Tina KOGOVSEK' izvirni ZNANSTVENI ČLANEK SISTEMATIČNO IDENTIFICIRANJE SLABO FORMULIRANIH ANKETNIH VPRAŠANJ' Povzetek. O oblikovanju vprašanj in vplivu določenih formulacij posameznega vprašanja na odgovore anketirancev Je bilo napLvinega že veliko (npr Payne 1973; Bradburn in Sudman 1988; Converse in Presser 1988; Schtiman in Presser 1996). Saris in Gallltofer (1997) povzameta in združita že obstoječe klasifikacije anketnih vprašanj, hkrati pa jih nadgradita s formalnim lingvističnim pristopom. Ob pomoči te klasifikacije je možno glede na cilje raziskave formulirati ustrezna in kvalitetna iprašanja. Lahko pa tudi izpeljemo študije kvalitete merjenja z različnimi možnimi oblikami vsebinsko enakih vprašanj V našem primerti smo razvrščanjem vzorca javnomnenjskih vprašanj časopisa Delo poskusili preveriti, kako dobro in natančno so ta /vprašanja formulirana. Na osnovi te in nekaterih drugih aplikacij sistema lahko rečemo, da je obravnavani sLen naziv kvaliteta merjenja oz. kveditela {Kidalkov. zanc-sljivosijo merjenja torej ocenjujemo le prisotnost slučajnih napak. Ce pa mer-.ska napaka ni le slučajna, imamo opraviti s problemom veljavno.sti. To pomeni, da na izmerjeno vrednost si.stematično vpliva tudi kakšna druga spremenljivka (ali več spremenljivk), na katero uporabljeni merski instrument ni občutljiv. Lahko torej rečemo, da s preverjanjem veljavnosti ugotavljamo pri.sotnost/odsotnost sistematičnih napak v raziskovanju (Tanur 1983)- V (družboslovnem) raziskovanju poskušamo opazovanja |Xjjavov pogosto kvantificirati To storimo z merjenjem. Merjenje lahko opredelimo kot prirejanje števil objektom ali dogodkom na temelju določenih pravil (l-erligoj et al. 1995). V družboslovju se za merjenje zelo pogosto uporablja anketa. Osnova vsakega merjenja je teorija. Teoretični pojmi, ki jih želimo meriti in merski posto[>ek (instrument), s katerim pridobimo meritve, morajo biti usklajeni. Merjenje je torej proces, ki se začne z opredelitvijo teoretičnega pojma, nadaljuje z njegovo operacionalizacijo v obliki merjenih spremenljivk (npr anketnih vprašanj) in konča z dejansko izmerjenimi spremenljivkami. Vsako merjenje pa vsebuje določen obseg napak, meriti brez napak ni mogoče. I're|x>znavanje in ocenjevanje merskih napak pa je izhodišče ocenjevanja kvalitete merjenja (Fedigoj et al. 1995). Z vprašanjem kvalitete merjenja (zanesljivosti in veljavnosti) so se v družboslovju med prvimi začeli ukvarjati psihologi, ta problematika pa se je kmalu razširila tudi v druge vede. Prve razprave na to temo segajo v petde.seta leta (npr Cronbach in Meehl 1955; Campbell in Fiske 1959), v naslednjih desetletjih pa se je to področje raziskovanja metodoloških problemov precej razmahnilo in razvilo (npr Carmines in Zeller 1979; Bagozzi 1980; Bohrnstedt 1983; Andrews 1984; .Saris in van Meeurs 1990; Saris in .Vliinnich 1995). Glede na to, da se v družboslovju za merjenje (npr stališč ljudi o določenem pojavu) zelo pogosto u|X)rablja anketa, je oblikovanje tlobrih vprašanj, s katerimi je mogoče kar se da natančno, torej k\ alitetno, izmeriti ta stališča, bistvenega pomena. O oblikovanju vprašanj (question wording) in vplivih določenih formulacij |X)sameznega vprašanja na odgovore anketirancev je bilo napisanega že veliko (npr Payne 1973; Sudman in Bradburn 1982; Bradburn in Sudman 1988; Converse in Presser 1988; Schuman in Presser 1996). Zelo pogosto se anketna vprašanja razvrščajo v dve veliki skupini, na vprašanja o dejstvih in na vprašanja o mnenjih in stališčih, znotraj teh dveh skupin pa se še nadalje delijo v bolj natančno specificirane kategorije (npr Sudman in Bradburn 1982; Bradburn in Sudman 1988)'. Saris in Gallhofer (1997) pravzaprav |x>vzameta in združit;! že obstoječe klasifikacije anketnih vpra.šanj, hkrati pa jih n;idgradita s form:ilnim lingvističnim pristopom. Rezultat te kombinacije je relativno visoko formaliziran in natančno specificiran sistem različnih tipov vprašanj. Ta sistem ima več uporabnih namenov. Že samo s klasificiranjem vprašanj v ta sistem je mogoče relativno hitro in preprosto identificirati problematična, slabo in nej;isno formulirana (obstoječa) vpra- ' v sblo/i ipmSaiij o dejsn ili sitltjo npr. t/emognt/skti ipnLondentotv percepcije. vrednotne sodbe, preference. prlCtibomnju v zvezi z doh^enlml stvarmi ali dogodbi itd Sanja oz. .se je (vsaj) nekaterim pastem, ki vodijo v formuliranje nejasnih vpra.Sanj, možno izogniti že v lazi formuliranja (novih) vpraSanj. Lahko pa ta si.stem jemljemo tudi kot orodje (tako ga v bistvu razumeta tudi avtorja), katerega edini in končni namen ni preprosto le klasifikacija (že obstoječih ali .Sele nastajajočih) anketnih vpraSanj, ampak je ta klasifikacija šele prva po.staja na poti nadaljnjega pre\-erjanja kvalitete različnih tipov vprašanj. Na |x>dlagi klasifikacije vprašanj v ta sistem je mogoče ugotavljati, ali .so učinki enaki pri vseh tipih vprašanj ali pa so spccifični za določene tipe vprašanj. V .slovenskem prostoru se že dolgo pojavljajo številne kritične pri|X)mbe na t. i. javnomnenjske ankete, ki .se pojavljajo v dnevnem časopisju. Običajno je v teh kritikah problematizirana predv.sem kvaliteta vzorca, ni pa nam znano, da bi v tem prostoru kdo preveril, kako kvalitetna in natančna so v teh anketah zastavljena vprašanja z vsebinskega in Širše inetodološkega stali.