračamo spet k pameti in zmernosti. Po revoluciji prihaja reakcija.
(„Prager Tagblatt").
Okus kave in voda
Okus kave ni odvisen samo od nje kakovosti in od načina priprave, nego v prvi vrsti bi lahko rekli, tudi od vode, v kateri se kava skuha. Drugače si ne bi mogli razložiti, da imajo n. pr. svetovnoznano kavo ravno na Dunaju in ne n. pr. v Ljubljani, kjer je voda mogoče še celo boljša kakor na Dunaju. Zdravnik dr. Freitag je celo mnenja, da je vsaka vrsta kave primerna le za določeno vodo, če naj bo kava res okusna.
Nekatere soli, raztopljene v vodi, podeljujejo kavi slab okus. Kuhinjska sol in natrijev sulfat sta baje precej nedolžna ali pa celo zboljšata okus kave; apnene in magnezijeve soli pa jo poslabšajo, laka „trda“ votla, ki tudi za pranje ni posebno dobra, je dostikrat edini vzrok, da kava ne tekne. Prav tako poslabšajo okus kave železove in manganove soli.
Če torej na noben način ne moreš napraviti okusne kave tudi z najboljšo v i sto, daj preiskati vodo, da doženeš, katere izredne sestavine so \ njej. Dr, Freitag pravi, da za kavo ni primerna voda, ki delj časa stoji v svinčenem vodovodu; taka voda se navzame neprijetnega kovinskega okusa, čeprav se v njej raztopljene količine svincu komaj zaznajo — in ta kovinski okus se potem prenese tudi na kavo.
Jajčni konjak
Potrebščine: 4 rumenjaki, 30dkg sladkorja, 5 osmink litra mleka, I do 2 zavojčka Dr. Oetker-jevega va-nilinovega sladkorja, četrt litra mij-finejšega alkohola.
Priprava: Rumenjaki se s sladkorjem dobro premešajo. Mleko se kuha l(> minut in nato se mu tloilti vunilinov sladkor. Ko se je ohladilo, se mešajo rumenjaki in mleko med počasnim prilivanjem alkohola. Hrani se v dobro zadeluni steklenici, ki jo je treba pred porabo konjaka stresti.
n
Blaguvua znamka
»Svetla glava"
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki te priglašajo vsako leto, pač ni nobena portala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
, .Znamka Oetker jatnči za najboljšo kvaliteto po nalnlžlih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-iev pecilni prašek Dr. Oetker-iev vaniliuov praftek Dr. Oetker-iev prašek za pudinge itd.
Ko močno razširjeni.
Lemo se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvltljenim‘* gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se le prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-ktrjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-iev puding s svežim ali vkuhanim sadiem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetkcr-jevl labrikati, ker se če-sto ponujajo man] vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vaniiinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne In močnate ledi, pudinge in spenjeno smetano, kakau in čal, šurtlje, torte in pecivo, iajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša zavojčka Dr. Oetker-jevega Izbranega vanillnovega sladkorja z I kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja. tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bolllh, finih in cajfinej-ših močnatih jedi. šartljev. peciva, tort
i. t. d.
Za vsako o b 1 t e I J so nalvečle važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa In svoje lahke prebavljivosti povsod In vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker le. kakor je pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost n i tovarno
DR. OETKER. MARIBOR.
Urejuje Boris Rihteršič
Trader Horn je umrl
N opisal W. S. V a n D y k e
Dva in osemdeset let je imel Trader Horn in najlepše, kar lahko o njem rečemo, je to: nikdar se ni postaral.
Ker je šel \ svet s štirinajstimi leti, da bi doživel Afriko, ki jo drugi le presanjajo, je ostal mlad.
Nikdar ni čital knjig. Ker pa je doživel več in bolj čudovite reči. kakor bi jih mogel kdo drugi spesniti, je povedal najlepšo knjigo, ki je kdaj pogledalu svet.
l.o slučaj je, da jo je povedal nekomu, ki jo je zanj prenesel na papir, in spet je bil le slučaj, da so to knjigo filinali in da je tako zvedel svet o prečudnih, čudovitih poteh starega krošnjarja.
Za sol in pisano drobnjavo je menjal slonovo kost, s kanibali se je pobratil in živel pri njih. Vedel je. z n k a j so divjaki boljši ljudje, medtem ko mi vemo samo to. da so boljši ljudje. Živel je z živalmi Afrike in če lahko rečemo, da je bil njihov prijatelj, nam to priča dobrota njegovih oči. Nevarni pragozdov i so bili njegov dom. Ker je poznal njihove nevarnosti, se je znal pred njimi varovati in tako fe odkril vse čudeže in lepote dežele, ki ostane skoraj vsakomur med nami v svoji resničnosti in bistvu zaprta.
