POSTHINA PtACANA' V
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE © ST, 4 18. JANUAR 1957 © LETO XVL © CENA 10 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!


S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV SLOVENIJE
Izkoristimo povečanje plač
za pravilnejša razmerja med prejemki
V petek, dne 11. januarja, je bila v mali dvorani Doma sindikatov v Ljubljani seja predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo. Sejo je vodil predsednik tovariš Janko Rudolf. Odborniki so razpravljali o nalogah sindikalnih organizacij v zvezi s spremembami tarifnih pravilnikov, pretresali so proračun Republiškega
sveta za leto 1957 in določili kdaj in kje bo redni letni občni zbor Republiškega sveta sindikatov.
O nalogah sindikatov pri spremembi tarifnih pravilnikov je poročal tovariš France . Plazar, član predsedstva, tej se je tudi udeležil nedavnega posvetovanja o tej stvari, ki ga je sklical Centralni svet Zveze sindikatov
PISMO REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM
Pomagati pri izdelavi tarifnih pravilnikov
Predsedstvo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo je na seji dne 11. t. m. razpravljalo o nalogah sindikalnih organizacij in organih upravljanja v zvezi z izdelavo tarifnih pravilnikov za 1. 1957,
Na osnovi širše obravnave v Zvezni ljudski skupščini z nekaterimi uikrepi za izboljšanje življenjskih pogojev je kot prvi rezultat z družbenim planom (poglavje XIX.) določeno zvišanje plač. Z zvišanjem plač naj bi zagotovili sedanjo raven realnih plač in delno povečali kupno moč zaposlenih. Predsedstvo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo je na osnovi širše razprave sprejelo naslednja stališča:
Ob 5 in 10 odstotnem zvišanju prejemkov so možnosti, <$a bi vzpostavili pravilnejša razmerja v prejemkih med posameznimi kategorijami delavcev. Pri tem je potrebno upoštevati socialistična načela nagrajevanja: vsakemu prejemke po njegovem družbeno koristnem delu.
Prav zaradi tega organizacije ne smejo dopustiti linearnega povečanja tarifnih postavk.
Povišanje naj prvenstveno služi za odpravo raznih nesorazmerij. Zato velja najprej izvršiti korekture in odpraviti pomanjkljivosti v nagrajevanju tistih delovnih mest, kar doslej niso mogli urediti z veljavnimi tarifnimi pravilnik. Vzlic temu, da sta določena dva različna odstotka za povišanje plač, je povišanje razumeti kot celotni znesek, ki ga dobimo pri izračunu. Delitev in določanje posameznih tarifnih postavk pa je stvar delovnega kolektiva oziroma organov upravljanja samega.
Delavski sveti naj vzpostavijo najprej pravilna razmerja v odnosih med delovnimi mesti. Na osnovi teh ugotovitev naj vlože prošnjo za prelivanje sredstev, kolikor je to nujno. Za prelivanje sredstev iz postavke 5 odstotkov v prvo skupino 10 odstotkov ni potrebno nobeno odobren j e, medtem ko je za prelivanje iz skupine 10 odstotkov potrebno dobiti privolitev oziroma soglasnost organov, ki tarifni pravilnik potrjujejo.
V industrijskih predelih in mestih ne bi bilo prav, če bi nižjim kvalaifilkacijaim ne priznali povišanja plač v višini 5 odstotkov in ga prelivali navzgor glede na to, da so njihovi življenjski stroška večji od stroškov delavcev s podeželja. V posameznih primerih bo potrebno zvišati plače nižjih kategorij še v večjem odstotku, predvsem v tistih panogah, kjer je že zdaj zaradi težkih pogojev dela težko dobiti delavce.
Nepravilne so težnje nekaterih podjetij, ki žele doseči večje razpone samo med najnižjo in najvišjo postavko. Ni nujno, da se za vsako ceno zvišajo plače vodilnih uslužbencev, kolikor so razmerja plač za ta delovna mesta že pravilne* postavljena.
Podobno stališče je sprejeto tudi za tista podjetja, kj-er imajo analitsko oceno delovnih mest. Tudi tu ni šteti za absolutno dosežena pravilna razmerja. Tudi v takih podjetjih velja predvsem upoštevati pri nagrajevanju kvalificirane delavce.
Gospodarske organizacije s pavšalnim izračunom (trgovina, gostinstvo, obrt ipd.) morajo prav tako spremeniti tarifne pravilnike na osnovi ustreznega zvišanja.
Zvišanje plač velja -tudi za kmetijska podjetja, vendar .tu ni treba fomsirati zvišanje že sedaj, ker bodo v kratkem izšli predpisi o deditvi dohodka in novi instrumenti ter bi takrat tildi spremenili tarifne pravilnike.
Glede na povečanje tarifne postavke je nujno menjati tudi cenike o normah, ki ao sestavni del pravilnika o ttormah. Predsedstvo RS j e tudi zavzelo stališče, da velj a Zagotoviti večjo stalnost norm. Norme naj se eno leto no spreminjajo, razen če ni prišlo do tehnološke ali druge spremembe dela.
Ob spremembi tabel tarifnih pravilnikov n-aj sindikalne organizacije opozore podjetja, da se lahko spremeni tudi tekstni del tarifnega pravilnika. To bo v marsikateri gospodarski organizaciji nujno, ker so nepravilna ali preživela določila predvsem glede delitve dobička, dnevnic za službena potovanja, premij, dopolnilnih plač itd. Stališče predsedstva je, na-j se določijo dnevnice za Službena potovanja na osnovi uredb —ile v izjemnih primerih naj bi se dovoljevale višje dnevnice iz dela dobička, vendar ne nad 1500 din.
Dopolnilne plače, ki so v nekaterih podjetjih dokaj visoke in nepravilno odmerjene, se spremene. Priporoča se, da podjetja po možnosti le-te sploh ukinejo glede na možnost zvišanja plač, kii so se doslej reševale za posameznike z dopolnilno plačo iz dela dobička.
Izdelava novih tarifnih postavk naj bo zaključena do konca februarja. Okrajni sindikalni sveti naj zato postavijo ustrezno število potrebnih komisij za pregled to Potrjevanje tarifnih pravilnikov. Hkrati naj se ti prizadevajo, da bodo tudi ljudski odbori zagotovili zadosten •čarat, da bi delo nemoteno teklo. (Nadaljevanje na 6. str.)
Jugoslavije, Obrazložil j.e pomen povišanja prejemkov in opravita v zvezi s tem. Med drugim je bito rečeno, da moramo s sedanjim povišanjem plač vzpostaviti v podjetjih čimbolj pravilne odmo.se med prejemki, ki bodo pospeševali rast proizvodnje Im storilnost. Sedaj kolektivi lahko odstranijo neskladnosti v nagrajevanju, kil so jih opazili v praksi, vendar teh niso mogli odpra-viti, ker doslej ni bilo dovoljeno spreminjanje tarifnih postavk. Več pa boste zvedeli o načelih, ki jih veilja upoštevati pri sedanjem urejanju tarifne politike v sestavku na četrti strani in piismu Republiškega svet.a ki ga objavljamo.
Predsedstvo je sklenilo v posebnem pismu organizacijam podrobneje razložiti svoje stališče in priporočila.
Republiški odbori strokovnih sindikatov naj b; po sklepu seje predsedstvo skupno s strokovnimi; združenji čimprej sklica H posvetovanja s predstavniki podjetij posameznih panog in skušah doseč; skladnost tarifnih postavk v podjetjih za enaka delovna mesta. Posvetovanja bodo sklicali tudi sindikalni sveti in se z odborniki občinskih sindikalnih »vetov pomenili o opravilih pri tej zelo važni nalogi. Tarifne pravilnike bodo potrjevale v imenu sindikatov komisije okrajnih sindikalnih svetov, le-dem pa bodo v pomoč komisije občinskih sindikalnih svetov.
Komisija za delo z ženami in Za varstvo družine, kil že delj časa deluje piri Republiškem svetu, je predlagala predsedstvu, naj le-to priporoči ustanovitev podobnih komisij pri okrajnih in občinskih sindikalnih' svetih. Delo komisije pri Republiškem svetu bi bilo potlej, bolj koordiniran o. komisije pri občinskih in okrajnih sindikalnih svetih .pa bi lahko neposredno na svojem področju proučevale položaj žene-delavke. prehrane, družine in podobno ter predlagale oblastvenim m drugim organom, kaj vse bi kazalo storiti, da bi olajšali ženi - delavki opravljanje njenih dolžnosti. Predsedstvo je usvojilo predlog In sklenilo priporočiti okrajnim itn občinskim sindikalnim svetom naj ustanove komisije za delo z ženami in varstvo družine.
Člani predsedstva so razpravljali o proračunu Republiškega sveta za leto 1957. in ga sklenili predložiti v dokončno razpravo in potrditev občnemu zboru, ki bo zadnje dni februarja v Mariboru.
Razpravljali so tudi še o osnovanju okrajnih strokovnih svetov za nekatere strokovne sindikate. kot sindikat trgovskih in gostinskih delavcev, komun alino-obrtnih delavcev, kmetijskih delavcev, učiteljev in profesorjev osnovnih in srednjih šol. O tem pa bodp skteipialii pozneje.
Predsedstvo je na tej seji tudi izvolilo Založniški svet Delavske enotnosti.
ZBOROVALO BO 2000 UPRAVLJAVCEV
KONGRES, KAKRŠNEGA SE NI BILO
Takole čez pol leta se bo v Beograd pripeljalo okoli 1700 izvoljenih predstavnikov delavskih svetov to 300 drugih delegatov. Prišli bodo na kongres delavskih svetov Jugoslavije. To b.c kongres, kakršen še ni bil v zgodovini človeštva, kongres delavcev — neposrednih upravljavcev proizvodnje.
Delegati se bodo razdelili na nekaj Skupin in višate zase proučevali posamezna gospodarska vprašanja. Potlej bodo seveda vsi skupaj stvari temeljito pretresali. Ena skupina naj bli recimo proučevala gospodarske probleme podjetij. Druga znanstveno organizacijo dela itd. Speit druge skupine bodo proučevale probleme delavskega gospodarjenja v posameznih gospodarskih panogah, kot recimo industrijskih podjetjih, rudarstvu, prometu itd.
