Poštnina plačana v gotovini Maribor, pdbedelfok 13. marca 1933 __________________ ■ --- ■ ——— Stov. 59 toto Vil- (XIV.) MARIBORSKJ Cena 1 Din VECERNK JrUTRA” Ur*ditlltvo to uartfii toHtofi toiMtlci AH / Tstofov indnlHvi #440* vprivt 2404 Is Kaja raaan nadalja la prašnikov vaak dan *b 10. mi / Valja aw*i* a upravi a« po pa«« 10 Din, dostavljoa na dom « Din / Oglasi po wdlni ^°P*; |a aprojomo M oglasni oddalak Jutra« v MaMjaal t MW »okoval ra»aa M. 1M00 U Konec dovčerajšnje Nemčije DIKTAT IN TEROR NARODNIH SOCIALISTOV. Dozodki v Nemčiji se razvijajo natanko tako kakor smo predvidevali. Ponavlja se to, kar se je dogajalo v Italiji prve tedne mesece po fašistični revoluciji, po zna« oem pohodu na Rim. Hitlerjevci niso u-&nci Italijanov samo po besedah, marveč tudi po d e j a n j i h, v nekaterih stvareh iih pa celo prekašajo. Cim je postal Adolf Hitler državni kancelar in čim je nje-Zfova vlada dobila pri volitvah absolutno večino, so njegovi ljudje pričeli besno akcijo proti vsem, ki so se upali ali bi se utegnili upreti. Prvi so prišli seveda na vrsto komunisti. Njihove domove, organl-Zf,cijske In društvene lokale, tiskarne In vše ostalo so zasedli napadalni oddelki, ti so dobili oblast policije ter jih rekviri-rtii zase. Enaka usoda je doletela deloma tudi domove in lokale socialnih demokratov. Povsod vihrajo sedaj zastave s kljukastim križem. Te zastave z znamenjem, ki pomeni Uemškim narodnim socialistom isto kar italijanskim fašistom liktorski sveženj s sskiro, so bile pa razobešene tudi na vseh državnih, deželnih in samoupravnih po-tiopjlh. Dežele, ki so imele vlade opozi-c&nalcev, so dobile k o m i s a r j e ali pa Sr* bile kratkomalo nasilno razgnane. Napadalni oddelki so zasedli poslopja teh vtad, ministre odstavili ali celo aretirali in zaprli. Isto so storili z občinskimi odbori župani, samo da so v občinah nastopali še bolj nasilno, uporablial! orožje in nekatere funkcionarje ranili ali pa celo ubili. Tako so postali neomejeni gospodarji v zveznih državah in mestnih občinah. Padla je celo Bavarska, tista ponosna ir. Neuklonljiva Bavarska, ki je preko 1000 tet čuvala ljubosumno svojo samostoj-Nost in potem federativno a v t o n om.i-j o. Ž njo so prešle v roke narodnih socialistov tudi ostale južnonemške katoliške zvezne države. Nad vso Nemčijo od severa do juga ter od vzhoda do zahoda vihrajo sedaj hitlerjevske zastave. Nemški fašizem triumfira. Toda teror, ki je bil započet zgoraj, se je razširil tudi na spodaj. Kakor nekoč italijanski fašistični skvadristi, tako terorizirajo sedaj r.emški napadalci vse prebivalstvo, ki se hoče brezpogojno vdati U- UL"-* __i»ggggggggSgHBBgBgg novemu režimu. Poročila iz Nemčije so vsak dan polna novic o novih nasiljih. Noži, samokresi in bombe govore svojo krvavo pesem. Število pretepenih in ranjenih dosega tisoče, težko ranjenih stotine, ubitih pa tudi ni malo. Teror pa ni u-porabljer. samo proti levičarskim in desni" čarskim marksistom, temveč tudi proti Židom ter celo centru m Ovc e m. Napadalci so demollrali nešteto židovskih trgovin, gostiln in industrij. Po nekem poročilu je postalo tako brez posla že okoli 25.000 nemških Židov. Pri akciji proti cen-trumovcem se pa ne ustavljajo niti pred duhovniškimi suknjami. Brutalna sila je postala edini zakon. To pa ni čudno, saj je sam minister G 8 r i r. g dejal na javnem shodu, da so komunisti In Židje brezpravni. postavljeni Izven zakona. To se pravi,, da jih napadalci lahko brez strahu pred kaziiiju mučijo in