šča. Kden od uporabnih načinov za ta namen je omenjeni sistem klasifikacije vprašanj Sarisa in L Gallhofer (1997). V tem prispevku nameravamo s pomočjo tega sistema sistematizirati vprašanja iz javnomnenjskih anket časopisa Delo za zadnjih nekaj mesecev in ugotoviti, kaj je na osnovi take klasifikacije mogoče reči o kvaliteti teh vpraSanj. Zanima nas tudi, kolikšen del vpraSanj bo mogoče nedvoumno in enolično razvrstiti p>o tem sistemu. Verjetno je, da nekaterih vprašanj ne bo mogoče razvrstiti v sistem oz^ jih ne bo mogoče razvrstiti nedvoumno in enolično. Lahko se izkaže, da vpra.šanja ni mogoče uvrstiti, ker je postavljeno nejasno, lahko sprašuje po več različnih stvareh ipd. in zato verjetno slabo meri tisto, kar so raziskovalci želeli meriti. 0.snovni lingvistični pojmi Saris in Gallhofer (1997) se klasifikacije anketnih vprašanj ne lotevata glede na vsebinsko področje, na katerega se nanašajo (npr strankarske preference, politična orientacija, nmenja o ekoloških problemih, etnocentrizem itd.), ampak na vi.šji abstraktni ravni kot so koncepti kognicije, evalvacije, čustev, preferenc, vrednot, norm itd. Ti koncepti .se v socialnopsiholo.ški literaturi (Sears et al., 1988; Nastran Ule 1992) smatrajo za komponente stališč', ki pa jih je možno meriti le posredno z določenimi vprašanji. Celotna argumentacija avtorjev je zasnovana na (lingvističnem) konceptu trditve (assertion). Trditev avtorja opredelita kot "deklarativno izjavo, ki povezuje objekte z objekti ali objekte z atributi" in "vsebuje tri dele: objekte, konektorje in predikate" (Saris in Gallhofer 1997, 3). ' Mamtead (1996. 3) slalKiCe olm-Mjuje bol •rvltiiiviio trajno tendenco reagiranja na nekoga ali nekaj na naCIn. ki odraia pozitivno aH negatli no ovrednotenje te osebe ali stvari'. Konce/H slaliiCJe eden naj/xmiemhnejiih /Kijmov v socialni psihologiji, /m tudi iirSe v druihoslovjii. saj omogf>Ca /MjJasnJevanJe in predvidevanje Chtvkovega vedenja v zvezi z razliCiilml driithenimi {tojavi. Ker so stalISCa relativno stabilna. Je njihova .sprememba praviloma (HHVzana s spremembami v dejanskem vedenja [losameznika (Sastran fjle 1992). Objekt trditve je lahko kakršna koli entiteta, bodisi neživ (stvar, koncept itd.) bodisi živ objekt (posameznik, socialna skiipina itd.). Kot simbole za označevanje objektov avtorja predlagata oznake x, y itd.* Predikati (simbolično označeni s c') so kakršne koli značilnosti, ki so s konek-torjem povezane z objektom. To so lahko pridevniki (npr velik, zanimiv, sladek itd.) ali drugi objekti. Konektorje Saris in Galihofer (1997,3-4) definirata takole: - I pomeni, da so objekti in predikati povezani z "biti" ali "imeti". - F označuje povezave kot so čustva: "imeti rad/ne marati", "biti zaskrbljen zaradi nečesa" itd. - R so povezave, ki funkcionirajo kot relacije, npr. "vzrok/posledica", "vpliv na nekaj", "podobnost/različnost", "oddaljenost/bližina", "članstvo objekta", "povezanost med objekti" itd. - H si>ecificira "morati". - IR označuje "imeti pravico" ali "biti dovoljeno". - D predstavlja delovanje kot so npr "dela", "je naredil" itd. - FD označuje prihodnje dejavnosti kot je npr "bo naredil". - E označuje pričakovanja ("pričakuje", "predvideva" itd.). - P predstavlja preference. Osnovni konccpti v anketnem raziskovanju Večina raziskovalcev, ki se ukvarjajo z anketnim raziskovanjem (Sudman in Bradburn 1982; Smith, 1987; Bradburn in Sudman 1988), razlikuje med vprašanji o dejstvih oz. demografskimi vprašanji, vprašanji o mnenjih in stališčih ter vprašanji o vednosti in vedenju. Izraza mnenje in stališče se pogosto uporabljata za označevanje katere koli vrste subjektivnega koncepta. Izrazu "stališče" se Saris in I. Galihofer izogneta, ker predstavlja koncept višjega reda abstraktnosti, ki ni neposredno merljiv (Henerson et al. 1987; Nastran Ule 1992). Ker želita razlikovati različne vrste mnenj, namesto tega termina vpeljeta različne vrste deklarativnih izjav (trditev) (Saris in Galihofer 1997: 4-6). Kognicije (cognitiotis) so v psihološki literaturi označene kot ena osnovnih komponent stali.šč" (Bradburn in Sudman 1988; Sears et al. 1988; Nastran Ule 1992; * .Vcktilere IKigoslo iifK>nibljaiie objekle ektiillclino oznaCIla. - s označuje res/Kindenla .urnega. - h označuje vetlenje. - o fmment kdor koli ali ivl. - g označuje i-Uido ali /lolllike, - v/tomeni trednolo. ' Avloija [msebi^ označila nekatere .c/ieiijične predlkale: eprvdslaiip frednotne.sodbe, npr 'dobrt)/slalxi'. 'vretlno'Ud. /označuje čustva ali afekilvna irednolenja kot so 'prijetno/neprijetno' 'srečen/nesrečen' Itd. I označuje '/mmembno' n{MimenI •itevllo'aH 'frekvenco'. ' Itileg kognitivne komfKinenle s/iadala v struktum stallSč ie afekilvna In ivdenjska kom/Kiiienta (Hradhurn In Sudman lndentov o različnih objektih. Vrednotne sodbe (evahuuiom) se običajno smatrajo za merljive komponente stališč (Bradburn in Sudman 1988). Strukturo vrednotne trditve (a^) lahko zapi.