T,a način dela bo omogočil, da bodo delegati čim temeljiteje premoMili vse, kar je v zvezi z delavskim gospodarjenjem. Na kongres bodo prišli tudi gostje iz tujine. Lahko rečemo, da bodo
z njega odnesli marsikakšno izkušnjo v svojo domovino in da bo plamenica delavskega gospodarjenja
Strokovnih delavcev, inženirjev, tehniških strokovnjakov v kemični industriji hudo pogrešajo. Marsikdo si poišče delo v inštitutih, boljša plača in lepše zveneči naslov ga pritegne. Proizvodnja pa, pravijo, teče naprej po starem koloseku. Vse to velja in bo veljalo upoštevati pri šolanju, izbiri delovnih mest in razdeljevanju zaslužkov,
ALI SMO IZKORISTILI 2E VSE MOŽNOSTI ZA POVEČANJE STORILNOSTI
NORME IZPLAČUJMO
V POLNEM ZNESKU
Bodimo odkriti. Papir marsikaj -prenese. V številnih podjetjih so v tarifnih pravilnikih zapisali takole:
»Norme se izplačujejo v polnem znesku po ceniku norm in akordov, ki rta sestavna del tarifnega pravil,nika.«
Teko v besedi, v praksi pa drugače. Ko delavec preseže normio recimo za 10 ali več odstotkov, vodstvo podjetja pozabi, kiaj je zapisano v tarifnem
pravilniku l;n delavcu norme ne izplača kot jo je presegel, temveč mu jo »odstrižejo« do določene meje, čeiš, kaj 'bodio »rekli« na okraju, vse norme bo-mo morali spremeniti...
In v tem duhu norme »strižejo im strižejo« proizvodnja pa se zleps ne premakne naprej, kakor da se je nekje nekaj zataknilo.
Še več. V nekaterih panogah, recimo, v nekaterih tekstilnih
KAJ PRIMANJKUJE KEMIČNI INDUSTRIJI
Strokovnjaki, strokovnjaki...
V preteklem tednu je bil v kemičnem institutu Boris Kidrič v Ljubljani pod pokroviteljstvom Izvršnega sveta LRS drugi kongres slovenskega kemijskega društva. Polna dva dni so bila V obeh predavalnicah instituta zanimiva strokovna predavanja. Zadnji dan kongresa pa so člani Slovenskega kemijskega društva živahno razpravljali o nekaterih vprašanjih industrijske kemije v Sloveniji.
Podoba je, dia so v kem. industriji še vedno problem številka 1 — kiadrt. Zlasti primanjkuje inženirjev. Minili je že čas, ko
smo pri nas rabili samo inženirja analitika.. V vseh letih po vojni je tudi kemijska industrija sila narasla: Danes mora tehnični strokovnjak imeti tudi primerno tehnološko znanje. Takih ■inženirjev pa v podjetjih primanjkuje. Pogosto se mladi kemiki ustrašijo prevelikih in odgovornih nalog v podjetju in si zato poiščejo delo drugje. Starejši, strokovno izkušeni inženirji radi preobilice dela večkrat ne najdejo mit'1, toliko časa, da bi pomagali svojim mlajšim tovarišem. Mladi inženirji se zavoljo takih vzrokov torej zapo-
Občni zbori naših organizacij so že pri kraju. Letos so bili spet nekoliko boljši kot lani. Med zadnjimi je bil el)čni zbor OSS Trbovlje, čigar predsedstvo vidite na sliki. — Tajnik Ostanek bere poročilo OSS.
silijo drugje. Najraje si poiščejo delo v raznih Institutih, kjer so tudi bolje plačani. V institute se usmerjajo ljudje tudi zavoljo tega, ker mislijo, da je delo v institutih bolje vrednoteno, kjer si lahko pridobiš naslov znanstvenega doktorja v kratkem času, medtem ko je delo v podjetju komaj omembe vredno. To vse neugodno vpliva na gospodarske organizacije, proizvodnja teče po ustaljenem tehnološkem procesu, ni pa nobenih izboljšav. Kako bi tudi bile, če primanjkuje strokovnjakov, ki bi ediimi lahko omogočili na-predek. Prav gotovo pa velja za učna načrt, da je stila neprimeren. Pri nas namreč traja študij kemije več kot šest let, medtem ko je v razvitih državah pot do inženirja kemije znatno krajša.
Gotovo je tudi, da vsa ta vprašanja niso vzniknila samo v zadnjem času. Tii problemi se vlečejo že od prvega kongresa slovenskega kemijskega društva. Na vsak način je prav zavoljo teh nerešenih vprašanj vsako leto precej škode in ta terja takojšnjih in temeljitih sprememb, Na kongresu »o imenovali posebno komisijo, ki bo izdelala memorandum o težavah, ki jih imajo v kemični industrij 1. Memorandum bodo predložili občnem zboru, da ga potrdi, nato pa ga bodo poslati vsem tistim organom, ki lahko odločilno vplivajo na nujno potrebne sprememba y korist hitrejšega razvoja na tem področju.
tovarnah so določili: »Za nas je norma realna, če jo podjetje kot celota preseže od 6 do 10 odst.«
Ta odstotek so potlej vzeli kot osnovo za svojo tarifno politiko in nonmiircem ter mojstrom dotočili posebno premijo za takšno izpolnjevanje norm v tovarni. Normtrtii in mojstri so potlej materialno zainteresirani, da ves kolektiv presega normo le za 6 do 10. -odstotkov, ne za manj in ne za več. In proizvodnja se spet ne premakne, če so pa delavai le preveč »trdoglavi« in norme presegajo, potlej se že naijde kdo, da jo takoj »nategne«, še prej kot mine četrt leta ajd pol leta.
In še več. Dogodilo se je v neki ljubljanski tovarni, da je moral delavec na zagovor k šefu oddelka, ker je »preveč zaslužil«, zaslužil pa je »preveč« ker je delal vestno in je normo presegel.
Sedanji plačni sistem grajamo vseprek. Res, obstoječi način delitve dohodka in razdeljevanja plač še ne vzpodbuja kolek-
tiv kot celoto k čim smotrnejšemu gospodarjenju, zaposlitvi res nujno potrebnih delavcev, itd. Toda poglejmo resnici v obraz! Plačni sistem je slab, mi pa smo, bodimo odkriti, še slabši, Nismo izikoriisitiili 'niti tistih možnosti, ki nam jih že tako »slab« plačni sistem nudi za rast storilnosti in proizvodnje. Ne nagrajujemo delavcev po učinku nasprotno s »striženjem« norm j.ih kar navajamo na to, da delajo manj kot bi lahko, da se ne zanimajo za organizacijo dela, ne za gospodarjenje v podjetju, češ saj tam v vodstvu podjetij® kroje našo usodo po svoje.
Norme izplačujmo v polnem znesku! Ne spreminjajmo jih vsak mesec, v veljavi naj bodo tudi leto dni, če se v proizvodnji ni nič spremenilo. Seveda če nastanejo bistvene spremembe, spremembe v tehnološkem procesu dela, potlej storimo preudarno kar velja storiti, storimo to sporazumno z delavci, ne pa nekje na tiho, za zeleno mizo.	'
TAKO MISLIMO...
V središču pozornosti vseh naših delavcev in uslužbencev je povišanje prejemkov. O tem, kako naj bi izvedli to povišanje, je bilo in je,še slišati mnogo najrazličnejših mnenj. Najbolj pogosto, a tudi najbolj zgrešeno je tisto, ki pravi »vsem enako«. Zakaj? Zato ker so nesorazmerja v zaslužkih ponekod še tolikšna in takšna, da ne dajejo delavcu nikakršne vzpodbude za boljšo in večjo delovno prizadevnost. Niso redki celo primeri, da boljši delavci manj zaslužijo kot slabši.
Sedaj je najprimernejši čas, da take in podobne nesmisle, ki so težka cokla napredku, vsaj znotraj slehernega kolektiva odpravimo in spravimo razmere v red.
Zato smo proti vsakemu tako imenovanemu »linearnemu povišanju« tarifnih postavk. Tako gledajo na to pomembno vprašanje vsi pametni in zavedni delavci. Od njih je odvisno, od vseh naš ih, organizacij, da obrazlože to vsakemu, da bo vsak Član delovnega kolektiva vsestransko presodil in s polno odgovornostjo odločil, kdo in koliko zaslužka dobi. Pred očmi naj imajo vselej in vsekdar jasen cilj: boljšo, pestrejšo in cenejšo in hitrejšo rast proizvodnje in ljudi, ki h temu cilju prispevajo največ. Čim vestnej-še, pravilnejše in pravičnejše bodo odločali, večje koristi bo imela skupnost kot celota, delovni kolektivi, predvsem pa sleherni posameznik.
A*
* Mm71

',;1 1 ■ll"--"—-■■
0 BESEDA BRALCEV 0 BESEDA BRALCEV © BESEDA BRALCEV © BESEDA BRALCEV O BS
»Halo! Je tam TOPS? Bi lahko govoril s kakšnim sindikalnim odbornikom?«
»Da, je že tu!«
In smo se domenili za »randi« v soboto popoldne ob štirih v Savljah. Do »Ruskega carja«, potem na levo kake četrt ure, če dobro stopiš. Kažipot: dimnik Tovarne . nogavic »Ton-osa«. Na dvorišču te tovarne stoji TOPS, tovarna pisalnih strojev.
Zasledovalec
Ste se že kdaj zmenili za sestanek ' a človekom, ki ga ne poznate? Primeri se vam lahko nekaj takega, kot se je meni.
»Do »Ruskega carja«,« sem naročil eprevodnici trolejbusa.
»Do »Ruskega carja«,« se je oglasil moški glas za menoj.
Kaj. če je tale tisti, g katerim sem domenjen v Savljah? Lahko bi bil. Zakaj pa ne? Sedela sva vštric.
»Bomo kmalu pri »Ruskem carju«,« sem ga vprašal kar tako, da bi začel pogovor. Ni bil pravi. Delavec je v Litostroju in je šel znanca obiskat. Ko sem Izstopil in se namenil peš, je izstopilo z menoj vred še nekaj ljudi. Nekdo izmed njih je nameril korake za menoj. Hodim pet minut — on dvajset korakov za menoj. Malo postanem. Tudi on zadrži ko-rak. Eh, preneumno! Pri belem dnevu se res ne bomo šli skrivalnice. Ce je on, prav gotovo ve, da sva zmenjena za ta čas in bi me ogovoril, če ni preveč boječ. Ko sva prišla čez most, ga je zmanjkalo kot da bi »e v zemljo udrL
DROBEC ŽIVLJENJA
Pravega sem našel v tovarni. Predstavili smo se. Vinko Dobravec je predsednik sindikalne podružnice te tovarne, tajnik pa je Vlado Jovan. Oba sta še mlada. Prvemu je 27, drugemu leto manj. Poročena sta in vsak ima po enega otroka. Predsednik ima hčer. .Pravi, da je pri njih to že v družini. V družini? Saj ima vendar samo enega otroka! Da, brat in sestra imata tudi hčere. Tajnik se postavi s sinom. On je mojster rezkalni-ce, predsednik, vodja orodjarne.