ubijajo. Slika, ki jo je ustvari! v Nemčiji Hitlerjev fašizem, je grozotna in meče skrajno temno senco na vso evropsko k u 1 >t u r o in c i v i 1 i z a C i j o. In pričakovanega odpora r.i nikjer! Razorožitev opozicije, zlasti komunistov in socialnih demokratov, se je izvršila tako previdno po sistemu in tako temeljito, da je bila tedaj, ko se je pričel odkrit teror, tud! že vsaka misel na protiakcijo nemogoča. Prav to pa nam potrjuje, kako zelo so se motili tisti, ki so zatrjevali, da Nemčija ni Italija in da zato fašistična revolucija ne bo mogla biti izvedena brez usodne državljanske vojne. Te vojne ni nikjer in Je tudi ne bo. Zanjo je že dosti prepozno. Opozicija se je nemo uklonila in poskrila, čuvati more le še golo življenje, pa še to ne vedno. Mnogi bcže iz domovine, zlasti komunisti in Židje. Prvi beže pose bno v Rusijo, drugi na vse strani, ka mor pač morejo. V dobrih 14 dneh je dosegla r.emška opozicionalna emigracija že lepo število tisočev, Primera z Italijo Je torej v vsakem oziru popolna. V Ncmčij se dogaja točno tisto, kar se je v Italij pred 10 leti, zato moremo z gotovostjo Sklepati, da bo tudi nadaljni razvoj potekal paralelno. Dovčerajšnje Nemčije dl včč — S tem moramo računati hote al nehote! TEKOČI TEDEN ODLOČILNEGA PO MENA. MOŽNOST SPORAZUMA BREZ NEMČIJE IN ITALIJE. POLOŽAJ OD L. 1914. SE NI BIL TAKO NEVAREN. — UPANJE NA USPEH JE SKRAJNO MINIMALNO- PARIZ, 13. marca. Po mnenju francoskega tiska bo tekoči teden za ženevsko razorožitve«© konferenco odločilnega pomena. Ore sedaj za to, ali Je mogoča provizorična rešitev z vključno splošnimi razorožitve ni ml principi In brez podrobnosti, nakar M bila konferenca za daljšo dobo odgodena. Za od-goditev razorožit vene konference brez očne ugotovitve materialnih razorožft-•vnlh norm se zavzemajo Franclja, Anglija, Poljska in mala antanta, dočlm vztrajata Nemčija In Italija ne tem, da se razorožitvena konferenca ne sme raz-t! prej, preden ne bo sklenjena razorožitvena pogodba, ki bo točno določala oborožitvene omejitve. Tako nastajata v Ženevi čisto jasno dve fronti. Pertinax piše v »Echo de Pariš«, dani Izključeno, da bo dosežen med Francijo, Anglijo, Ameriko In manjšimi skupinami držav provizorični razorožitveni sporazum In bosta tako Nemčija in Italija postavljeni pred gotovo dejstvo: ali pristaneta na ta so^-^um ali pa ostaneta izven njega. PARIZ, 13. marca. Iz Londona poročajo: Listi, med njimi v prvi vrsti »Sun-day Times«, enodušno izražajo mnenje, da od leta 1914. dalje Evropi še nikoli Občinske volifve v Prusiii VOLILNA UDELEŽBA MNOGO MANJŠA. HUD PORAZ KOMUNISTOV IN SOCIALNIH DEMOKRATOV. - RAZMERJE V BERLINU. BERLIN, 13. marca. Včeraj so se vršile po vseh mestih PrusHe volitve za mestna občinska zastopstva. Vlada Je polagala na te volitve veliko važnost ter Je bi! femražiran ves vladni aparat v borbi za občinske mandate. Kljub vsemu naporu vladnih strank pa le ni bilo mogoče spraviti tolikega števila volllcev pred ?are, her le časovna razdalja med zadnjimi Gigantskimi volitvami še nekoliko pre majhna in se Je lotila volllcev razumeva otopelost. Narodnim socialistom ba ie kljub relativnemu zmanjšanju števila volllcev uspelo pridobiti skup-no s Hugenbergom In Papenom absolutno večino malone v vseh pruskih mestih, edino v Dortmundu In v Aachenu jo mogoča večinska kombinacija samo s pomočjo centroma. Socialni demokrati ln komunisti so utrpeli včeraj naravnost katastrofalne Jpgube, Karakteristično !e vsekakor, da so zlasti narodni