šemo kot xle, kar pomeni npr. "x je dober/.slab". Struktura je enaka kol pri kognitivni percepciji, le da je pri vrednotni sodbi predikat vedno vrednoten, pri kognitivni pa kaknšen koli razen vrednoten. Posebna vrsta vrednotnih trditev so vrednotna prepričanja (evahiatiue beliefsKj^y^. To so trditve, pri katerih ima jKivezava v smislu vedenja ali relacije (pozitivno ali negativno) vrednotno konotacijo. Primer take trditve je xR^.y, ki pomeni npr. "x je cenjen član y". V to kategorijo lahko uvr.stimo tudi trditve, ki sicer niso mišljene kot vrednotne sodbe, zaradi vrednotne konotacije pa jih kljub temu lahko uvrstimo v to vrsto trditev. Vrednotna prepričanja imajo obliko različnih trditev, konotacija posameznih besed pa jih lahko naredi za vrednotne sodbe. Take trditve razLskovalci včasih uporabijo, da bi skrili vrednotno konotacijo .svojih vprašanj. Trditve o čustvih (feelings) Saris in I. Gallhofer opredelita kot afektivne vrednotne sodbe (affecHve evaliiatiotisj. V anketnem raziskovanju se običajno pojavljajo tri osnovne vrste trditev o čustvih. Af ima lahko obliko sFx ("s je v.šeč x"). xlf ("K je prijeten") ali xRf ("x me jezi"). Tako "P ali "F pomeni čustva kot .so strah, gnus, jeza, žalost, prezir, upanje, sreča, presenečenje itd. (Nastran Ule 1992; .Manstead 1996). Prelerence (prefercnces) se v ;inkctnem raziskovanju prav t;iko pogosto uporabljajo, posebej v tržnem raziskovanju (npr. Bearden et al. 1993), kjer je potrebno posamezne enote razvrščati od najbolj do najmanj zaželene. Struktura preferenčne trditve (preference assertion) apr je "xPy, z..." in pomeni "rajši imam x kot y, z...". Trditve o vrednotah av imajo obliko vli, kar pomeni v je pomembno. Ta trditev ima spet Isto strukturo kot kognitivne, vrednotne in afektivne vrednotne sodbe, le da je predikat v tem primeru "pomembnost", "v" pa predstavlja določen temeljni cilj ali stanje, h kateremu bi morali stremeti po.samezniki, npr. iskrenost, varnost, .sreča itd. Pomembna tema družboslovnega raziskovanja so tudi norme (npr. Parsons 1959). Coleman {1990, 242) jih opredeli kot specifikacije tega, "katera dejanja določena skupina ljudi šteje za primerna ali pravilna". Gre za percepcijo tega, kaj • Vaiibemem raziskoitniju su zelo fio/(osle bavzaliie pene/Kije Npr. uebdo lalibo /lerceplm, tla Jv x vzrok y aH [m tU) ima x močan v/iliv na .v. Druge vrste relacij, bi so /Kigosto fnx'dmet raziskav v (Iruibdslovju (/Ktsebej v analizi omretij) so tudi relacije /Htdobnostl/nizllčiiostI in otidaljenosti/bllilne med ohjebti ter čUnutva v določeni sbupinl tili fioi-ezanosll med objebti (Knobe In Ktildlnskl 1982: Knoke l'JiXK Sohria In Kccles 1992: Wa.tserman in littist 1994). je socialno ali kulturno sprejet (zaželen) standard vedenja'". Strukturo trditve o normah a^ lahko zjpiSemo kot oHb in pomeni, da "mora nekdo narediti b". Pogosto so predmet raziskovanja tudi politike (policies) (Sears et al. 1988; Catellani 1996; Manstead 1996), da bi ugotovili, kaj javnost misli o različnih vladnih iikrepili. Trditev o politiki a^ ima obliko gHb, ki pomeni "vlada bi morala narediti b". Ta tip trditve je podoben prejšnji, le da je akter drug. Pogosto raziskovalci v anketah sprašujejo tudi o pravicah (Sears et al. 1988; Catellani 1996), posebej državljanskih. Pri tem gre z:i "percepcijo posameznika o tem, kakšne kompetence ali pravice bi morali imeti ljudje, kadar nekaj (ne) počnejo" (Saris in Gallhofer 1997, 5). Ta trditev (ajr) ima obliko olRb in pomeni "nekdo ima pravico ali mu je dovoljeno narediti b". Akcijske namere" (action oz. behavioural tendencies) so pogosto definirane kot tretja komponenta stali.šča (Sudman in Bradburn 1982; Bradburn in Sudman 1988; Sears et al. 1988; Nastran Ule 1992; Manstead 1996) in izražajo nekaj, kar posameznik namerava narediti v prihodnosti. Trditev, ki izraža akcijsko namero a, lahko zapišemo v obliki xF^y, kar pomeni "x bo naredil y". Akcijska nameni naj bi bila kar se da blizu pravemu vedenju in bi morala funkcionirati kot dober indikator dejanskega vedenja". V anketah se pogosto sprašuje tudi o pričakovanjih prihodnjih dogodkov (Graesser at al. 19S)6), v katerih respondent ni osebno vpleten. Trditev o pričakovanjih ima obliko xEy in pomeni "x pričakuje y". Vedenje (behaviour) zadeva (sedanje ali pretekle) dejavnosti ali dejanja (Sudman in Bradburn 1982; Smitli 1987). Struktura trditve o vedenju aj, je xDy, kar pomeni "x počne y" ali "x je naredil y". Praviloma se v anketah uporablja tudi demografske spremenljivke oz. vpra.šanja o dejstvih (Sudman in Bradburn 1982; Smith 1987; Bradburn in Sudman 1988). Nanašajo se na starost, poklic, spol, religioznost respondenta ipd. Demografska vprašanja aj imajo isto strukturo kot (kognitivne) sodbe xly, kjer je X respondent, y pa njegov/njen spol, starost itd. Poleg elementarnih trditev je možno tvoriti tudi izpeljane oz. sestavljene trditve. Saris in 1. Gallhofer (1997,6) navajata nekaj najbolj pogostih". " Ah ko! fintli i\'astniii l/le (1992 265). norme so 'eks/ilicllna ali im/ilicllna /iriCakoranja in stan-cUirtli socialnefia delovanja, {mi tudi staiulanli goiiirfenja, nizmLil/aiija, Cnsivtnvtnja /Kisameznikoe v razlit'nili siiiiaajali' " .VtLiiran 1,'le (1992, 95) iej bom{>onenli slaliSCa prari 'abtivnosina. dinamična kom/Mimenla' oz 'priprarljenosi za delofanje' " O/Kiivzavi medslalitCi in dejanskim veilenjem. itajejo Sindije r mzliCiiili okoliSCiiiali razUCne (tako