Se to: predsednik stanuje blizu glavne pošte, tajnik pa je daleč doma iz Kozarij. Do Viča gre peš, nato s trolejbusom do Ježice. Zjutraj vstane že čez četrto, predsednik četrt ure kasneje. Tistih 600 dinarjev za trolejbus, ki jih mora plačati vsak sam, se kar pozna pri plači. In še toliko časa zgubiš na poti.
Domov prihajata takole okoli štirih popoldne, kar je sicer zelo poredko. Največkrat prideta domov šele ob osmih zvečer. Njuni ženi sta .zaposleni, zato skuhata kosilo in' večerjo obenem. Za malico si nosita s seboj skoraj vsak dan kisel fižol. Lahko si mislite, da ženi nista zadovoljni s svojima možema. Predsedniku je že povedala, da se bo kar ločila, ker hodi domov samo spat. Resno tega seveda ne misli. Družina pa res nima nič od takih mož.
»Drugo leto bom malo spre-gel. Če se bo le dalo. Saj tako dolgo ni moč zdržati,« pravi predsednik. Toda, kadar kliče delo ali organizacija, ne vpraša, koliko je ura.
Selimo se
Kot vidite, se še vedno selimo — je pripovedoval predsednik. — Prej smo bili na Trubarjevi cesti v Ljubljani, v poslopju, kjer je tovarna »Rog«. Del naše tovarne je bil v prostorih, ‘kjer bodo imeli rogovci menda garderobe, del pa pod streho, kjer si je kolektiv »Roga« uredil varilnico. Ze iz tega lahko sklepate, v kakšnih prostorih smo bili. Seliti smo se začeli marca lani. Čez štirinajst dni bomo vsi skupaj. Kljub težkim razmeram smo že takrat krepko prijeli za delo. Sindikat se je postavil na lastne noge in — ne da bi se hvalil — je precej prispeval v prid kolektiva.
Kolektiv šteje 220 ljudi, od tega je malo manj kot polovica žensk, 114 pa je mladincev. Torej je tudi po letih mlad kolektiv S čim se zdai ukvarjamo? Pripravljamo se na nov tarifni pravilnik, ki ga bo treba »spraviti pod streho« do konca februarja. Čisto enostavno ne bo in tudi brez hude krvi najbrž ne bo šlo. Naš terifro pravilnik pa ima posebno štorijo.
Kot smo izvedeli, velja še vedno stari tarifni pravilnik, ko
smo bili še v poskusnem pogonu. Nekateri oddelki še vedno poskusno obratujejq. Danes je veliko več delovnih mest. Tarifne postavke so bile precej nizke, zaradi česar smo izgubili zelo veliko ljudi. Odšel je tehnični vodja in precej kvalificiranih delavcev nam je dalo slovo. Lani januarja ah februarja smo z ozirom na otvoritev novih delovnih, mest sestavili nov tarifni pravilnik. Poslali smo ga okrajni komisiji za plače. Dva meseca ni bilo o njem ne, duha ne sluha. Menda se je izgubil. Potem pa so nam sporočili, naj ga potrdi občina Bežigrad. Tam so ga res potrdili in od aprila smo se ravnali, po njem.
Kar naenkrat pa so. se na okraju spomnili, da našega tarifnega pravilnika niso potrdili in da naš zato ni veljaven. Naročili so nam, naj se držimo starega tarifnega pravilnika, dokler oni ne bodo potrdili novega. Mi smo se pritožili, do danes pa še nismo dobili odgovora na našo pritožbo.
S tem tarifnim pravilnikom seveda ne pridemo nikamor. Direktorju na primer je določena plača na 22.000 dinarjev, kar je za našega direktorja, saj ga poznate, Albina Galofa, znanega tudi v sindikatih, vsekakor premalo. Za to delo, ki ga on otpravlja, saj je v tovarni od ranega jutra do pozne noči, njegova je zasluga, da smo postavili to tovarno, je vsekakor premalo plačan. Pri delu se je tako žrtvoval, da so ga dobesedno od tod odpeljali v bolnišnico.
Tako, vidite, smo danes pravzaprav brez tarifnega pravilnika. Novega bomo seveda sestavili Po delovnih mestih, ki jih danes imamo v tovarni. Prav zdaj jih analitično ocenjujemo, vendar to do konca februarja bržkone še ne bo gotovo. Pozneje bo treba tarifni pravilnik »pet popraviti.
Sindikat in delavski svet
Kako je z našim delavskim svetom? Delavski svet vselej pismeno obvesti podružnico o sklicanju zasedanja. Sporoča nam tudi dnevni red, kot vsakemu članu delavskega sveta. Običajno se izvršni odbor sestane dan ali dva pred zasedanjem in se pogovori o zadevah, o katerih bo razpravljal delavski svet. Takrat določimo tudi svoja stališča. Ta zagovarja potem predstavnik sindikata na samem zasedanju.
Dogodilo pa se je že, da je izvršni odbor sam postavil kakšno zadevo na dnevni red zasedanja delavskega sveta. Sindikat se je zavzel za to, da bi odmor podaljšali na dvajset minut. To pa zato, ker je delo umazano ;n se mora vsak delavec prej umiti, preden malica.
Kaj naj storimo?
Delavci se pogosto obračajo na sindikalne odbornike za posredovanje in pomoč. Hudo je le, da se največkrat obračajo za take stvari, pri katerih jim sindikat ne more dosti pomagati.
Pri nas je na primer zaposlen Leon Kerše. Z ženo in otrokom stanuje v podstrešni sobici, ki je široka poldrug meter, dolga tri, visoka pa štiri metre. Prosil nas je, naj bi sindikat posredoval, da bi prišel do stanovanja. Je borec NOB, tudi njegov oče je bil partizan od 1941 ali 1942. leta. Poslal; smo kup prošenj in intervencij, pa nismo ničesar dosegli. Stanovanjski urad mu je sporočil celo, da ne more priti na prioritetno listo. Predsednik je šel sam k šefu stanovanjske uprave na občino Cenjer po nasvetu predsednika te občine. Povedali so mu le, da nimajo stanovanj in da razdeljujejo le tista, ki so prazna zaradi smrti stanovalcev.
Drug primer. Tovarišica L. P. je stanovala pri svoji teti. Ta pa je zasedala sobo v stanovanju enega izmed pomočnikov javnega tožilstva. Teta je umrla, v oporoki pa je vse zapustila svoji nečakinji. Tovarišica L. P. se je potem poročila, mož je odšel k vojakom, ona pa je ostala noseča. Najemnik stanovanja jo je metal ven in končno je tudi pri sodišču uspel, da se je morala izseliti. Odšla je k staršem, ki stanujejo v enosobnem stanovanju. V njem je že doslej bivalo sedem ljudi, zdaj je 'N-išVo še ona z otrokom.
Predsednik sam in še član Republiškega odbora tovariš Ota Stane sta šla sama k temu pomočniku javnega tožilca, da bi
posredovala v tej zadevi. Bilo je takole:
Ko sva pozvonila, pripoveduje predsednik,■ nama" je dejal, pa ravno sedaj prihajata, ko je kosilo.
Potem se je začel z dokaj grobimi besedami izražati o njej in o njenem možu. Padlo je tudi nekaj žaljivk, zaradi česar je tovariša L. P. tožila pomočnika javnega tožilca zaradi žalitve časti. Pri sodišču ni uspela dobiti zadoščenja, čudno pa je, da razsodbe še do danes ni dobila, čeprav je bila razprava že zgodaj jeseni.
Tako torej tudi v tem primeru nismo uspeli.
Seveda pa posreduje sindikat dostikrat tudi v prepirih, ki nastanejo v kolektivu: jaz sem to rekla, ona je to rekla, jaz tega nisem rekla itd. In, razume se, tudi kadar je treba normo popraviti, določiti drugačno tarifno postavko, drugače urediti delovno mesto in podobno.
Norme pri nas še niso ustaljene, se je nadalje razpletal pogovor. Zelo veliko časov ima-
Fredsedistvo Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo je na 6. seji, dme 11. januarja letos sklenilo sklicati
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo dne 22. in 23. februarja v Mariboru.
nekako obljubilo, da bo dalo nekaj denarja za nakup inštrumentov.
Naslednja stvar, ki jo imamo v načrtu je, da hi delavci dobil) v odmoru topel obrok hrane. Prostor za to imamo, tudi zavoljo ljudi ne bo težav. Delavci se namreč vozijo od daleč in so skoraj ves dan brez hrane. Šele pozno popoldne užijejo topel obrok. To se seveda tudi na proizvodnji pozna.
Skoraj bi pozabila! V podjetju imamo tudi blagajno vza-jimne pomoči Vanio «n včlanjene štiri petine kolektiva. Pri nas je še ena lepa lastnost, da razvijamo tovarištvo. Kadar se kdp. poroči, zberemo skupaj denar in mu kupimo darilo. Takrat se po delu zbere ves kolektiv ter mu čestita, oziroma »izreče sožalje«, ker bo stopil v zakonski stan.
Kaj vam bi še povedala? Sindikat pomaga socialno šibkim in bolnim članom. Kadar kdo zboli in gre v bolnišnico, ga obiščemo. Tako smo na primer obiskali Vojka Jokiča, Ko je bil
Odstotki in eksistenčni minimum
Veliko je te dni govorjenja zgodovinskega razvoja delav-o tem povišanju tarifnih po- skega razreda v posameznih
ko tisočakov, kar naj bi pred* stapljalo eksistenčni	mini■*
muhi.
Premislimo vso stvar ob po-...	...	„	_	-	, izkusu, ki ga bomo napravili
stavk za pet in deset odštet- deželah, Stopnje proizvajalnih ^ar na pamet. Kaj mislite, kov, Mnenj o tem, kako naj	sil	in	zemljepisnih okoliščin,	koliko	moremo	vzeti	iz	lonca,
bi ta denar razdelili po tarif-	Delavec	v	Srednji Afriki	na	p0lnega	do	roba,	ki	drži	de-
nih postavkah, je nič koliko, primer ne potrebuje kožuha, sef. n^roVm Bodimo še tako pa-Zadržimo se tokrat pri enem medtem ko bi kje na visokem metni, več kot deset litrov ne izmed njih, ki smo ga slišali na občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta v Trbovljah.