socialisti prodrli v delavska mesta. V Berlinu je gla« to pot samo 2,603.000 volllcev. danih glasov 2,900.000. V zvezi s tem beležijo relativno najmanjšo izgubo narodni socialisti, naivcčlo pa komu nlstl. V včerajšnji volilni borbi so izgubili marksisti nad 200.000 glasov. BERLIN, 13. marca. Pri včerajšnjih volitvah v občinski zastop Velikega Berlina ie bilo oddanih 2,072.050 glasov. prejšnjo nedeljo na 2.982.043. Narodni socialisti so dobili 985.243 (v nedeljo 1.032.342). socialni demokrat 565.943 (647.892). komunisti 499.84r (729.902), centrum 119.939 (148.382) in skupina Hugenberg-Papen 311.302 (326.967) glasov. * v neuelio znašalo število od« SKLICANJE NEMŠKEGA PARLAMENTA. BERLIN, 13. marca. Včeraj je Mio dostavljeno poslancem vabilo k otvoritvi državnega zbora, ki bo v torek 21. t. m. ob 17. url. Poslanci komunistične stranke vabil k otvoritvi seje niso prejeli. Pruski deželni zbor se bo pa sestal 22. t. m. ob 14. url. Tudi za pruski deželni zbor komunistični poslanci niso dobili vabil. I m n} pretila tako velika nevarnost, kakor sedal. »Observer« naglaša, da le na razorožitveni konferenci nemogoča vsaka stvarna razprava In da Je edini Izhod Iz sedanjega položaja ta, da se konferenca odgodl na nedoločen čas, da bi se na ta način dala priložnost razburjenim duhovom, da se pomirijo. List pravi dalje, da je ves današnji problem v tem, da je treba poiskati rešitev, kakor bi mogla konferenca pozneje nadaljevati svoje zasedanje. PARIZ, 13. marca. Razpravljajoč 0 zadnjih dogodkih v Ženevi piše Pertl-nax v včerajšnjem »Echo de Pariš« med drugim naslednje: »Sklepamo, da ni mogoče najti sredstva, s katerim bi se dala rešiti razorožitvena konferenca, razen če Francija kapitulira. Širijo se vesti, da sta francoska ministra skušala predvčerajšnjim doseči pri Macdonaldu obljubo, da ne bo zahteval nobene oslabitve francoske vojske, nakar ilma je angleški pre mier izjavil, zavedajoč se silno nevarnega položaja v Evropi, da bo njuni želji skušal ustreči, če bo torej Macdo-nald tudi dejansko držal svojo obljubo, je razorožitvena konferenca propadla.« Strašne posledice potresa v Kaliforniji POTRESNI SUNKI SE NADALJUJEJO. — SREDIŠČE KATASTROFE LONG BEACH. OGROMNO ŠTEVILO MRTVIH IN RANJENIH. dolarjev. Vse bolnišnice so prenapolnjene. Stotine nevarno ranjenih so mo rali prepeljati v bolnišnice drugih mest. Skupna Skoda se ceni na 400 do 500 milijonov dolarjev. Število mrtvih znaša 226, nevarno ranjenih LOS ANGELES, 13. marca. Potresna katastrofa zavzema vedno večji obseg. Potresni sunki se neprestano ponavljajo. Mnoga poslopja, ki so bila ob prvem potresu le poškodovana. so se sedaj porušila. Naitežje Je prizadeto mesto Lom? Beach, kjer ni ostala nepoškodovana niti ena hiša. Vodovodne In plinske cevi. elektrovo-dl, kanali Itd. so pretrgani na mnogih krajih, tako da bo trajalo mesece In mesece, da bo vse popravljeno. V trgovskem okraju, ki je največ trpel, se ceni povzročena škoda na 25 milijonov pa je bilo 6432 oseb. Potresni sunki se bodo nadaljevali najbrže še neka! tednov, ker so strokovnjaki ugotovili, da se prej ne bodo polegle In Izravnale zemeljske plasti. Vlada je sestavila poseben odbor za obnovitev porušenih provinc. Nevarnost DotUussovih načrtov za Evropo PARIZ, 13. marca. V »Populaireu« se bavl Rosenfeld s sedanjim kritičnim stanjem v Avstriji in piše: »Če bo avstrijska vlada svolo lahkomiselno politiko nadaljevala In še nadalle Izzivala s svojimi načrti o vpostavitvl monarhije, bi državljanska vojna v Avstriji ne bila le dogodek lokalnega pomena, temveč bi imela reperkusije tudi v vseh sosednjih državah. Zato le dolžnost velikih demo-kradj Anglile In Franclle, da storita vse, da onemogočita Dollfussovo vlado pri ustvaritvi njenih usodnih načrtov. Anglija ln Franclja morata intervenirati v Budimpešti, da takolmenovana {regularne čete ne bi prihitele na pomoč helmweh-rovcem, dalje pa bi moral! obe velesih izpregovoritl zelo jasno In energično be-seda tudi z Rimom, ki dejansko vodi avstrijsko polllfko.