liozilirne kol negiilirne) rezidiale (glej v Sears et ai t9iiH. 169-175) " Pomembnosi sodbe (iniponancc of a judgcnicni) a, izraia slojmjo, do katere /Hisameziiik smatra, da je dotoCena titlitev ztinj(o) osebno /Hmiembna. Taka trthtev ima slriikliiro ali, kar /Mmieni 'inlitev a je zelo /Mimembna' (kiiovosl simIIh' (ccrlainiy of a jiKlgcniL-iil) a„ iznita stopnjo, do kaleiv je Jiosameznik gotov o vsebini trditve. Sjena struktura je al^e, kar /«imeni 'pre/iriCan sem, dtt trditev a drii' tictobravanje relacije (appraLsal of a rclaiK>n.ship) Ima strukturo xlt)-(lc) in Izraia Intenzivnost dotoCene relacije, n/ir "relacija medx in v je /iremočna'. Pogosiosi vedenja Cfrc^iicncv of bchaviour) ima struk-turo.xl)y(tn) in /mtdslavlja/Kigoslost /xijavljanja določenega ivdenja. n/>r x fioghn', 'where', 'when', "how", 'why'... " Ta vrsta vfiraSanja meri, kako mM'no se resfmnileni .strinja z izjavo u. ne /m s sio/injo atributa c. V literaturi (Krosnick in Abetson tVJl) temu pravijo tutli intenzivnost res/xnitlentoivga strinjanja z izjavo. - Q(xlc): AH lahko zazfiate zvok ali ne? - HQ(xIc): Kako glasen je zvok, ki ga zaznavate!' Isti ti|) vprašanj se pogosto zastavlja v anketnem raziskovanji!. Npr.: - Q(xlc): Ali je prodajanje mehkih drog kaznivo dejanje? - HQ(xIc): Kako resno kaznivo dejanje je prodajanje mehkih drog." Možna so tudi vprašanja naslednjih tipov: - A(xlc): Ali se strinjate/ne strinjate z izjavo 'Politika me zanima.'? - HA(xIc): Kako močno se strinjate z izjavo 'Politika me zanima.'? - K(xlc): Ali veste, da je Slovenija postala nestalna članica Varnostnega sveta? Relacije. Vprašanja, ki merijo relacije imajo obliko xRy. Obstajajo trije osnovni tipi relacij - kavzalne percepcije, podobnost/različnost in oddaljenost/bližina objektov ter članst^'o in povezanost med objekti. Nekaj primerov relacijskih vprašanj: - Q(xRy): Ali ste član kakšne politične stranke? - A(xRy): Ali se strinjate/ne strinjate z izjavo "Romske družine imajo veliko otrok, ker je družina zanje zelo pomembna?" - HA(xRy): Kako močno se strinjate z izjavo 'Romske družine imajo veliko otmk, ker je družina zanje zelo pomembna?" Vrednotna prepričanja tvorijo vedenjske ali relacijske trditve s pozitivno ali negativno konotacijo. Primera t:ikih izjav bi bila "Tuji delavci pri nas izkoriščajo naš socialni sistem." ali "Tuji delavci ogrožajo zaposlitvene možnosti naših ljudi.". Ce take izjave uporabimo v kombinaciji z vprašanji tipa A ali HA. dobimo vprašanja, ki jim pravimo vrednotna prepričanja. Taka vprašanja naj bi merila mnenja ljudi na osnovi vrednotnih sodb. Primeri: - HA(xD^.y): Kako močno se strinjate z naslednjo izjavo 'Tuji delavci ogrožajo zaposlitvene možnosti naših ljudi."? - Q(xR^.y): Ah mislite, da xprLtpeva k blaginji naše dežele? Slednje vprašanje sicer sprašuje o relaciji (prispevanje/neprispevanje k blaginji), a ker ima beseda blaginja |x)Zitivno konotacijo, dobi to vpra-šanje strukturo vrednotnega prepričanja. Precej pogoste oblike vprašanj so tudi Q, HQ in WHY, ker ti tipi vprašanj spremenijo kognitivne sodbe in vprašanja o vedenju v vrednotno prepričanje, če trditev v.sebuje |X)Zitivno ali negativno konotacijo. Zato je pogosto težko določiti, ali je vprašanje kognitivno, vedenjsko ali zadeva vrednotna prepričanja. Tabela 1: TiJorjenje vprašanj na osnovi enostavnih trditev glede na različne tipe vprašanj (Saris in Gallhofer, 1997:20) Kncjst irditw )i vpnLlanj Tip vpra.4. Snicr .Skrajno.« KAKO .Strtnia-nje Inlen-xivnasl $lrinja-nja KAJ KDO KATi:-Kl Ca.s KDAJ Pixv ■sior KJ1-: Količina KOLIKO Pre)ce-dura KAKO ZAKAJ V«l-noüi Okraj.litike "p-SHh Pnivlce a„-oIRb VI-DKNJi; Akdj.'ikf nanifrc a,-xlDy Vedenje ab-xPy PriCakov. Demogr. •■sprcm. aj-xic Čustva. Kot je že bilo omenjeno, imajo vprašanja o čustvili podobno strukturo kot kognitivne ali vrednotne sodbe, le da je predikat v tem primeru emocionalno obarvan (npr. srečen/nesrečen, prijeten/neprijeten itd.). V tej skupini praviloma najdemo vprašanja tipa Q, HQ, A ali HA, pa tudi druge tipe (tabela 1). Po mnenju Sarisa in I. Gallhofer (1997,9-10) lahko vprašanja o čustvih tvorimo na dva načina: sFx in xRf Primeri: - HQ(xRO: Kako močno vas je razjezil kandidat x? - A(sFx): Ali se strinjate/ne strinjate z izjavo 'Medpočitnicami sem nžival(a). "f - A(xRO: Ali se strinjate/ne strinjate z izjavo 'Kandidat x me je razjezil"? - HA(sFx): Kako močno se strinjate z izjavo: "Med počitnicami sem nžival(a)."? - HA(xRO: Kako močno se strinjate z izjavo: 'Kandidat x me je razjezil. 7 Preference. Trditve oz. vprašanja, pri katerih morajo respondenti izbirati med več možnostmi, imenujemo preference. Najbolj pogosto se pojavljajo v kombinaciji z vprašanji tipa Q, HQ, A, HA, W in WHY. Primeri: - Q(xPy): Ali bi rajši imeli hišo ali stanovanje? - A(xPy): Ah se strinjate/ne strinjate z izjavo: 'Rajši imam španske kot turške imi-grante.'? - W(xPy): Če bi bile volitve zdaj, katere stranke bi volili? - WHY(xI'y, z...): Zakaj imate med vsemi naštetimi znamkami najrajši pivo Heineken? Akcijske namere. Vprašanja, ki poizvedujejo o prihodnjih namerah, so v anketnem raziskovanju (posebej v tržnih raziskavali) zelo pogosta. Ta tip trditev je možno kombinirati z večino tipov vprašanj. Primeri: - Q(sFDb): Ali se boste udeležili naslednjih volitev? - A(sFDb): Ah se strinjate/ne strinjate z izjavo 'Udeležil(a) se bom naslednjih volitev.'