Nekdo je dejal, da je temeljna naloga sindikatov skrb za eksistenčni minim-um. Po njegovem mnenju so sindikati v prvi vrsti dolžni, poskrbeti za to, da bo zagotovljen eksistenčni minimum vsakemu zaposlenemu delavcu ali uslužbencu. Sindikati naj torej izračunajo, kolikšna, bi morala biti najmanjša plača, s katero se »da živeti«, in se bore za to, da bo vsak dobil najmanj toliko. Sedaj je — po njegovem mnenju — priložnost, da ta eksistenčni minimum uresničimo, ko je odobreno pet in desetodstotno povišanje tarifnih postavk. Najprej dajmo torej tistim z nizkimi plačami in če bo kaj ostalo, dajmo še drugim. Takšna je torej teorija, ki jo je razložil ta delegat na amen je-	'kT si"“gaprepaie "okrog to, bi vsi ostali pri tej borni
nem občnem zboru. Delegati	’amerim deiavec pa za- skorji m vedno bi tarnali, ka-
ševeru brez njega sploh ne mogel shajati. Preprost delavec v Indiji je zadovoljen s pestjo riža na dan in s kosom
bomo dobili iz njega. Natanko tako je tudi z našim narodnim dohodkom. Več kot ga ustvarimo, ga ne moremo deliti. Ker je tako pičel, je majhen tudi del, ki odpade«na vsakega proizvajalca. In. če bi ga delili vsem enako, bi dobil vsak precej blizu tega eksistenčnega minimvrma. Zdaj pa premislimo, kaj je pametneje, ali da damo vsem enako, ali da damo več tistim, na katerih sloni proizvodnja. Odgovor je kaj preprost. Tem moramo dati, jih gmotno spodbujati, da bodo vse svoje sposobnosti vložili za nenehno izpopolnjevanje proizvodnje, za njeno boljšo organizacijo, za višjo proizvodnost in višjo delovno storilnost. Če bomo njim več dali, bo proizvodnja večja, s tem pa bodo tudi oni, ki danes še malo zaslužijo, lahko dobili večji kos kruha. Če bi se ne držali tega nače-
so mu navdušeno pritrjevali. hfe£ veliko ueč. Torej No, glede tega, da si vsi prizadevamo za to, da bo vsak toliko plačan, da bo mogel živeti, torej za eksistenčni minimum, temu delegatu vsekakor lahko pritrdimo. Vsi smo za to, le na nekaj ne kaže po-
po
ko to, da stvar ne gre naprej. Ko bomo toliko napravili, da nam bo že vsem laže, ko si bomo lahko dali že kaj vel na stran, takrat pomo mogli misliti in govoriti tudi o tem eksistenčnem minimumu. Ta-
tej poti z eksistenčnim minimumom ne pridemo daleč.
Kar je za enega dovolj, je za drugega veliko premalo.
Seveda se da za vsako določeno področje znanstveno ugotoviti ta eksistenčni mini- Krat borno lahko dejali: manj mum. In nanj je prav gotovo kot toliko ne sme nihče domislil oni delegat: Kako pa je biti, ki je vključen v proces g tem?	proizvodnje.
Denimo, da bi res tako na=	Tako je torej z eksistenčnim
pravili kot priporoča, pa da minimumom. Smo zanj, le mi-bl določili minimalno plačo na mo ekonomskih zakonov s g sedem, osem ali ne vem koli- .ne da.	—c
TA JE PA LEPA!
Prosim, da mi razložite zadevo glede blagajnika, ki je nastala v sindikalnem odboru 'Metalurške industrijske šole . — Železarne Štore.
Takole je bilo v prejšnjih prostorih. V novih, v Savljah, so razpostavili stroje po ppdrobni proučitvi organizacije dela. Velika večina strojev je izdelek domačih tovarn. — Prvi na desni (v halji) je tajnik sindikalne podružnice tovariš Vlado Jovan.
mo že postavljenih. Proizvodnja pni nas pa je še zelo živa, nenehno kaj izboljšujemo, spreminjamo in napredujemo. Včasih smo porabili za proizvodnjo enega pisalnega stroga okoli 800 ur, v treh ipesecih smo to znižali že 150 ur. Razumljivo je, da se norme zato tudi spreminjajo. Zdaj, ko bomo v novih prostorih začeli redno obratovati, ko se bo proizvodnja ustalila, se bodo tudi norme ustalile. Pri tem se držimo načela, naj bodo norme realne, če neka delavka preseže normo za 10 odstotkov, druga pa na nekem določnem mestu in ob enakem delu normo doseže komaj za polovico, je znak, da z delavko
operiran Matija Plešnar, zdaj je že v pokoju, smo ga tudi obiskali v bolnišnici. Ko je Li-povškova rodila, so jo šle ženske obiskat na dom. Vsakokrat nesejo s seboj tudi primemo darilo...
Takle je drobec življenja sindikalne podružnice Tovarne pisalnih strojev, ki jo vodita Vinko Dobravec in Vlado Jovan. Veliko požrtvovalnosti in samo-odpovedi zahteva tako delo. Njima in odbornikom, kakor tudi vsemu kolektivu pa želimo v novih prostorih obilo delovnih uspehov.	V. J.
zabiti pri tern. Mimo ekonomskih zakonov ne moremo in ne smemo.
Se prej pa nekaj drugega, katere je povzročil nadzorni
Kakšen pa je sploh ta eksistenčni minimum? Je eksistenčni minimum n. pr. na Japonskem, v -Indiji, Avstraliji, Franciji, Ameriki, Angliji, Južni Ameriki ali pa kje na visokem severu enak? Daleč od tega! Še pri nas so razlike
nik podjetja ne sme biti istočasno blagajnik sindikalnega pododbora. Blagajnik pododbora pa nima nobene gotovine niti blagajniških knjig, saj Sem član in odbornik sin- samo pobira članarino od sindikalnega pododbora meta- dihalnih zaupnikov ter jo od-lurške šole, ki je v sklopu daja glavnemu blagajniku po-sindikalnega odbora Železarne družnice oziroma uslužbencu Štore. Vsi.udeleženci in učenci sindikalne podružnice železar-našega pododbora so člani ne. sindikata: Od tega je 113 učencev (I., II. in II. letnika kovinarskih strok) in 21 uslužbencev. Na občnem zboru v mesecu novembru je bilo izvoljenih v novi sindikalni pododbor 9 članov; od tega samo štirje učenci. Pri delitvi funkcij je bil izvoljen za blagajnika sindikalnega pododbora odličen učenec-mladinec, tovariš Povalej. Vse ostale funkcije pa so prevzeli uslužbenci, katerih je kot članov sindikata v pododboru samo 16%.
Pri prvem pobiranju članarine in pri oddaji denarja v sindikalno blagajno železarne Štore so nastale komplikacije,
odbor. Vztrajal je na tem, da ne more biti blagajnik mlado leten učenec, čeprav je član rekanja in sindikata in da se ga mora razrešiti ter ga zamenjati s starejšim uslužbencem. Tako
je prišlo do izrednega sestanka. sindikalnega pododbora in kar precejšnje. To, kar pred- izvoljen je bil nov blagajnik, stavlja eksistenčni minimum tovarišica Zemetova za delavca n. pr, kje v Travniku. bi bilo precej premalo za onega v Mariboru. Eksistenčni minimum je zgodovinska kategorija, kot bi to
Pri drugem blagajniku se je spet zataknilo. Tokrat je posegla vmes finančna inšpekcija OLO Celja. Odločno je namreč zahtevala, da se tova-
učeno povedali. Odvisen je od rišica zamenja, češ da blaga j- učencev.
do drugega izrednega sestanka, na katerem smo tretjič izvolili svojega blagajnika.
Dragi urednik! Vam prepuščam vso zadevo, da jo uredite ali mi odgovorite, ali ob'javite pravilno stališče. Meni samemu se ne zdi prav, da mladi učenci, če -so že člani sindikata, ne bi smeli opravljati zaupanih jim dolžnosti, predvsem pri tolikem številu
Vlado Gorjup
ni nekaj’ v redu. Ce je ne dose- ©OKNO V SVET© OKNO V SVET© OKNO V SVET© OKNO V SVET® OKNO V SVET ® OKNO V SVET ©
la ;n varnosti pni delu LRS. Se- h znanj ali so se s PIV sistemom. w
>
M
>
Kdor bo v dokumentih iskal rojstni dan delavskih svetov na Poljskem, bo pogledal v novembrsko številko
že, je njena stvar, kolikor kruha si bo prislužila, toliko ga bo ” imela. Jasno pa je, da takim M delavkam posebej pomagamo, da bj obvladale proizvodnjo.
Se tole: Zdaj ko smo že pri O tem, sem se spomnil, da so bili 2 mojstri te tovarne v posebnem M tečaju, ki ga je priredil Zavod 0 ita za proučevanje organizacije de- •
vladnega uradnega lista 1956. letnika. Ne bo mu treba dosti prelistavati Saj je zakon o delavskih svetih objavljen preko cele prve strani. Kdor bo pa povprašal v varšavski tovarni avtomobilov, metalurge v Nowi Huti, rudarje v Kato-
,	„	,	_ »vizcah, ali pa delavce iz lad-
kraja;_Seyed_a_j°j1judje raz«- © jedelnice y £dansku, bo dobU
M > tfl
mi ccott mmim
Ne mislim vedno na ta sistem jn na tistih deset zapovedi, pripoveduje tajnik. Kadar pa se mi zatakne, kadar nekdo težko doume, kar mu razlagam, takrat se spomnim na tisto tablico in greva lepo od
ni. Nekdo prej doume, nekdo kasneje. Z vsakim je treba drugače ravnati.
To le mimogrede. Vprašal sem jih še, kakšne načrte imajo za letos.
Perspektive so za našo tovarno precej lepe. Zaradi trga nimamo težav. Ko bomo vsi skupaj, sii bomo uredili sindikalno sobo za sestanke jn sekcije. Teh imamo precej. Zelo agilno je Društvo prijateljev prirode, ki je lani organiziralo tabor v Fa-žani pri Puli. Tam je letovalo 70 naših ljudi in je stal oskrbni dan 250 dinarjev. Sindikat pa je dosegel, da je dal upravni odbor 300.000 dinarjev. S tem denarjem smo nakupili šotore jn fizkul turne rekvizite. Najbolj pa bomo skrbeli za mladino, ki je je, kot sva že povedala, več
Toliko nasploh. Sedaj pa k stvari sami.
KAKO SE VOLIJO IN KAKO DELAJO DELAVSKI SVETI?