Nikdar ni imel dosti ljudi okrog sebe, kadar je šel; samo nekaj tovarišev in nekaj prijateljskih zamorcev ga je spremljalo na njegovih nevarnih poteh. Toda vedel je več o ljudeh kakor mi. Pesnil je resnico, kajti ..poezija" je bila zanj samo ..ostanek praznoverja".
Pamet je družil z dobroto.
Spoznanje, da je delal iz svoje pameti in svoje dobrote, je njegova globina in modrost.
..Priroda ne pozna usmiljenja," je nekdo drugi zapisal zanj. „Če človeka prežene od lastnega ognjišča, mora tako biti". Videl sem premaganega starega poglavarja, ki je jokal kakor otrok. Ne zaradi ran — zaradi ubitega srcu. Predobro je vedel. da se priroda ne popravi in ne poboljša. Nobeno čečkanje po časopisju ne pomaga. Nobena diplomacija. Samo veliki ..KONEC" vidimo zapisan počez čez solnce.
Priroda ne pozna usmiljenju.
Trader Horn je moral umreti.
Novi govoreči film Marlene Die-trich
Znani nemški režiser Josef v on Sternberg je napravil tretji film Marlene Dietric.h „X — 27". Ta go-
voreči film nam je vsebinsko dosti bližji, kakor ostali, ker se godi na Dunaju in na rusko-poljski meji za svetovne vojne. Marlena Dietrich igra v ujem avstrijsko vohunko, njen partner Victor McT.aglen pa ruskega častnika. Fini „X — 27" je napravljen po podatkih iz tajnih arhivov, ki so jih našli na Dunaju in odkriva mnoge neznane strani vojnega življenja. Po koncepciji je originalen in umetniška igra Mar-lene Dietrich in Victorja McT.agle-iiii, kakor tudi režija Josefa v on Sternberga so ga napravili za enega najboljših filmov nove sezone. Mar-leno Dietrich vidimo v vlogi ženske, ki iz pocestnice postane vohunka, dokler ljubezen v njej ne premaga občutkov do dolžnosti. Predvsem je spet ženska. Victor McT.aglen ii je dostojen partner v vlogi častnika, ki je vedno častnik in ki celo premaga ljubezen do ženske, ko vidi v njej sovražnico svoje domovine, Rusije. V Ameriki so zaradi tega filma napisali cele knjige o Marleni Dietrich, čeprav je Nemka.
..Strastni poljub"
To je eden najlepših Foxovih filmov zadnjega časa. Nekaj slik iz njega smo že prinesli. Danes prinašamo še vsebino:
V	romantičnih gorah živi narodni junak, mladi in lepi Jose Savedra. ki ga kmetje obožujejo, nasilni upravitelj dežele pa smrtno sovraži. Za njim je razpisana tiralica z veliko nagrado, toda Jose se zaradi tega ne skriva. Celo tako predrzen je. da pride večkrat v mesto, kjer vlada njegov sovražnik.
Zaljubil se je v plesalko Rosa-rio. ki jo ljubi tudi upravitelj dežele Don Estrada. Toda plesalka oba sov raži. Jose se preobleče v natakarja in ji ukrade poljub. Don Estrada jo hoče ugrabiti, toda Jose jo reši in odvede v svoje taborišče v gorah. Nenadoma gu napadejo vojaki, toda umakne se jim in tudi ona uide. Tedaj pa si Don Estrada izmisli peklensko zvijačo. Ponaredi pismo, kjer Rosaria kliče Josea k
EDVVINA BOOTH “TRADER HORN'.
sebi. Medtem ko zaljubljeni hajduk poje pod oknom ljubavno pesem, se prikradejo od vseh strani Estradovi vojaki. Zvežejo ga in ga vržejo v ječo.
Tedaj pa se v duši plesalke zgodi velik preobrat. Zaljubila se je v ponosnega junaku. Da ga reši, hlini ljubezen do upravitelja. Nekega dne ga pregov ori, da jo pusti v ječo. kjer zdihuje ujeti hajduk. Vrne mu poljub, ki ji ga je bil ukradel, in mu da skrivaj revolver.
Jose zbeži iz zapora in ko hoče Estrada za njim, pride guverner, ki je med tem zvedel o vseh lopovščinah upravitelja, in Estrado zadene ista kazen, ki jo je namenil hajduku.
Poletno božanstvo Hollywooda
Vsi prebivalci Hollywooda, brez ozira na to, kakšne vere so, se poloti klanjajo samo enemu Bogu: solncu. Kadar je konec zimskih viharjev in se začne beli pesek na morskih obalah kopati v solncu. hiti ves llollvvvood na obalo, da tam užije prirodo pod svobodnim nebom. Prebivalci llollywooda imajo radi solnce, in solnčuo nebo Kalifornije se jim za to oboževanje bogato oddolžujc.