? - W(xFDb): S kakšnimi prostočasovnimi dejavnostmi se nameravate ukvarjati v prihodnosti? Vedenje. Vprašanja o vedenju se v anketah pojavljajo kar pogosto (posebej v tržnem raziskovanju). Tudi ta tip trditev je možno kombinirati z vsemi tipi vprašanj. Poglejmo si nekaj primerov: - A(gDy): Ah se strinjate/ne strinjate z izjavv "V nekaterih soseskah vlada naredi več za imigrante kot za lastne ljudi.' - AH(gDy): Kako močno se strinjate z izjavo "V nekaterih soseskah vlada naredi več za imigrante kot za lastne ljudi.' - W(xDy): Kdo v vašem gospodinjstvu opravlja gospodinjska dela? Na osnovi te klasifikacije je možno tvoriti tudi vprašanja na osnovi sestavljenih, izpeljanih trditev Sestavljena trditev je trditev, v kateri kot objekt nastopa neka druga trditev. Tovrstna kompleksna vprašanja tvorimo na enak način kot bolj enostavna, zato konkretnih primerov na tem mestu ne bomo navajali. Tabela 2: Tvorjenje vprašanj na osnovi zastavljenih trditev (nekaj možnih primerov) glede na lipe vprašanj (Saris in Galihofer, 1997:21) .Sest. trilitvt; Til ■>i vprašanj Tip vpra.^. Smer Skrajnost ICAKO Strinjanje Inien-/.ivnusl .strinjanja KM KUG KATt:-KI Ca.s KDAJ l'rt> štor Kji: Količina KOI.I-KO 1'rocc-dura KAKO ZAKAJ Ved-no.-»! Okrajšava cnaiiav-niQ HQ A HA W T H AM HI'K WHY K Pomctnb. Mnenja ♦ Gotovost mnenja a^-,.-alcc ♦ ♦ Odobr. Relacije a,-xRy'(ln) Klasifikacija obstoječih vprašanj Na osnovi klasifikacije Sarisa in I. Galihofer (1997) je možno klasificirali tudi že obstoječe sklope anketnih vprašanj in če to ni možno, ugotovili, zakaj se je to zgodilo. Lahko se izkaže, da je to f>osledica sistema klasifikacije samega, ker omogoča različne klasifikacije istega vprašanja. Možno pa je tudi, da se vprašanje izkaže za slabo formulirano, kar povzroča večjo stopnjo napak v odgovorih (in s tem manjšo zanesljivost in veljavnost) in bi ga kazalo postaviti drugače. Kot že rečeno, v tem prispevku smo se odločili po sistemu Sarisa in I. Galihofer (1997) razvrstiti vzorec vprašanj iz dnevnika Delo. V vzorec smo zajeli 97 vprašanj, ki so bila v Dehi objavljena med 1. septembrom 1997 in 18. januarjem 1998. Kot je razvidno iz tabele 3 je bilo po sistemu možno razvrstiti večji del Delovih vprašanj. Za primerjavo smo dodali rezultate razvrščanja (Eurobarometer in primeri iz nekaterih ameriških vprašalnikov) Sarisa in I. Galihofer (1997, 22-23). Med vprašanji, ki jih po sistemu ni bilo možno enolično razvrstiti, je bila polovica takih, pri katerih .se je to zgodilo, ker sistem dopušča neenolično klasifikacijo, vendar so sicer dovolj jasno postavljena in ni dvomov o tem, o čem se anketiranca spra.šuje. Pri drugi polovici nerazvrščenih vprašanj ni bilo mogoče razbrali, katerega od konceptov vpraSanje meri in je verjetno, da so v teh priinerih anketiranci odgovarjali na različna vprašanja. Tabela J; Delež razvrščenih vprašanj istudija St. usp. razvršč. vpr. % .^t. nerazvršč. vpr. % Skupaj Delo 81 83 16 17 97 Kurobarometer 28 90 3 10 31 Amcri.ški vprašalniki 54 83 11 17 65 V labcli 4 so predstavljeni rez-iiltati raz\'rščanja vprašanj glede na tip vprašanja in glede na lip koncepta. Iz tabele je razvidno, da se največji delež vpraSanj nanaša na vrednotne sodbe, preference, akcijske namere ter vedenje oz. pogostost \'edenja. Tabela -i: Frekvence vprašanj dnevnika Delo glede na tip vprašanja in tip koncepta Trdiiw Tipi vprašanj Tip vpraüanja Smer Skrajnost KAKO Strinjanje KAI KIX3 KATKRl I'rc).si()r KI K Kulil^ina KOUKO PriKVthira KAKO ZJVKAI VcdmiM enostavni O HO A W P AM HPR WHY K OPIS! Pea-cpcijc/ .vxlbc a,-xlc 0 0 0 2 0 1 0 0 1 Vrednotne «xibe a,-xle 0 6 () 2 0 0 Ü 0 0 Ponicinbno-st a,-xli 0 0 0 0 0 0 0 1 0 Relacije a,-xRy 2 0 1 I 0 0 0 0 0 Vrednotna prepriCania 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 u Čustva arsl'x 0 u 0 2 0 0 0 u 0 Preference a„-xPy,/... 1 0 0 5 0 0 0 0 0 pravici; in dolžnosti Norme a„-oHb 0 0 1 0 0 0 0 0 0 vi;i)i:nje Akcijske namere a,-xll>y 23 0 5 2 2 0 0 0 0 Vedenje ah-xl)y K n 0 2 0 1 2 1 0 PriCakcn^anja a«-xKy 0 0 0 3 0 0 0 0 0 Pogo.s(ost \cdenja a„h-xi)y(ln) 0 4 0 0 0 0 0 0 0 Vprašanja smo ob razvrščanju v sistem razporedili v štiri večje skupine: 1. vprašanja, ki jih je možno razvrstiti enolično in brez problemov, 2. vprašanja, ki jih v sistem ni možno razvrstiti enolično, se pa sicer "ne zdijo" problematična, 3. vprašanja, ki jih v sistem ni možno razvrstiti in se izkažejo z;i problematična, vprašanja, ki jih je v sistem možno razvrstiti, so pa problematična po kakšnem drugem kriteriju. Oglejmo si najprej nekaj primerov vprašanj iz prve skupine. Izkazalo se je, da .so najbolj jasno postavljena vprašanja, ki spadajo v kategorije preferenc, akcijskih namer, vedenja in pogostosti vedenja in jih je bilo možno tudi preprosto in hitro razvrstiti v sistem. Vprašanje 36". Ali se boste udeležili letošnjih predsedniških volitev? To vprašanje je tipičen primer spra,ševanja o akcijskih namerah državljanov v zvezi z bližnjimi volitvami in se v javnomnenjskih anketah pogosto pojavlja. Ima strukturo Q(sFDb), pri čemer je s respondent, FD predstavlja "boste", b pa "udeležili letošnjih predsedniških