Predvsem to:	dosedanja
zakonodaja ne uvaja obveznosti za delavsko samoupravljanje. Zato ustanavljajo delav,-ske svete le v industrijskih in stavbenih podjetjih ter na državnih kmetijskih posestvih, če se za to izreče večina zaposlenih delavcev. Prometna, trgovska, gostinska in druga neindustrijska gospodarska dejavnost ostaja za sedaj brez zakonitih samoupravnih pravic.
Število članov delavskega sveta določa kolektiv sam. Volilno pravico imajo vsi zaposleni delavci in uslužbenci. Vendar, mora biti med kandidati, če je le mogoče, najmanj dve tretjini delavcev. Volitve so tajne in jih opravijo po pravilniku, katerega sprejme delavski svet,
V železarni Nowa Huta, ki zaposluje 17 tisoč delavcev in
skega sveta. Tudi glede odpoklica so uvedli nekatere značilnosti. Najmanj petina volivcev iz posameznih obratov lahko predlaga odpoklic. Toda to je še samo predlog, o katerem izvede posebna volilna komisija, ki jo imenuje delavski svet, tajne volitve v
PRISTOJNOSTI, PRAVICE IN DOLŽNOSTI
Zakon določa, da »upravlja delavski svet na temelju veljavnih pravnih predpisov in nalog, ki izhajajo iz državnega gospodarskega načrta, pri tem pa stremi k nadaljnjemu razvoju podjetja, k povečanju proizvodnje, pocenitvi izdelkov, izboljšanju njihove kakovosti in k boljšim delovnim pogojem kolektiva«.
Ta splošna določila bi iž-
obratu. Ce se pri volitvah iz- gledala movda manj pomemben1 za odpoklic najmanj po- na> če bi ostala bre2 kratkega
drugačen odgovor. Zapisati bo moral, da so poleg drugega predvsem tudi neizpolnjene potrebe in zahteve po delavskih svetih pripeljale do poljskega oktobra. In dalje: da so prenekateri delavski sveti starejši c d datuma, ki ga je vlada določila uradno.
Ta časovna neskladja odkrivajo eno bistvenih značilnosti o začetkih delavske samouprave na Poljskem. Ne bo pomote, če po trimesečnih izkušnjah dopišem: kakor se je začelo, tako se nadaljuje.
Mnogo razlogov dovoljuje, da s tem izrekom ugotovim dejstvo, ki ga ni težko videti, če uslužbencev, so pripovedova-
kot polovica kolektiva. Ustano- m viti nameravamo zabavni orkester in je vodstvo tovarne že
smo sledili poljskim dogodkom v minulih mesecih. Mnogi Poljaki so mi zagotavljali, da izvajanje njihovega oktobra zahteva, da bo tako ostalo tudi vnaprej.
li, da predlagajo in volijo člane delavskega sveta po obratih, sorazmerno s številom zaposlenih. Kandidatov mora biti najmanj trikrat toliko, kot je število članov delav-
lovica volivcev, potrdi delavski svet odpoklic in razpiše nove volitve. Na isti način lahko odpokličejo tudi ves delavski svet.
Za odločanje o tekočih poslih izvoli delavski svet lahko svoje predsedstvo, ki bi ga mogli vzporediti z našimi upravnimi odbori. Vendar določa delavki svet sam s posebnim pravilnikom pristojnosti, ki jih prenese na predsedstvo. Direktor podjetja je po službeni dolžnosti član delavskega sveta in njegovega predsedstva.
Seje delavskih svetov so javne in jim lahko prisostvuje vsak elan kolektiva. Delo je brezplačno, če izvzamemo pravico do povračila za izgubljen zaslužek v času zasedanj. Premestitev člana delavskega sveta na drugo delovno mesto ali pa odpoved delovnega
pojasnila. Dosedanji centralizirani sistem načrtovanja proizvodnje in delitve industrijskega blaga kot poljedelskih pridelkov, za katere je veljal obvezni odkup, so iz-vajalč centralne uprave raznih ministrstev. Teh uprav ni malo in tudi obsežne so. Deiujejo neposredno na terenu. One so same predpisovale vse podrobnosti od proizvodnje do predaje in plač. Tovarne in rudniki z ene in sindikalne organizacije z druge strani so mogli delati le to in tako, kakor je bilo predpisano od teh uprav. Vpliva navzgor je bilo razmeroma malo.
Z delavskimi sveti Je bil storjen močan prelom. Ti so dobili pravico in dolžnost izrekati mnenje k predlogom državnih gospodarskih načrtov in sprejemati letne pro-
razmerja sta možni le po skle- izvodne, finančne in druge o-pu delavskega sveta.	porativne plane svojih podje-
f 18. JANUAR 1957 ® ST. 4
IZ N A SEGA 2 I V L J E N J A
.»DELAVSKA ENOTNOST«
Se v nobenem kraju, kjer sem se mudil kot novinar. nisem začutil tako nealutenega povojnega razvojia naše domovine kot zdaj v Nikšiču,
Spominjam se Nikšiča pred vojno. Zasipamo zakotno mestece, kjer je živelo več upokojencev kot delavcev. Mislim, da ni štelo več koit 5.000 duš, ki so čemeli v nizkih, pri Uličnih hišicah.
Danes pa je Nikšič drugačen. Približno, 20.000 prebivalcev ima. Polovica je delavcev. Mesto je sedaj velika delavska naselbina. Delavce srečaš na vsakem koraku, v slaščičarnah, bifejih, na cestah, igriščih, v kinu — povsod.
Največ jih je te železarne. Zgodovina povojnega razdobja Nikšiča je neločljivo povezana z razvojem železarne. Rasel je iin raste gigant ter izpreminjk kraj in ljudi. Pri tem počasi izginja staro in se po,raj a novo.
Črnogorskim delavcem, ki si nesebično prizadevajo, da bi železarna čimprej obratovala, so pomagali delavci in strokov n j, a-
ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE RUDARJEV
40 iei dela
k| iz drugih republik. Tudi sedaj jim še pomagajo. Polovico jeklenih konstrukcij so izdelali in montiral,' delavci tovarne »Dinagosta v-Dj ordj e vi č-Goža« za Smederevske Palanke, drugo polovico delavci tovarne »Djuro Djiakovič« iz Slavonskega Broda in mariborske »Metalne«.
Zat,0 ni nič .čudne,ga, če slišite na ulicah Nikšiča razen črnogorskega narečja tudi hrvaško, šumadiLmsfco in' slovensko govorico, Nekateri delavci iz drugih republik so se že tako privadili n,a življenje v železarni, da je najbrž ne bodo več zapustili.
»Ne veš, kako so tukajšnji ljudje dobri,« mi pripoveduje nek slovenski tehnik, s katerim sem se včeraj seznanil, in takoj doda: »In kako so pridni-«
Velikosrbski šovinisti so si izmislili pred , vojno teorijo o lenobi kot narodnostni lastnosti Črnogorcev, da bi jih diskreditirali zaradi njihovega odpora proti režimu nasilja! In — da b| jih čim dlje pustili v gospodarski zaostalosti.
Danes pa jim črnogorski delavci na vsakem koraku dokazujejo, kako izmišljena je bila ta teorija. To je očitno videti tukaj v železarni. Do včeraj neuki mladeniči upravljajo danes sodobne naprave, delajo na kontii-progi, pri strojih, pri pečeh va-rllniice ...
Pred kratkim, ko je začela obratovati hladna valjarna železarne, je tovariš Franc Leskošek j lavno izrazil občudovanje o nesebičnih prizadevanjih mladih črnogorskih delavcev, ki zdaj v praksi uporabljajo znanje, ki so si ga pridobili v dragih železarnah.
Valjarna hladnih trakov je med naj,večjimi obirati železarne. »Naš prvorojenec« pravi o njej s ponosom ing. Pakovič. direktor železarne. In ta »prvorojenec« bo proizvajal letno nad
12.000	ton jeklenih trakov. To je približno trikrat več kot hladna valjarn,a na Jesenicah. Valjarna j e popo 1 no m,a m eh aniziran a, precejšen deil naprav pa avtomatiziram.
Proizvodi te valjarne so nujno potrebni naši industriji. 2e pred začetkom redne proizvodnje j,e 24 domačih podjetij vnaprej odkupilo okoli 7.000 ton traku. Med njimi Tovarna kablov v Svetozarevem, Tovarna emajlirane posode v Celin in raz.ne kovinske tovarne. To so trakovi za ovijanje kablov, pločevina za Industrijo posode, za vse kovinsko galanterijsko blago, z,a embalažo korserv... in triz terja vse več in več.
Hkrati bomo zmanjšali uvoz teh' trakov iz tujine. Samo v zadnjih treh letih smo uvozili nad 11.000 jeklenih trakov v
vrednosti 1 milijarde in 500 milijonov dinarjev.
Vzporedno s tem dokončujejo graditev dirugih obratov tega velikega kombinata, ki je zgrajen na 700.000 kvadratnih metrih površine in je vsak dan bolj pripravljen za končno proizvodnjo. Korak za korakom k cilju:	k
proizvodnji 140.000 ton surovega jekla, 15.000 tonam težkih, sred-njiih in lahkih jeklenih profilov, približno 15.000 tonam vlečenega materiala, približno 30.000 tonam tanke in srednje pločevine, okoli
4.000	tonam jeklene pločevine, približno 92.000 tonam končnih jeklenih izdelkov za strojno in kovinsko predelovalno industrijo.
V načrtu železarne je predvideno. naj b| tu izdelovali defi-citne profile jekla. Potem nam ne hi bilo treba več uvažati teh izdelkov črne metalurgije.
Ali je graditev železarne ekonomsko upravičena?
To s-e bo najbolje izkazalo, ko bo začel,a obratovati s polno zmogljivostjo. Tamkajšnji delavci si prizadevajo, da bi bile cene proizvodov železarne čim nižje.
Proizvodnja izdelkov se bo precej pocenila z izkoriščanjem plina, ki ga bodo dobil potlej, ko bodo v pleveljskiih premogovnikih gazifitirati premog. Ko bo zgrajen še kombinat aluminija v Titogradu. b,o to tutij ugodno vplivalo na železarno, saj vsebuje boksit, kj ga bodo pridobivati okoli Nikšiča. visok odstotek surovega železa, tako da ga bosta lahko hkrati uporabljala oba kombinata — Železar-
na Nikšič i,n Kombinat aluminija v Titogradu.
Kar pomislite, kakšen bo šela tedaj Nikšič. V oklicu mesta bo zrasla vrsta drugih podjetij. To bo resnično črnogorska Zenica, kjer bo zaposlena množica delavcev. ki bodo stanovali v novih stanovanjih, obiskovali kinematografe. njihovi otrocj bodo hodili v nova šolska poslopja ...