« Simbol fašizma nad Nemčijo BERLIN, 13. marca. Drfavnl predsednik maršal von Hindenburg je objavil naslednji razglas: »Danes, ko je v vsej Nemčiji razobešena stara črno-belo-rdeča zatava v počastitev naših padlih aa pol droga, odrejam, da se morata od jutri dalje pa do končnove-Ijavne ureditve razobešati skupno stara črno-bela-rdeča zastava In pa hakenkreuzlerškl prapor. Tl zastavi združujeta v sebi slavno zgodovino nemške države in krepki preporod nemškega naroda. Združen! naj po-osebliata moč države In pa notranje zedinjenje vseh nacionalnih krogov nemškega naroda. Na vojaških poslopjih ln ladjah se sinejo razobešati samo stare bolne zastave.« Konferenca Beneš-Boncour ŽENEVA, 13. marca, šef francoske delegacije na razorožitveni konferenci, fran coski zunanji minister Paul-Boncour je predsinočnjim dolgo konferiral s predstavnikom male antante dr. Edvardom Benešem, češkoslovaškim zunanjim ministrom, takoj nato pa je Imel konferenco še s poljskim zunanjim ministrom Beckom. POTRES V BOSNL BANJALUKA, 13. marca. Včeraj zjutraj ob 4.25 je bil v Prijedoru občuten in zabeležen močnejši potres, ki je močno razburil še Speče prebivalstvo. Zaradi potresnega sunka je popokalo večje Število šip v sredini mesta. Druge škode ni bilo. Jutra V M a r I b’ o r u, Dnevne vesti Lepa Masarykova proslava r v Mariboru Včeraj, dopoldne je tudi Maribor vidno -in na manifestanten pačin proslavil 83. rojstni dan velikega predsednika bratske češkoslovaške republike Tomaža G. Masa-ryka. Ob pol 11. uri je bila prostorna dvorana tukajšnjega kina »Union«, ki jo je dal njen lastnik g. Gjuro Valjak drage volje brezplačno na razpolago, nabito polna Odličnega mariborskega občinstva, člar.ov in prijateljev tukajšnje Jugoslov-ansko-češko slovaške lige, zastopnikov raznih društev, članov učiteljskih in profesorskih zborov mariborskih šol ter’ šolske mladine. Med odličnimi gosti sta bila tudi okrajni glavar g. Milan Makar in zastopnik mestne občine podžupan g. Rudolf Golouh z občinskim svetnikom g. Franjom Burešem. Slavnost je otvorila češkoslovaška državna himna »Kje dom je moj«, ki jo je dvorana poslušala stoje, nakar je v dalj šem govoru orisal skupno junaško zgodovino in vroče boje za osvobojeraje našega in bratskega češkoslovaškega naroda pred sednik mariborske JČ-lige odvetnik g. dr Reisman, ki je v svojem nadaljnem izvajanju zelo nazorno naslikal vso veličino in pomen velikega Slovana, predsednika čSR Masaryka. Ko je še razložil pomen besedila, sta bili reproducirani gramofon ski plošči z znanim govorom Masaryka češkoslovaški mladini in njegova razlaga pojma demokracije. Ob zaključku je g. dr. Reismar.