volitev". Vprašanje 23. Kako pogosto se udeležite kakšne kulturne prireditve? To vprašanje zelo očitno meri pogostost vedenja in ima strukturo HQ(sDy) In), pri čemer HQ označuje tip vprašanja, s je respondent, D označuje "udeleževanje", y "kulturne prireditve", n pa pogostost tega početja. Zelo pogosto se v javnomnenjskih anketah postavlja naslednje preferenčno vprašanje. Vprašanje 39. Za katerega od natwdenih kandidatov za predsednika bi volili, če bi bile volitve jutri? Vprašanje bi sicer lahko razvrstili kot vprašanje o akcijskih namerah, saj je v njem implicitno vsebovana raziskovalčeva želja izvedeti, kako namerava anketiranec glasovati na prihodnjih volitvah. Ker pa je v vprašanju poudarek na preferencah anketiranca v zvezi s predsedniškimi kandidati, smo se odločili vprašanje uvrstiti v kategorijo preferenc s strukturo W(sPyj, y2-. )- Oglejmo si zdaj nekaj primerov vprašanj, ki jih v sistem sicer nismo mogli enolično uvrstiti, vendar je to bolj posledica dejstva, da sistem to dopušča, kar pa še ne pomeni nujno, da so vprašanja slabo zastavljena (druga skupina vprašanj). Vprašanje 88. Česa si vi osebno najbolj želite v novem letu? Vprašanje lahko razvrstimo v kategorijo preferenc, saj mora respondent med različnimi možnostmi (zdravje, razumevanje z ljudmi, denar itd.) izbrati tisto, ki mu največ pomeni. Vpntšanje ima strukturo W(sPy|, y2...) in se bere "re.spondent" (s) "si najbolj želi" (P) "zdravja, denarjaš" (y|, y2...). Ker pa be.seda "želeti si" v.sebuje čustveno konotacijo, lahko vprašanje razvrstimo tudi v kategorijo čustev oz. afek-tivnih vrednotnili sodb. V tem primeru ima vprašanje strukturo W(sFx) - "respondent" (s) "si želi" (F) x. " Vpniiaitjap oiievitClUi avluhca lega /irls/>evlui VpraSanjc 75. Na katerem področju (vladne politike - op. avt.) se vam zdijo razmere najbolj napete? VpraSanje lahko označimo kot [jerccpcijo oz, sodbo vrste W(slc), ki pomeni "resjKJndentu" (s) "se zdijo" (I) "razmere na področju x naijeie" (c). Ker pa ima beseda "napete" vrednotno konotacijo, lahko vprašanje označimo tudi kot vrednotno prepričanje s strukturo W(xRey), ki se bere, respondentu x se zdijo razmere na področju yx napete (Re). Oglejmo si nekaj primerov vprašanj, ki jih ni bilo mogoče razvrstiti v sistem, ker so bila nejasno formulirana in je možno, da so različni respondenti različno razumeli, o čem se jih pravzaprav sprašuje (tretja skupina). Vprašanje 22. Ali menite, da bi bilo dobro, če bi Cerkev odpravila celibat duhovnikov in bi se ti lahko poročali? Že na prvi pogled je jasno, da gre za (pre\'eč) kompleksno zastavljeno vprašanje. Prvi del vprašanja nakazuje, da gre za vrednotno sodbo tipa A(ale). Na mesto a lahko vstavimo eno od dveh (!) izjav, ki sledita v nadaljevanju. Gre za potencialna dejanja (torej akcij.ske namere) dveh različnih akterjev, kar lahko zapi.šemo kot (xFDy). X enkrat predstavlja Cerkev, drugič pa duhovnike, y pa pomeni odpravo celibata oz. možnost poroke. Gre torej za tipičen primer t. i. "double-barreled"" vprašanja, tako da ne moremo biti prepričani, v zvezi s čim anketiranci pravzaprav izražajo svoje mnenje. Odgovarjanje na to vprašanje in s tem interpretacijo odgovorov dodatno zaplete implicitno vsebovana vzročna povezava med obema omenjenima izjavama ("Cerkev odpravi celibat" ter "duhovniki se lahko poročajo"). Vprašanje 4. we/jyo, da so prav paparazzi, ki so zasledovali avto, v katerem je bila Diana, krivi za njeno smrt. Kaj menite o tem." Takoj se lahko vprašamo, za mnenje o čem so anketiranci pravzaprav naprošeni -o "mnenju mnogih" ali o njihovem osebnem mnenju v zvezi s smrtjo princese Diane. Da gre za drugo možnost, je možno razbrati šele iz kategorij možnih odgovorov (so krivi, niso krivi, ne vem), ne pa iz vprašanja samega. Trditev, vsebovana v vprašanju, je zastavljena kompleksno in jo lahko razčlenimo v obliki (xDy,)Rj.y2) in .se bere "paparazzi" (x), ki "so zasledovali" (D) "avto, v katerem je bila Diana"(y,), "so krivi" (Rc) "za njeno smrt"(y2). Pri tem pa ni mogoče razločili, ali re.spondenti menijo, da so paparazzi krivi (oz. ne krivi) neposredno (da .so prav oni dejansko povzročili njeno smrt oz. "jo ubili") ali so posredno, z zasledovanjem njenega avta, sprožili serijo dogodkov, ki so v končni fazi pripeljali do tragičnega izida. Vzročna zveza med zasledovanjem Dianinega avta in njeno smrtjo je namreč nakazana le implicitno'". " 'fJoMv^irrvIetr v/miianje (Siiitnmii iii Hrticibiini I9S2J Je ipmiiiiije. ki sf>r(i.omenl nujno, da 'so'nidl [Hivsem 'nedolinl'... Vprašanje 10. Ali ste se letos že odločili kaj darovati v liiinianitanie namene? Na prvi pogled je to vprašanje pov.seni neprobleniatično. Okarakteriziranio ga lahko kot vprašanje o vedenju s strukturo Q(sDy), kar pomeni "respondent" (s) "se je odločil" (D) "darovati v humanitarne namene" (y). Hkrati pa je v vprašanju implicitno vsebovana akcijska namera (FD) - respondent se je odločil, da bo (v prihodnosti) daroval v humanitarne namene. Sele iz konteksta naslednjega vprašanja (Kaj ste darovali?), pa je možno razbrati, da ne gre niti za (izvršeno) odločitev darovati niti za (implicitne) namene, ki se nanašajo na prihodnost, ampak za že izvršeno dejanje. Vprašanje 74. Vladni predlog varčevalnih ukrepov