Prepričan sem, da so o tej bodočnosti In ta ni več tako daleč, razmišlja,ti tisti dan vsi. ki eo gledali kako je začela obratovati hladna valjarna. Mogoče pa so razmišljali o darilu, ki ga s proizvodnjo tega obrata daj e železarna za novo leto. naši skupnosti, To je bilo lepo in bogato novoletno darilo.
Branko N. Bjukič
Sindikalno smučarsko prvenstvo Slovenije
Dne 2. in 3. februarja bo v Celju smučarsko prvenstvo Slovenije, ki ga priredi Iniciativni odbor Društva prijateljev prirode celjskega okraja. Pionirji in pionirke bodo tekmovali v teku in slalomu v Jelacah, v istih disciplinah se bodo pomerili tudi člani in mladinci pri celjski koči. Če bo sneg, bodo najbrž tudi skakalne tekme na 40 metrski skakalnici v Celju.
Tekmovalci se bodo borili za naslov republiškega prvaka Zveze društev prijateljev prirodo Slovenije.
(Nadaljevanje s 1. strani)
POMAGATI PRI IZDELAVI TARIFNIH PRAVILNIKOV
Strokovni sindikati in okrajni sindikalni sveti moreno na posvetovanjih s kolektivi pravilno pojasniti spremembe, da s-e doseže skladnost med podjetji v določanju tarifnih postavk za enaka delovna mesta in dosežejo pravilnejša razmerja. Za gospodarska podjetja bivšega okraja Koper povišanje ne velja, vendar lahko tudi spremene sedanjo raven tarifnih postavk, kolikor mislijo, da je to potrebno.
Sedanje povišanje plač ne rešuje sistema nagrajevanja, za kar so potrebni še nadaljnji ukrepi pri delitvi dohodka, ki naj bi sloneli na ekonomski sposobnosti in prizadevanju kolektivov. Izdelava predlogov je že v teku, vendar srno dolžni to povišanje plač izkoristiti na najbolj ekonomski osnovi. S pravilno delitvijo povečanih plač pa lahko spodbudimo zanimanje za večjo proizvodnjo in produktivnost dela, ki je edino izhodišče izboljšanja življenjskih pogojev — življenjske ravni.
Predsedstvo Renubliškeera sveta ŽSJ za Slovenijo
Vsako mesto, vas, tovarna In rudnik ima danes svoj biografski Ust. V njem je običajno napisano, kdaj so tovarno ustanovili, dalje, kako so gradili zgradbe v nekem mestu, kako se bojevali s prirodo itd.
Rudnik Ljubija ima zanimiv biografski list,
Tisoče lačnih zapornikov so leta 1916 zaprli v naselje Gje-galuše. Od tega dne ni bilo v tisti dolini več miru. Odjeknile so eksplozije dinamita in ropota je bilo kar precej. Kmalu so zgradili progo in začeli z gradnjo termoelektrarne.
čez leto dni so izklesali nadstropja in kmalu so imeli tudi jaške. Po dolini je odjeknil pisk lokomotive. Prve vagone železne rude so odpeljali v Prijedor in naprej v tuje dežele.
Leta 1918 so v Bolonjskem gozdu podpisali premirje. Za-
So v preizkušnji. Nekatera dela so akordirana in se delavci z njimi kar pohvalijo, saj imajo možnost večjega zaslužka. Direktor mi je pravil, da je delovna vnema tolikšna, da primejo za delo, čim pridejo' v to'vany> in delajo do odhoda vlaka ali avtobusa. Vodstvo se temu ne protivi, saj režija za-volj tega ni nič večja, ker delajo na nekaterih strojih že itak v treh izmenah.
Prenovljena tovarna
Obrat so prenovili, pobelili, uredili skladišča in premestili stroje. Proizvodnjo so tako organizirali, da so delavci po značaju dela združeni na enem delovnem mestu. Tako delajo na primer ključavničarji skupaj, ne pa kot doslej, da so bili zaposleni po artiklih. Če na primer pri stolih ni bilo dela, niso pomagali onim pri regulatorjih in obratno. Delovni čais je na ta način smotrneje izkoriščen.
Proizvodnost se je medtem od marca že močno povečala. Pregled vrednosti na enega zaposlenega po mesecih pokaže naslednjo sliko:
marca
aprila
maja
junija
julija
avgusta
septembra
oktobra
47.900
39.800
43.100
67.400
59.400
55.300 56.600
71.300
dinarjev
dinarjev
dinarjev
dinarjev
dinarjev
dinarjev
dinarjev
dinarjev
Nasprotno, prav na tem področju so ves ta čas zelo veliko napravili, dasi obratno knjigovodstvo že ni popolno. Dgnes že vedo, koliko jih je kaj stalo, ne pa še, koliko jih bo stala na primer določena serija, ker stroški posameznega delovnega mesta še niso povsem ugotovljeni.
Prav gotovo so najbolj napredovali v pripravi dela. Ta je do kraja izvedena za proizvodnjo industrijskih stolov, medtem ko je za druge proizvode še v teku. Manjka ljudi. V tem oddelku sta namreč le en tehnik z administratorko. Glede tega je naletel direktor na razumevanje pri upravnem odboru podjetja in delavskem svetu, lter • se čuti še odpor do uslužbencev, češ da jih je že sedaj veliko. Seveda pa med uslužbence računajo tudi take, ki se bavijo neposredno s proizvodnjo, na primer konstrukcijski oddelek, priprave dela itd.
Urejena je tudi kontrola kvalitete, ta predpogoj serijske proizvodnje. Imajo glavno kontrolo ob zaključku proizvodnje. Za medfazno kontrolo so odgovorni mojstri. To so tako uredili, da mojster sprejema od delavca polizdelek
Sprva je proizvodnja zavolj reorganizacije še padala, potem pa se je naglo vzpenjala. Obenem je treba povedati, da je bilo marca meseca okrog 120 zaposlenih, potem je to število padlo izpod 70, danes jih je spet okoli 90. Torej so kolektiv ta čas močno prerešetali. Težava pa je s kadri, ker ni dovolj stanovanj. Nekaj bo že odleglo, ker bo občina menda dala štiri milijone dinarjev, s čimer bodo dogradili šeststanovan j sko hišo.
S knjigovodstvom in računovodstvom so na tekočem, manjka še obratni knjigovodja, s čimer pa. ni rečeno, da tega dela sploh ne opravljajo.
in on ga potem odda drugemu mojstru, ta pa delavcu v nadaljnjo obdelavo. Če oni pri tem niso vefetni, če si »spregledajo«, potem so vsi materialno odgovorni, če končna kontrola ugotovi, da proizvod ni dober. Deli so danes že zamenljivi in vodijo pregled o tem, komu dobavijo regulatorje.
Dejali smo, da se tovarna prenavlja. To drži glede notranje organizacije dela, ureditve prostorov itd. Toda stroji so ostali isti — stari in izrabljeni. Zaradi plana jih niti niso imeli časa dosti popravljati, pa se jim jih tudi preveč ne splača, pravijo. Sestavljajo že elaborat, da bi dobili nov strojni park, kar bi stalo okoli 30 milijonov dinarjev.
Ob koncu pa še to, da nimajo več dolgov. Pred prazniki so imeli za štiri in pol milijona dinarjev dolžnikov ter za dva in pol milijona neplačanih računov, torej so na dobrem za dva milijona dinarjev in vse sklade podjetja so napolnili razen sklada za prosto razpolaganje. Do novega leta upajo, da bodo zaslužili za trinajsto plačo.
In sindikat?
Sedaj imajo nov odbor. Prejšnji predsednik je dobil ob volitvah reci in piši osem glasov. Delavci sami pravijo, da od sindikata niso nič imeli, da pri njih ni bil tak, kakršen je bil v drugih tovarnah. Neka delavka je to še jasneje povedala, Jco je dejala, da jim je prejšnji predsednik govoril' o planu, da morajo
dobro delati, sam pa je samo pohajkoval po tovarni.
Novi odbor bo moral začeti precej od kraja, kot so začeli postavljati tovarno na noge prav od kraja. Se to povejmo, da so v podjetju le trije člani Zveze komunistov.
Ta tovarna je primer, kako se da pravzaprav le z notranjo organizacijo podjetja doseči večje proizvodne uspehe.
V. J.
pomike so odpeljali domov. Prvi rudarji v osvobojenem rudniku so biii okoliški kmetje. Kot krt j e so ti ljudje rili ped zemljo in pridobivali bogato blago, kapitalisti pa so bogateli. V zamejstvu so si bogataši zgradili letovališčar-ske hiše. V hišah rudarjev pa je vladala beda. V rudniku so bile nesreče na dnevnem redu. Vse do leta 1939 ni nihče pomišljal, kako bi ublažili težak položaj rudarjev. Rudarji so stavkali. Polnih trideset dni ni bilo v dolini nobenega ropota, samo na upravi rudnika so se rudarji burno pogajali za boljše plače. Ljudje se niso ustrašili žandarskih bajonetov, ki so hoteli prisiliti vaščane iz oddaljenih vasi, da bi zamenjali stavkajoče rudarje. Trideset dni je trajala stavka in rudarji so zmagali.
Prišla je vojna. Nemci in ustaši so bili prepričani, da bo zdaj železo njihovo. Zhnotili so se, Progo so rudarji pognali v zrak in rudnik onesposobili za pridobivanje železa, tretji rajh si ni mogel pomagati z rudnikom Ljubijo.
Naposled tako težko pričakovana osvoboditev. Rudnik so začeli obnavljati. Delali so Podnevi in ponoči. Oddiha niso poznali.
Ljubija je danes veliko industrijsko naselje, z modernimi zgradbami, šolami, športnimi igrišči, kino dvoranami in bazeni.	A.M.
OKNO V SVET • OKNO V SVET* OKNO V SVET • OKNO V SVET • OKNO V SVET# OKNO V SVET •
lij. Prav tako jim je prepuščeno določati razvojno smer Podjetja. Razen tega prehajajo na delavske svete še druge Pristojnosti. Naj omenim zlasti sprejemanje tarifnih pravilnikov in pravilnikov o premijah in normah. In dalje: odločanje o uporabi tistega Hela dobička, ki pripada podjetju za smotre, zvezane z njegovo gospodarsko dejavnostjo; ter končno odločanje o delitvi, tistega dela dobička, bi pripada kolektivu.
2e začasni delavski sveti so porezali globoko na prvih sejah zlasti v plačni sistem.