- še prav prisrčno pozdravil navzo čega kulturnega atašeja češkoslovaškega poslaništva v Beogradu g. Melča, ki je nato burno aklamiran v divni srbohrvaščini predaval ob spremljevanju mnogošte vilni-h krasnih skioptičnih slik o slavni zgodovini češkoslovaškega naroda od za četka do današnjih dni. Velezanimivemu predavanju, ki je bilo nagrajeno z glasnim priznanjem, sta sledila dva lepa filma o lepotah Visokih Ta-ter in o Šegah, navadah in resničnem življenju češkoslovaškega naroda. Film sko predvajanje so spremljale razne arije iz čeških oper in druge tipične češke na rodne melodije in pesmi. S tem je bila pri srčna, skoraj dve uri trajajoča slovesnost zaključena. Izredni občni zbor Triglava v Mariboru je bil ,včeraj v hotelu »Orel« v Mariboru ob ogromni udeležbi aktivnega dijaštva in statrešin. Na dnevnem redu so bile obtožbe, ki so se v javnosti dvigale zopet delovanje Triglava v Ljubljani. Po vsestranskem pojasnjevanju ter živahni udeležbi starih in mladih govornikov, se je u-gotoviilo, da Triglav v Ljubljani ni krši preizkušenih načel naprednosti, svobodomiselnosti in. jugoslovanskega nacijonali-zma, kot jih predpisujejo pravila, pač pa je v mladeniški ekstremnosti ponovno storil nepremišljene korake. Sporazumno se je nato sestavila navedena resolucija, pri kateri so sodelovali člani vseh edinic. Ta resolucija se glasi: »Starešinsko društvo Triglava v Mariboru je na svojem izrednem občnem zboru y Mariboru dne 12. 3. 1933 skladno z jug. akad. društvi Tri-glav v Ljubljani, .Zagrebu in Gradcu soglasno ugotovilo sledeče: 1. Triglav izjavlja, da hoče slej ko prej v smislu svojih pravil delovati na socialnem, kulturnem in posebno tudi v nacionalnem napredku vseh Jugoslovanov in v prvi vrsti Slovencev in storiti vse v procvit jugoslovanske države. 2. Ugotavlja, da se je izredni občni zbor izpremenil v enodušno manifestacijo triglavanske misli in da je vsa triglavanska družina složna in preže ta s prej označenimi idejami. Nov ravnatelj ljubljanske železniške dl. rekcije. Za ravnatelja državnih železnic v Ljubljani je imenovan Josip Cugrnus, referent prometnega ministrstva; dosedanji ravnatelj ing. Makso Klodič pa je imenovan za ravnatelja direkcije državnih železnic v Subotici. Ljubljanski škof dr. Rožman SO letnik. Slovesno je včeraj proslavila: ljubljanska škofija 501etnico knezoškofa dr. Gregorja Rožmana. Ob tej priliki so se poklonili ju bilantu zastopniki duhovščine in raznih katoliških organizacij. O »Izsledkih najnovejše psihologije in vzgojnih vprašanjih« bo predaval v sredo 15. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze vseučiliški profesor, .dr. Karel Ozvald. Predavanje je v okviru posebnega strokovnega cikla, ki ga prireja mariborska zveza mladih intelektualcev. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek 13 t. m. ob 20.15 pričetek med narodnega, cikla. Predava g. univ. prof. dr. Andrassy iz Zagreba o temi »Mirno reševanje mednarodnih sporov v preteklosti.« _ Beda narašča. Kljub temu, da je zima že minila in da se bliža: pomlad, narašča beda od dne do dne. Število brezposelnih se veča. Vse prizadevanje mestne ob čine mariborske in njenega socialnega urada ni moglo zajeziti vala brezposelnih in bede. Sredstva pomožne akcije, ki je dala za olajšanje tega gorja okrog mi lijon dinarjev, so že skoro izčrpana. Poleg pomožne akcije pa je izdatno podpirala brezposelno delavstvo tudi Borza dela. V mesecu januarju je borza izplačala okroglo 50.000 Din na podporah, tako da je za februar in marec zmanjkalo razpoložljivih sredstev. Brezposelnost narašča najbolj v železni in lesni industriji oziroma obrti. Le tekstilna industrija še ne pozna krize in r.iso mariborske tekstilne tovarne v, zadnjem času reducirale svojega delavstva. Mogoče se bo sedaj, ko se bodo pričela razna dela, število brezposelnih nekoliko zmanjšalo