Šport na svežem zraku je tam neomejeni vladar. Poleti in pozimi se čuje samo o jezdenju, plavanju, tenisu iii golfu. Igrišča so polna od ranega jutra do kasnega večera, življenje na obali pa se začne že takrat, ko po drugih mestih ljudje še spe.
V	sobotah in nedeljah ni nobenega zvezdnika doma. Ni čuda, komaj uro od mesta so kopališča. Tn mehiška meja je blizu — tam ni prohibicije. Tiste dni tam kar mrgoli oboževalcev dobre pijače.
Največ filmskih zvezdnikov ima svoje jahte ali vsaj motorhe čolne in morje je v sobotah in nedeljah napolnjeno z njimi kukor daleč seže oko. Noč od sobote na nedeljo je na širokih sipinah okoli Catali-na-lslanda, kjer je največje kopališče ena sama veselica, polna luči. petja, gramofonskih pesmi, veselili glasov in smeha. Kakor vsakdo, tako tudi hollvvvoodski zvezdniki uživajo nebrzdano in lieumerjeno poletne radosti.
FILMSKI DROBIŽ
Režiser nemškega govorečega filma „Okovi“, (dr. Paul Fejos, je znan kemik. Poleg' svoje delovne sobe si je napravil majhen laboratorij, kjer časih dela kemične poizkuse. Preden je postal režiser, je bil v Rockefellerjevem bakteriološkem institutu. Po velikem uspehu v „Okovih“ ga je Metro angažiral za več filmov.
Pravo ime Lye Mare je t.issi Cudovič. Zduj je v Ameriki. Njen mož je režiser Zelnik,
^'M//Z//////;/////jy//J
WM^y///ww // ^
Elizabeta Bergner je rojena 17. aprila 1903 na Dunaju. Njeni najbolj znani filmi so: ..Ljubezen", ..Gospodična Elza", ..Florentinski goslač", ..Donna Juana" in govoreči film „Arijana“. Pri filmu je že od leta 1924.
Po šestili mesecih napornega dela za film „Gore v plamenu", ki se godi v Dolomitih za svetovne vojne, se je Louis T r e n ker, ki igra glavno vlogo, vrnil v Berlin, kjer bodo napravili ostali del filma v ateljejih.
Max A d a 1 b e r t je angažiran pri Ufi za glavno vlogo v filmu, ki so mu začasno dali naslov „V vodi in na suhem". V njem igra občinskega slugo v majhnem morskem kopališču.
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Kako se imenuje žena Nilsa Asthra?
2. Kako se imenuje najnovejši film Harryja Piela?
’• Kateri igralec igra glavno vlogo v filmu .,Bombe na Monte CarIo“?
4. Katera igralka bo igrala v filmu .,Ronny“?
5. Kje je angažirana Dolly Haas?
Kupon 33 film
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
Veličanstvo — ljubezen,
prekrasni Ijnbavni film. V glavnih vloKah Kathe von NaKy. Franz Lederer. Sz6ke Szakal in Adele Sand-rock.
Gospodična tajnica,
srčkana filmska komedija, ena najlepših zadnje sezone. V Klavnih vlogah Renate Miiller, Herman ThimtK in Felix Bressart.
Aleksander Kozic
koncesijonirano elektrotehnično podjetje
Ljubljana
Cesta v Rožno dolino 44 Tel. 30-41
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršitev strokovnjaška. — Cene zmerne.
Izdaja za konsorcij ..Romana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.
KlIiARNAITDEU
aparate in .TUlU potrebščine
dobite v največji izbiri v
Drogeriji „Adrija”
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Telefon št. 34-01 Zahtevajte ceniki
Rešitve teh vprašanj sprejemamo prvih šest dni po izidu lista. Za nagrade razpisujemo
20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ.
ki jili razdelilno med deset reševalcev.
Rešitve vprašanj iz 31. številke so:	I. I .i I in it llarvev: 2. Vnukinja
cesarice Elizabete; \ lUioul Walsh; -I. Ernest B. Schoedsack; 5. ,,Henrik IV“. Nagrade dobe:
5 slik: Mesar Manica, Ljubljana; 4 slike: Borni k Milka, Maribor; ■> slike: Vrenjak Pavle, Šenčur; 2 sliki: Podbreznik Erna, Gladilo; po eno sliko: Pirc Slavka, Podnart: Štirbec Franc, Trbovlje; Smole Anton, Ljubljana; Brezar Erna, Dolsko:	Slapar Štefka, Zapuže;
Praprotnik Berta, Breg.