.Jpon med najnižjo in najvišjo plačo je bil precej širok; dosegel je razmerje 1:30. Mno-g°kje so sprejeli radikalne nkrepe, tako da so sedaj po-oprečni razponi 1:10. Toda Poudarili so, da bodo ti skle-P’ veljali tako dolgo, dokler bodo delavski sveti sprejeli novih tarifnih in premijskih pravilnikov, kar vse je Prav sedaj na dnevnem redu.
Zakonskih predpisov o višini sredstev, s katerimi lahko razpolagajo kolektivi iz doseženega dobička, še ni. Vlada Jih mora izdati do konca januarja. Predvidevajo pa, da letos zaradi splošnih gospodarskih težav ta sredstva ne bodo mogla biti znatno večja od enega in pol odstotka celotnega plačnega sklada v gospodarstvu.
Jugoslovanom, katere bi Pripeljala prijetna pot na “oljsko, zlasti v bogata indu-
strijska področja, bi bilo koristno priporočiti, naj se na to pot dobro pripravijo. Odgovarjati bodo morali na množico vprašanj o zborih proizvajalcev, o odnosu ministrstev do delavskih svetov, o pravicah krajevnih oblasti, o • vlogi sindikalne organizacije
ter delavskega sveta, o pravicah direktorjev podjetij in tako dal.je. Odgovori bodo vzeli toliko časa da bo za lastna vprašanja nastopila časovna stiska; v kolikor seveda tudi kopica postavljenih vprašanj ne pomeni odgovor na mnogokaj, kar vas zanima.
\ Naj preidem k poljskim od- k govorom.	B
Povezava med delavskim O svetom in kolektivom, ali: ka-ko zagotoviti vpliv kolektiva na delo delavskega sveta, je ^ — kakor sem se prepričal v h številnih razgovorih — eno h (Nadaljevanje na 8. strani) •
O B 53 O
01
<
H
H
9
O
B
53
O
01
<
Pl
H
.#
O
B
55
O
01
<
M
H
e
Koksarni ški In kemični kombinat »Imeni Lenina«
o
B
53
O
Morda se bo kdo spomnil članka, ki smo ga pisali letos marca o podjetju »KEM« v Lescah. Takrat se je komaj začelo. Storili so šele prve korake k temu, da bi to podjetje postalo zares podjetje. Takrat niso imeli še prav nobene obratne evidence, nobenih obratnih nalogov, proizvodnja je bila tipično obrtniška, to je, da so vsak kos izdelovali posebej, čeprav so regulatorje že takrat izdelovali »serijsko«. Toda vsak kos se je prilegal le na en določen regulator. Če se je kakemu naročniku pokvaril, so morali poslati ves regulator ali vse obrobne dele nazaj v »KEM«, da so lahko napravili drugega. Tudi z delovno disciplino se kolektiv takrat ni mogel nič kaj pohvaliti. In še dolgov so imeli toliko, da ni bila bodočnost nič kaj rožnata.
Danes je vse to za kolektiv že preteklost. Podjetje se je medtem tudi preimenovalo, da bi tudi s te strani ne bilo več spomina na »KEM«. Danes se imenuje »Tovarna industrijske opreme« Lesce ali kratko — »KIO«.
Pri nas je danes čisto drugače
je dejala delavka, ki je že dlje časa v tovarni in ki je doživela preporod podjetja. »Drugače je, ker je večji red in disciplina«.
Izdelujejo regulatorje, industrijske stole in obročne tehtnice. Proizvodnjo rolet so opustili, ker zahtevajo pretežno obrtni način proizvodnje, za vsako stavbo so namreč drugačne. V gradbeništvu namreč še n-lsmo tako daleč prišli, da bi projektirali hiše iz enakih gradbenih elementov (enakih velikosti oken, vrat, stopnic itd.). Prav zdaj, ko si na vse kriplje prizadevajo za industrijski način proizvodnje, bi jim tako delo le kvarilo red v podjetju in oteževalo, da bi se ljudje navadili na serijsko proizvodnjo.
In uspeli so že! Kvaliteta je že taka, da se vsak del prilega na svoje mesto. Normiranih je sicer šele 30 odstotkov del, norme za ostala dela pa
KAJ VELJA UPOŠTEVATI PRI POPRAVKU TARIFNIH PRAVILNIKOV
Družbeno koristno delo osnovno merilo
Marjanca Jemec: Varilka
Pred nami je zelo važno opravilo: sprememba da sestavljanje tarifnih pravilnikov. Družbeni plan za letošnje leto namreč uveljavlja, kot enega prvih ukrepov za izboljšanj« življenjske ravni zaposlenih, povečanje zaslužkov za 5 in K>Va. V skladu s ternj, določili pa je tudi nujno spremeniti tarifne pravilnike.
Zakaj povečanje plač In ne znižanje cen? To vprašanje smo lahko slišali že večkrat pred zasedanjem skupščine in slišimo ga tudi sedaj. Dobršen del ljudi trd:i, da b; prej dosegli porast kupne moč; zaposlenih in s tem rast življenjske ravnj delavcev in uslužbencev, če hi znižali cene proizvodov in jih vsfcladild z realnimi zaslužki. Domenimo se najprej o tem.
Zvezna ljudska skupščina je, sklenila odobriti povečanje plač kot enega prvih ukrepov letošnjega družbenega plana, da bi s tem ka-r najhitreje vplivali na zboljšanje standarda, da bi zagotovili sedanjo raven realnih plač in delno povečanje kupne močj delavcev in uslužbencev, oziroma mestnega prebivalstva. Ce bj znižali cene proizvodom, bj to izkoristili prav vsi prebivalci, ki kupujejo obleko, čevlje, .predmete kov.insko-pre-delovalne industrije itd., tudi tisti, katerih realni} zaslužki niso padli, tisti katerih življenj-
z a razdeljevanje zaslužkov
ska' raven je v zadnjem času celo narastla. V sedanjem položaju, ko hočemo zagotoviti zvišanje življenjske ravni predvsem delavcem in uslužbencem, prebivalstvu mest in industrijskih središč, je povečanje plač najugodnejša rešitev. Za takšno rešitev govore še drugi razlogi. Nekaterim industrijskim proizvodom hi na primer lahko znižal; cene le s pomočjo regresov, kar pa bi moral spet sprejeti delavec na svoja ramena. Znižanje cen bi bilo tudi težko uresničljivo z ozirom na organizacijo trgovske mreže, šele čez dolgo časa bi ga občutil potrošnik. S tem tudi ne bi dosegli določene razlike v strukturi osebne potrošnje, to je, da bi občutneje porasla potrošnja industrijskih proizvodov.
Torej, če ne bo večjih premikov v cenah industrijskih, predvsem pa kmetijskih proizvodov, in če bo porazdelitev zaslužkov takšna, da bo vplivala na še hitrejšo rast proizvodnje in storilnosti kot realni osnovi znižanja cen in rasti življenske ravni, potlej bomo s povečanjem zaslužkov dosegli zaželeni smoter.
Iz doslej povedanega je moč razbrati, kaj moramo doseči s povečanjem plač. Plače velja porazdeliti tako, da bodo vzpod-
budile večje zanimanje za proizvodnjo in produktivnost dela. Znesek, pridobljen s povečanjem, velja torej porazdeliti v tem smislu, da dosežemo pravilnejša razmerja v prejemkih med posameznimi kategorijami delavcev in uslužbencev. Sedaj obstoj; možnost, da, odstranimo nesorazmerje, ki jih ob dosedanji »zakovanosti« tarifnih postavk ni bilo moč odstraniti. To Pa bo nedvomno pospešilo nadaljnji razvoj gospodarstva.
Seveda se v gospodarskih organizacijah porajajo tudi temu nasprotna mnenja in težnje. Nekateri trdijo, da je sedanje povišanje plač oblika »draginj skih doklad« da velja povečanje 5°/o samo za polkvalificirane in nekvalificirane delavce in 10°/e za ostale. Zavzemajo se skratka za linearno, mehanično povečanje tarifnih postavk. Takšne težnje So zgrešene in tisti, ki kaj podobnega trde, pozabljajo, da so plače .povečane v različnih odstotkih le zato, da je moč izračunati zaslužek kolektiva kot celote, da so ti odstotki torej le instrument; za izračun, ne pta tudi merila za razdelitev. Razen tega je povečanje plač v različnih odstotkih tudi opozorilo, da je treba zvišati plače kvalificiranim delavcem, kajti od njiji je v veliki meri odvisen porast proizvodnje in storilno-
sti. Sicer pa »od zgoraj« tega ni moč razsojati in nekje, kjer bodo razsodili, da je treba povečati prejemke nekvalificiranim delavcem v večjem dstot-ku, ker je od njih odvisna proizvodnja, ker delajo v izredno težkih okoliščinah, bodo to tudi storiti. Ce bj prevladale težnje mehaničnega povečanja plač, bi se v plačnem sistemu uveljavila ' čisto navadna administrativna merila (ki jih je žal že sedaj preveč in upamo, da se jih bomo prej ali slej otresli). Smoter, ki ga hočemo ob tej priložnosti doseči, b; zgrešili.
Prj delitvi zaslužkov ne' gre za suhe računske operacije, k[ jih v pisarni zlahka »Izdelajo« čim so jasna načela, kako deliti plače, temveč gre za družbe,no-gospodarska načela, za gospodarsko moralo, ki naj pride pr; razdeljevanju zaslužkov do polnega izraza. T-a načela pa so: vsakdo naj dob; tolikšen delež zaslužka, kolikršen je njegov prispevek pri ustvarjanju celotnega dohpdka podjetja — vsakemu prejemke po njegovem
družbeno-koristnem delu. To je temeljno vodilo za delavske svete in sindikate pr.i razdeljevanju zaslužkov.
Torej če hočemo to temeljno navodilo uresničiti, potem je treba zavreč; kakršen koli administrativni poseg in se odločiti ®a objektivnejša merila. Ta pa najdemo v proizvodnji sami, ob temeljiti proučitvi proizvodnega procesa in delovnih mest. Delovna mesta se med seboj ■razlikuj ejo, vrednost opravi; enega dela je različna. Vse te posebnosti delovnih mest velja ugotavljati in pr; delitvi zaslužkov upoštevati. Vsako zanemarjanje posebnosti delovnih mest lahko poraja nova nesorazmerja med prejemki.
Res je, s sedanjim povišanjem plač še ne rešujemo sistema nagrajevanja. Za to So potrebni drug; ukrep.; in predpisi. Toda del neskladnosti lahko že rešimo. Rešimo jih lahko tako, kot je zapisano v pismu Republiškega sveta. Zato si prizadevajmo ob praktični delitvi zaslužkov in spremembi tarifnih pravilnikov vsa ta načela čim dosledneje uresničiti.