in bo trenutno naraščajoča beda vsaj nekoliko popustila. Proti redukcijam poročenih učiteljic. V soboto dopoldne je imelo učiteljsko društvo za Maribor, desni breg, zborovanje ob neobičajno veliki udeležbi v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Zorovanje je poteklo zelo burno. Poleg poročil je bilo na: dnevnem redu tudii aktu alno predavanje o težkočah današnjega gospodarstva. Predaval je šolski upravitelj g. Viktor Grčar. Po predavanju se je vnela dolgotrajna in ostra debata zaradi nameravanih redukcij poročenih učiteljic v prid brezposelnim učiteljem in učiteljicam. Iz razpoloženja in iz govorov posameznih govornikov je bilo opaziti, da je velika večina proti vsaki okrnitvi. Ker je postalo ozračje preveč napeto, je predsednik g. Petrovič moral razpravo prekiniti in preložiti na prihodnje zborovanje. Ob zaključku so zborovalci odobrili nakazilo 1000 Din za brezoselne intelektualce. Nenavadna operacija. Pretekli petek so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico 341etnega posestnika Josip Zamudo od Sv. Marka niže Ptuja, ker je v spanju pogoltnil u-metno zobovje, ki mu je obtičalo v goltancu. Bila je nujno potrebna operacija. Zdravniki so takoj operirali nenavadnega bolnika, ki mu je zaradi zadušenja pretila smrt. Izgubljena delavska knjižica. V soboto popoldne je izgubil 461etni mesarski pomočnik Anton Čakš, pristojen k Sv. Stefanu v šmarskem okraju, med' potjo od Maribora do Pobrežja svojo delavsko knjižico, ki jo pa nujno potrebuje. Pošteni najditelj se naproša, da jo odda pri mariborski mestni policiji, ali pa pri orožnikih v Studencih,oziroma na Teznem. IIz društva stanovanjskih najemnikov. Seja upravnega odbora Društva stanovanjskih najemnikov bo jutri ob 19.30 uri v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Društvena potovanja po Sredozemskem morju. Za vsa tri potovanja po Sredozemskem morju z luksuznim parnikom »Kraljica Marija«, ki jih priredi Jugoslovanski Lloyd v mesecih julij, avgust in september, se dobe programi pri »Putni-ku« v Mariboru in Celju. Parobrod obišče Benetke, Dubrovnik, Kotor, Sparto, Kreto, Malto, Tunis, Ajaccio, Nizzo, Cairo, Rhodos, Jaffa, Istambul, Atene, Bey-roufh i. dr. »Putnik« daje vse informacije in sprejema prijave. Družabni večer »Jadrana«. V soboto 18. marca priredi pevsko društvo »Jadran« v mali dvorani Narodnega doma družabni večer na čast Jožkom in Jožicam. Prijatelje, posebno Jožke in Jožice vabimo, da se udeleže tega zabavnega večera. Začetek ob pol 20. uri. Odbor. Tragična smrt upokojenega železničarja. Včeraj zjutraj so obvestile v hiši št. 25 v Aleksandrovi ulici v Studencih stanujoče stranke, da so našle v isti hiši stanujočega 661etnega upokojenega kovača državnih železniških delavnic Alojzija Pote-ša mrtvega, ležečega na postelji v njegovem stanovanju. Orožniki so ugotovili, da si je Poteš končal življenje s tem, da si je z britvijo prerezal žile na levi roki, nato pa izpil še precejšnjo količino ootove kisline. Po ugotovitvi dejanskega stanja je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico studenškega pokopališča. Poteš je izvršil obupno dejanje v veliki žalosti, ker ga je pred 7 tedr.i zaradi neprestanih družinskih prepirov zapustila njegova žena. Njen odhod mu je popolnoma razrval živce. V soboto zvečer je še pri odhodu iz neke studenške gostilne izjavil svoji prijateljski družbi, da gre domov pisat testament, nakar ga si bo prerezal vrat. Znanci pa njegove izjave niso vzeli resno, ker bi mu sicer