je povzročil odfnnv, razmere se zaostrujejo na področju šolstva. Kako jih ocenjujete? Že na prvi pogled je očitno, da vprašanje vsebuje trditvi o dveh popolnoma različnih stvareh. Pri prvi trditvi gre za vrednotno prepričanje z vzročno povezavo in ima strukturo (gRcy) - "vladni predlog" (g) "je povzročil" (R^.) "odiX)re" (y). Druga trditev je prav tako vrednotno prepričanje in ima podobno strukturo - "razmere" (x) "se zaostrujejo" (D^.) "na področju šolstva". Vprašanje kot celota je tipa HQ(aIe), pri čemer a predstavlja trditev, ki je vsebovana v vprašanju, respondent pa izrazi svoje mnenje o tej trdit\'i. Pri omenjenem vprašanju takoj nastopi problem, o kateri trditvi se respondent izjasnjuje, o prvi, drugi ali morda obeh skupaj, ^ 22 katerima lahko obstaja implicitna vzročna povezava. Dodatno odgovarjanje - (in s tem interpretacijo) zapletejo nejasne kategorije odgovorov: - razmere so običajne - napetost je velika, vendar bo prišlo do dogovora - razmere so kritične in lahko pride do padca vlade - ne vem. Drugi odgovor denimo vsebuje dve različni trditvi. Prva je problematična že sama na sebi, ker ne sledi natančno formulaciji vprašanja, domnevamo pa, da je mišljeno, da "so razmere napete". V tem primeru gre z;i vrednotno prepričanje tipa (xle) - "razmere" (x) "so" (1) "napete" (e). Drugo trditev lahko okarakteriziranio kot pričakovanje v zvezi s prihodnjim dogodkom. Podobno strukturo ima tretji odgovor, vendar pa ta vsebuje še možno vzročno povez:tvo (med kritičnostjo razmer in padcem vlade), ki pa ni jasno izražena. Pri tem vprašanju nikakor ni jasno, na katero vprašanje so respondenti pravzaprav odgovarjali, poleg tega pa tudi ni jasno, kaj so imeli v mislih, ko so izbrali določen odgovor Med analiziranimi vpra.šanji smo naleteli tudi na nekaj takih, ki bi jih načelno (glede na besedilo vprašanja) sicer lahko uvrstili v sistem, vendar so bila neustrezna iz drugih razlogov. Oglejmo si primer vprašanja 9- Vprašanje 9. Ali je nova tobačna zakonodaja kaj vplivala na vaše kajenje? .Samo besedilo vprašanja je mogoče hitro in enostavno klasificirati kot vprašanje tipa Q s strukturo (xRy) in pomeni "tobačna zakonodaja" (x) "jc vplivala na" (R) "vaše kajenje" (y). Zaplete se pri kategorijah odgovorov, ki so: - ne, kadim še več - da, kadim manj - ne, kadim toliko kot prej. Spraševalce%' torej ni zanimalo le, ali je nova tobačna zakonodaja kaj vplivala na kadilske navade respondentov, ampak tudi na kakšen način, kar pa |X)stane razvidno šele pri katagorijah odgovorov, ne pa že iz Ijesedila vprašanja. Hkrati se šele pri kategorijah odgovorov pokaže vrednotna konotacija vprašanja. Namreč pri vplivu nove tobačne zakonodaje na kajenje ne gre za ugotavljanje preproste vzročne povezave, ampak naj bi ta vpliv bil pozitiven (na respondenta je vplivala tako, da kadi manj) oz. naj ga ne bi bilo (na respondenta nova zakonodaja ni vplivala, kadi še več ali pa toliko kot prej). Zaključek Saris in Galihofer (1997) sta v svojem članku Tormulirala možno klasifikacijo različnih tipov vprašanj za najbolj pogosto uporabljane koncepte in ki je v bistvu nekakšna lingvistična analiza anketnih vprašanj. Ob pomoči take klasifikacije je možno glede na cilje raziskave formulirati ustrezna in kvalitetna vprašanja (kar se tiče predv.sem problema veljavnosti merjenja). Na ixxllagi take klasifikacije pa je možno izpeljati tudi študije kvalitete merjenja z različnimi možnimi oblikami vsebinsko istih vprašanj. Raziskati je na primer mogoče, ali so preprosto zastavljena vprašanja bolj zanesljiva in veljavna od bolj kompleksno izpeljanih oblik. S tako klasifikacijo pa je možno preučevati tudi strukturo in kvaliteto že obstoječih baterij vprašanj. Tudi konkretni poskusi aplikacije sistema klasifikacije vprašanj Sarisa in I. Galihofer kažejo, da je sistem možno uspešno in produktivno uporabiti za njegove namene (formuliranje novih vprašanj, analizii obstoječih vprašanj in identificiranje problematičnih vprašanj). V našem primeru smo z razvrščanjem vzorca javnom-nenjskih vprašanj časopisa Deh poskusili preveriti, kako dobro in natančno .so ta vprašanja formulirana. Lahko rečemo, da je sistem klasifikacije anketnih vprašanj Sarisa in I. Galihofer (1997) uporabno orodje za ugotavljanje kvalitete (jasnosti in natančnosti) formulacije vprašanj. V tem smislu je njegova poglavitna prednost predvsem v tem, da je z njegovo pomočjo možno relativno preprosto in hitro identificirati slabo formulirana vprašanja. Ob ujx)rabi tega sistema klasifikacije" pa so se nam kljub temu porodila nekatera vprašanja in dileme, o katerih bi kazalo razmisliti in morebiti dodatno poja.s-niti in/ali dopolniti sistem. 1. Nekatera vprašanja je mogoče brez posebnih problemov enolično uvrstiti v sistem. Ali je na osnovi tega dejstva možno reči, da so taka vprašanja dobro postavljena, da merijo tisto, kar nameravajo meriti in se z njimi ni več potrebno posebej ukvarjati ali je njihovo kvaliteto |X)trebno (priporočljivo, zaželencj?) preverjati še na kakšen drug način? " NiiSe l>ri/>vmlx' se luiiuiStijti stinio lui luinieii klasifikacije ie ohsloJeCili vpraSanJ VeČina teh prtlmnib r/irinieni fiirmiilimiija novih v/imSanJ na osnovi sistema ni smiselnih. 2. Nekaterih vpraSanj v sistem iz različniii razlogov ni možno enolično razvrstiti. Ali je možno postaviti kak.šne konkretne kriterije, |X) katerih je možno razločiti vprašanja, ki jih v sistem ni možno razvrstili, ker so problematična, in vpra.5anja, ki jih ni mogoče razvrstiti, a se nam sicer "zdijo" neproblematična? Kaj je potrebno storiti s slednjimi? Jih smemo kljub temu pustiti taka kot so, in jih razvrstiti, kot se nam "zdi" najbolje (npr glede na to, na čem je v vprašanju poudarek, kot smo to denimo storili mi pri vprašanju 39) in če da, po kakšnih kriterijih? Ali bi bilo morda bolje tudi pri teh vprašanjih razmisliti o kakšni drugačni, lxj|j jasni formulaciji? 3. Kaj storili z vprašanji, ki jih je v sistem načelno sicer možno enolično uvrstiti, so pa problematična po kakšnih drugih kriterijih (npr. kategorije odgovorov "doublebarreled", vsebujejo implicitne vzročne povezave ipd ). Primer takega vprašanja je na primer vprašanje 9, pri katerem je samo besedilo vprašanja (relativno) jasno Izstavljeno, so pa problematične kategorije cnlgovorov. Ali smemo v lakih primerih ločeno obravnavati osnovno besedilo vprašanja in kategorije odgovorov? LITERATURA Andrews. F. M 1984. Ct)nstruct Vahdity and Krror Components of .Surwy .Measures: A Structural Modelling Approach. Public Opinion Quarterly, 48, 409-'i22. Bagozzi, R. P. 1980. Causal ModeLs in Marketing. New York: Wiley. Bearden, W. O., R. G. Netemayer in .M. F. Mobley. 1993- Handbook of Marketing Scales: Multi-Items Measures for Marketing and Consumer Ikrhavior Research. U)ndon: Sage. Bohrnstedt, G. W. 1983. Measurement. V Anderson, A. B., P H. Ro.ssi in J. I). Wright, (ur). Handbook of Survey Re.search. New York: Academic Press, 70-121. Bradburn. N. M. in S. Sudman. 1988. Polls and Survvys: Understanding What They Tell Us. San Francisco: Jos.sey-Bass. Campbell, D. T. in D. W. Fiske. 1959. Conwrgent and Di.scriminant Validation by Multitrait-MuItimcthcHl .Matrix. Psychological Bulletin, 54, 297-311. Carmine.s. K. G. in R. A. Zeller. 1979. Reliability and Validity As.sesment. I.ondon: .Sage. Catellani. P 1996. I\)litical Rsychology. V: .Semin R. G. in K. Fiedler (ur) Applied .Social Psychology. I.ondon: Sage. 282-311 Coleman, J. S. 1990. Foundations of Social Theory. Cambridge: Belknap Pre.ss of Harv-.ird University Pre.s.s. Converse, J. M. in S. Pre.sser 1988(1986). Survey Questioas: Handcrafting the Standardized Questionnaire. Beveriy Hills: Sage. Cronbach, I.. J. in P 1-. Meehl. 1955. Construct Validity in Psychological TesLs. Psychological Bulletin, 52. 281-302. Ferligoj, A.. K. LcskoSek. in T. KogovSek. 1995. Zanesljivost in veljavnost merjenja. Ljubljana: FDV Henerson, .M. K., L. 1. Morris in C. T. Fitz-Gibbon. 1987 How to Measure Attitude.s. Newbury I'ark: Sage. Graes.ser, A. C., S. Bommareddy, S. .Swamer inj. M. Golding. 1996. Integrating Que.stionnaire Design with a Cognitive Computational Model of Human Quc.stion Aaswering. V •Schwarz N. in S. Sudman. (ur.) Answering Questions: Methodology for Determining Cognitive and Communicative Survey Research. .San Francisco: Jo.s.sey Ba.s.s. 143-174. Knoke. D. 1990. Political Networks: The .Structural Perspectives. Cambridge: Cambridge University Press. Knokc, D. in J. H. Kuklinski. 1982. Network Analysts. Hcvvrly Hill.s: Sage. Krosnick, J. A. in R. R AbeLson, 1991. Hie Ca.sc for Mca.suring Attitude Strength in Surveys. V Tanur. J. M. (ur) Questions about Questions: Inquiries into the Cognitive Ba.ses of Surveys. New York: Ru.s.scl Sage Publications. 177-203. Manstead, A. S. R. 1996. Attitudes and IJchaviour. V Semin R. G. in K. Fiedler (ur) Applied StKial Psychology. London: .Sage. 3-29. Nastran, Ulc M. 1992. Socialna psihologija. Ljubljana: Znaastveno in publici.stieno srediSCc. Nohria, N. in R. G. Eccle.s. (ur) 1992. Netw>rks and Organizations: Structurc, Form, and Action. Bo.stoa Harvard Business School Press. Payne, S. L 1973(1951). The Art of Asking Qucstioas. Princeton: PrinccU)n University Press. Parsons, T. 1959. The Social System. Glencoe: The Free Press. Saris, W. K. in L N. Galihofer 1997 Formulation and Classification of Qucstion.s. Neobjavljen članek. SarLs, W. K. in A. ran Meeurs. 1990. l-valuation of Measurement Instruments by Mcta Analysis of Multitrait Multinicthod Studies. Amsterdam: North-Holland. Sari.s, W. l-. in A. Miinnich. (ur.) 1995. The Multitrait-.Multinicthod Approach to llvaluate Measurement Instrumenus. Budapest: UOtvos University Press. •Schuman, H. in S. Prc.s.scr 1996(1981). Quc.stions and An.swers in Attitude Surveys: KxperinK-nts on Question Form, Wording, and Context. Thousand Oaks: Sage. Scars, D. O., A. K-plau, J. L. Freednwn in S. K. Taylor 1988. Social P.sychology. Fnglewood Cliffs: Prentice-Hall. Smith, T. W. 1987 The Art of Mking Questions 1936-1985. Public Opinion Quarterly, 51,95-108. Sudnian, S. in N. M. Bradburn. 1982. A.sking Que.stions: A Practical Guide to Questionnaire IX'sign. San Francisco: Jos.sey Ba.ss. Tanur, J. M. 1983. Methods for Large-.scale Surveys and KxperimenLs. V Lcinhardt, S. (ur), .Sociological Methodology 1983. San FrancLsco: Jo.ssey Bass, 1-71. Wassernian, S. in K. Faust. 1994. Social Network Analysis: Methods and Applications. Cambridge: Cambridge University Pre.ss.