preprečili tragično dejanje. Tragična smrt otroka. Pri posestniku Baješiču v Kresnici pri Št. liju v Slov. goricah so pretekli četrtek obedovali fižol z redkvijo, s katerim se je pridno zalagal tudi 61etni domači sin Viktor. Med obedom pa je nenadoma zakričal in se jel daviti, ker mu je obtičal v grlo košček redkve. Domači so otroku takoj priskočili na pomoč, toda. ves njihov trud je bil zaman. Deček je nekaj trenutkov nato izdihnil. Šahovski turnir se nadaljuje. Včeraj se je v kavarni »Jadran« nadaljeval preteklo nedeljo pričeti šahovski turnir in sta se bili dve bitki, in to med igralci Mariborskega šahovskega kluba ter Železničarji in med »Triglavom« ter »Napredkom«. Med prvima kluboma so bili doseženi naslednji rezultati: Favaj, MŠK,:Fi-šer, 2, 1:0, Kukovec, MŠK,: Knechtl, 2, 1:0, Bien, MŠK,:Glavič, 2, 1:0, Lobkov, MŠK,:Lorber, 2, rernis, Konič, MŠK,:Ba-bič, 2, 0:1, Kramer, MŠK,:Lukež, 2, 1:0, Ostanek, MŠK,:Vidovič, 2, 1:0, dočim je bila partija Strniša, MŠK,:Gobec, 2, prekinjena in bo doigrana v teku tedna. Borba med »Triglavom« in »Napredkom« pa se je končala naslednje: Pergler, T,:Maj-cenovič, N, 1:0, Pušenjak, T,:Kotnik, N, 1:0, Jaut, T,:Lešnik, N, 0:1, Krefl, T,: Šavli, N, 0:1, Mahajnc, T,:Kuster, N, 0:1, Studnička, T,:Čretnik, N, 0:1, Ar.ders,T,: Dobrila, N, 1:0, dočim je bila tudi tukaj partija Stojnšek T,:Gerzinič, N, prekinjena in se bo dokončala med tednom. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 1.4 stopinjo pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 1.6 stopinje pod ničto; barometer je kazal pri 14 stopinjah 743.5 reduciran na ničlo 741.8: relativna .viaga 86; .vreme jasno in mimo ^ V hlevu se je obesil. V Gradišču nad 'Selnico ob Dravi so našli preteklo sredo zjutraj v živinskem hlevu obešenega 36-letnega posestnikovega sina Ozvalda Ku-reja. Nesrečnež je. večkrat pripovedoval, da si bo vzel življenje in je to namero tudi izvršil. S stolom po glavi. V soboto zvečer so se stepli v neki mariborski gostilni vinjeni gosti. Pri tej priliki je udaril neki potnik 331etnega zidarja Mihaela Kovačiča s stolom tako močno po glavi, da je moral radi hude poškodbe iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici. Kino Union. Radi ogromnega zanimanja se predvaja nepreklicno do vključno srede najuspela in največja veseloigra zvočnega filma »Paprika« s Frančiško Gaalovo in Paulom Horbigerjem. Film, poln komike in temperamenta, izborne ogrske glasbe; posebno štirje »Šlagerji« navdušujejo do vrhunca. Sledi prvovrstna opereta »Jaz podnevu, Ti ponoči« z Willy Fritschem in Kathe Nagy. Grajski kino: Samo še do vključno tor ka vesela zabavna komedija: »Kaj naj priznam svojemu možu« (Žena v pijami). Renate Muller, Georg Aleksander. V sredo se začr.e dolgo pričakovani velefilm »Atlantida«. Monumentalno filmsko delo z Brigitto Helm in Gustavom Dieslom v glavni vlogi. Krazna veledrama po gla-sovitem romanu Pierre Benoitu. Velefilm, ki ima povsod, kjer se predvaja, naj večji uspeh. Sejem za prašiče. Na sejem 10. t. m. so pripeljali 156 prašičev. Čeprav so cene prašičem poskočile,’ je bila kupčija prav dobra-. Prodanih je bito 114 pršičev. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 7—9 tednov stari 100—130, 3 do 4 mesece stari 250—380, 5 do 7 mesecev stari 450—500, 8 do 10 mesecev stari 550—580 in leto stari 800—1.200 Din: kg žive teže 7.50—8 Din, mrtve 1050—12 Din. dne 13. lil. 1933. Narodno gledališča REPERTOAR: Ponedeljek, 13. marca: Zaprto. Torek, 14. marca: Zaprto. Sreda, 15. marca ob 20. uri: »Grob nt<-znanega vojaka« C. Četrtek, 16. marca ob 20. uri: »Plesni koncert Pie in Pina Mlakarj«. Izven. Mariborsko gledališče. Prva ponovitev Raynalove tragedije »Grob neznanega vojaka«, ki je preteklo soboto pred polnim gledališčem dosegla popoln uspeh, bo v sredo, 15. t. m. za red C. Plesna umetnika Pia in Pino Mlakar, pri nas ter v tujini priznani umetniški par, plešeta pred svojim odhodom v Nemčijo v mariborskem gledališču v četrtek, 16. t. m. S svojimi nastopi v Ljubljani in v Zagrebu sta vzbudila občo pozornost ter je vsa kritika polna hvale o njima. Na mariborskem sporedu imata Bacha, Ca-sello, Rimskega-Korsakova, Petyrek-a, Chopina, Rahmaninova, Prokofjeva in druge. Veljajo operne cene. Bloki ne veljajo. Pri zapeki, krvnem premapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v kolku, zatopljenosti, bu-dern srčnem, utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakteirijalme dobe z najveejiffi' uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spe-cerijskih trgovinah. Zahtevajte pri Vasem frgov-cu vedno le JAFFA pomaranče! Engros zaloga Miloš Oset, Maribor Zagoneten zločin. V Kobiljem je pretekli torek dopoldne našel posestnik JosipKo-vač v neposredni bližini svoje hiše v Ko* biljskem potoku posestnika Gregorja Mohorja mrtvega. O tem je takoj obvestil orožnike, ki so ugotovili, da je Mohorja nekdo pobil z nekim ostrim predmetom in vrgel nato truplo M potok. Zagoneten dogodek je bil javljen tudi mariborskemu okrožnemu sodišču, ki je uvedlo preiskavo. Nenavadna poškodba izložbe. Ko je vozil v soboto opoldne šofer svečinskega avtobusa Mafija Hiiber s svojim vozilom po Aleksandrovi cesti, je zletel nenadoma izpod avtobusovega kolesa kot pest debel kamen z vso silo proti sosedni Gu-zeljnovi hiši in razbil veliko izložbeno šipo na lokalu g. Franca1 Lepoše. Šip je popolnoma uničena in znaša škoda okoli 1.500 Din. Krita je le deloma z zavarovalnino. Šoferja ne zadene na nezgodi nobena krivda, ker gre le za nesrečno naključje. Nesreča pri delu. V soboto zjutraj se Je med delom na tukajšnjem trgu nevarno vrezal z mesarskim nožem v levo roko 351etni mesar Franc Jernej iz Prepol. Prvo pomoč je poiskal v ambulanti mariborskih reševalcev, kjer je bil obvezan. Poskusen beg Iz življenja. Včeraj zjutraj kmalu po 7. uri so bili klicani mariborski reševalci v, Gregorčičevo ulico, kjer si je 28Ietni tkalski mojster Karel S. vi samomorilnem namenu z lovskim nožem prerezal žile na levi roki. Obupanca so prepeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so ga zdravniki obdržali pri življenju. Dve tatvini. V soboto dopoldne je izmaknil na Glavnem trgu v gneči pri neki mesarski stojnici neznan tat ge. Ani Cer-netičevi iz nakupovalne košare usnjeno ročno torbico, v kateri je imela okoli 410 Din denarja, 6 ključev in več računov ter drugih listin, glasečih se na njeno ime. — Iz hodnika stanovanja na Koroški cesti pa je dva dni poprej ukradel neznan dol-goprstnež sinu krojaškega mojstra gosp-Ivana Ločičnika usnjeno šolarsko aktovko s Šolskimi knjigami in zvezki, vse skupaj vredno nad 200 Din. Epileptičen napad na ulici. Delavec Bogomir Nipič iz Nasipne ulice na Pobrežju je velik siromak, ker trpi na težki božjasf nosti. Skoraj vsak teden enkrat dobi oa* Pad med potjo v mesto. Tudi v soboto dopoldne okrog 11. ure ga-je sredi državnega mostu zgrabila božjast, da se je nezavesten zgrudil na tlak. Z rešilnim avtomobilom je bil prepeljan v bolnišnico. V M a r i S o t o,