LETOŠNJI NAČRTI...
TONE STURM, PREDSEDNIK OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA KOPER:
EKONOMSKA VZGOJA DELAVCEV JE POMEMBEN PRISPEVEK SINDIKATOV K BOLJŠEMU GOSPODARJENJU
Sindikati v koprskem okraju •o delovali v letu 1956 v posebnih pogojih. V okraju sio namreč gospodarsko nerazviti kraški predeli (bivša okraja Sežana i,n Postojna), obmorski predel; pa so do priključitve živeli v čisto posebnih razmerah. Te razlike so ee precej močno občutile lani, ko je bil okraj izenačen z ostalimi okraji v Jugoslaviji s tem, da so prenehale razne ugodnosti v planskih instrumentih. Ena izmed temeljnih nalog sindikatov je bila zato v pojasnjevanju delovnim kolektivom, da je bilo nujno izravnati pravice in dolžnosti z ostalimi okraj; v Jugoslaviji.
Pni uresničevanju gospodarskih smernic, ki so bile konkretizirane v družbenih planih, so naleteli kolektiv; tudi na objektivne težave. Na obalnem področju, kjer je največ tovarn, je namreč električno omrežje zelo slabo in so težave s tokom tudi takrat, kadair ga je dovolj. Tudi spomladanska zmrzal je povzročila veliko škode v oljčnih nasadih. Lani oljke niso obrodile in bo pridelek še nekaj let manjši. Razen oliv so manj pridelali tudi zgodnjih kmetijskih pridelkov, ki so glavni vir dohodkov v kmetijstvu. Tudi zapoznela turistična sezona in epidemija meningitisa sta povzročila precej škode koprskemu gospodarstvu. Vse to se kaže na izpolnitvi družbenega plane, ki ga bomo na osnovi rezultatov desetih mesecev in oceni izpolnili z 93 odstotki.
Ni majhna vloga tudi subjektivnih vzrokov, d'a plani ni tako izpolnjen, kot bi želeli. Plačni sistem je premalo stimulativen pa tudi vodstva gospodarskih organizacij so novo
usmeritev v našem gospodarstvu jemala premalo resno. Smernice naše nove gospodarske politike smo na široko obravnavali že ob koncu leta 1954 in v začetku leta 1955. Povedano je bilo tudi, da je bil lanski družbeni plan konkretziacija teh smernic. Šlo je za mobilizacijo vseh notranjih rezerv, dvig storilnosti dela, štednjo na vseh področjih itd. Podjetja, ki so se za vse te stvari resno zavzela,
pri uresničevanju svojih proizvodnih nalog niso imela posebnih težav. Tam pa, kjer so čakali na družbeni plan in njegove instrumente, pa so morali v tretjem in četrtem tromesečju napeti vse sile. Da je bilo tega precej, dokazuje podatek, da so v tretjem tromesečju uresničili 30.7 */• letnega plana, medtem ko so ga v vsem prvem polletju le 41.2*/».
Prav gotovo imajo tudi sindikalne organizacije zaslugo za to sorazmerno uspešno uresničevanje planskih nalog. Okrajni sin-
dikalni svet ter obč. sindikalni sveti s0 že, julija na plenarnem zasedanju ter širših posvetovanjih odbornikov podrobno proučili izvrševanje družbenega plana Pio posameznih podjetjih ter ugotovili subjektivne razloge, da v prvem polletju plan mi bil dosežen. Seveda so hkfati pokazali tudi na tiste stvari, ki so povzročile zaostajanje za planskimi nalogami.
Važna naloga sindikalnih svetov je bila lani poleg mobilizacije delovnih ljudi za uresničevanje novih smernic našega gospodarstva tudi njihova lastna utrditev. V tem pogledu smo že precej uspeli ter so danes vsi občinski sveti, nekateri bolj, drugi manj, sposobni, da samostojno vodijo svoje organizacije. Prav giotovo pa imajo za to precejšnje zasluge tudi komiteji Zveze komunistov, s katerimi so sindikalne organizacije tesno sodelovale in vedno dobivale od njih polno pomoč.
Nismo zanemarili nadaljnjega poglabljanja ter utrjevanja delavskega upravljanja. Sam OSS je priredil v več podjetjih seminarje za ekonomsko vzgojo članov. Sindikalni svetil, zlasti piranski, pa so prirejal; širo-ke seminarje za člane delavskih svetov, upravnih odborov, ter sindikalnih odbornikov. Podobni seminarji so bili tudi v posameznih kolektivih, kot na primer v »Mehanotebniki« v IzoilL
Bodoče naloge koprskih sindikalnih odbornikov so iste kot v vsej naši domovini, in to: skrb za zboljšanje gmotnega položaja delovnega človeka, za kar je dosti možnosti; načrtnejša in bolj poglobljena vzgoja delovnih ko-
Na pragu novega leta smo. Obilo načrtov je pred nami in zato smo obiskali nekaj tovarišev, da nam povedo o uspehih v minulem letu in načrtih za letos. Preberite tele tri sestavke in zvedeli boste, kaj je bilo in kaj bo novega v Kopru, Kočevju in v Mariborski tekstilni tovarni.
00000000000000X100000000000000000000000000;
lektivov za .gospodaroostn® upravljanje.
V skrbi za vzgojo članov organov delavskega upravljanja sindikalnega aktiva in delovnih kolektivov sploh bo okrajni sindikalni svet v sodelovanju z Okrajnim komitejem ZKJ Sin okrajnim odborom SZDL tudi v bodoče prirejal seminarje ekonomske vzgoje po vseh podjetjih, k; zaposlujejo več kot 150 ljudi. Klubi proizvajalcev v vseh pomembnejših središčih pa bodo prirejali podobne seminarje za posamezna podjetja. Na ta način bo že konec tega meseca začelo delat; 45 seminarjev, ki se bodo nadaljevali; v prvih dveh mesecih naslednjega leta. Drugi del pa bodo nadaljevali jesena oziroma v zimski sezoni leta 1957.
Predvidevamo in priporočamo, naj b; te seminarje obiskovali vsi člani delavskih svetov in upravnih odborov, sindikalni odborniki in člani Zveze komunistov v delovnih kolektivih. Računajo, da bo te seminarje obiskovalo okoli 3.000 delavcev in uslužbencev. Vsekakor bo število precej večje, kolikor bodo sindikalne organizacije uspele pritegniti k seminarjem tudi ostale člane.
Posebno priznanje je treba dati okrajnemu Društvu ekonomistov, ki je dalo na razpolago svoje najboljše člane za predavatelje na teh seminarjih. Uspeh ne bo izostal, o tem smo prepričani. saj je že zdaj zanimanje zanj zelo veliko, člani so na vseh občnih zborih podružnic ter občinskih svetov naglasili, da si take seminarje žele. Uvideli so velki pomen in koristnost že seminarjev.
Globoko smo prepričani, da bodo te naloge v boju za uresničevanje družbenega plana, smotrno gospodarjenje in prizadevanja za izboljšanje gmotnega položaja delavcev naslednje leto tudi v koprskem okraju uspešno
Izvršene. To pa bo pomemben prispevek k izboljšanju življenjske ravn; delovnega človeka.
Marjanca Jemec: Motiv Iz tovarne
IVAN OREŠIČ, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE:
UKINITEV NOČNEGA DELA — OSREDNJA NALOGA
Naša tovarna je znana po svojem poskusu glede ukinitve nočnega dela. Kot je že znano, smo pri nas delovne izmene v predilnicah tako uredili, da traja delovni čas prve izmene devet ur (od 4 - 13), drugi šest (13 - 19) in tretji pet in pol (19 do 0,30). Prav dobro se zavedamo, da s tem problema nismo rešili, saj dela tretja izmena pol ure čez čas določen z mednarodno konvencijo, prva izmena pa uro pred časom, določenem s to konvencijo. V njej je namreč zapisano, da žene ne smejo delati med polnočjo do pete ure zjutraj.
Do. 1. julija bomo ostali pri tej razporeditvi delovnega časa izmen. Potem pa — nič določenega še ne vemo. Izhodi so za nas trije:
—ukinitev nočne izmene.
Na to naš kolektiv ne more misliti zaradi plana. Za to so nam določili plan na osnovi letos zvišane proizvodnje okrog 20 gr preje na uro na enem vretenu, pri čemer so računali obratovanje predilnic polnih 24 ur na dan.
— zamenjava žensk v nočni Izmeni z moškimi.
To smo že poskušali, vendar je poskus propadel. Zadeva je taka, da moški nočejo delati za tako plačo stalno ponoči. Vsak si brž poišče drug poklic, kjer več zasluži. Bazen tega moški tudi niso spretni in imajo hrapave roke ter se njim nitka zatika na razpoklinah po rokah. Spominjam se, ko so šle
nekoč predice na udarniško delo. Zaradi otrdlin na dlaneh in prstih je bila potem proizvodnja znatno manjša. Morda bi bila to za nas rešitev, če bi imeli širše zaledje delovne sile. Za »Varteks« na primer, to ne bo težko napraviti.
— in tretja rešitev: da bi prva izmena začela šele ob petih namesto ob štirih zjutraj, zadnja pa bi delala le do polnoči.
Proti tej govore isti razlogi kot proti prvi.
Ostane še ena rešitev in to je rekonstrukcija predilnic. Podrobnega osrednjega načrta za obnovo še ni, vendar lahko precej pogumno trdimo, da bi po rekonstrukciji mogli zadostiti zahtevam konvencije, istočasno pa bi izpolnili tudi planske naloge.
Sploh je tovarna močno potrebna obnove. Kar smo investirali v družbeni standard, je šlo vse precej na račun obnove strojnega parka. In v bodoče prihajajo težnje še po večji dejavnosti v korist družbenega standarda v konflikt s potrebami po obnavljanju postrojenj.
Gradili pa smo za naše prilike kar precej. Januarja bosta dograjena dva stanovanjska bloka z 90 stanovanji. 2e prej pa smo zgradili tri velike bloke. Letošnje leto nameravamo začeti gradnjo šs enega bloka s 54 stanovanji. Stiske se sicer še ne bomo rešili, saj bi morali po današnjih potre-Joah zgraditi še 400 stanovanj.
JANEZ FIRNAT, PREDSEDNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOČEVJE:
STANOVANJA, ŠOLE, BOLNIŠNICE...
V AJDOVŠČINI
razpisuje naslednja delovna mesta za:
a)	PRAVNEGA REFERENTA
Pogoji: primerna šolska izobrazba s prakso
b)	KNJIGOVODJA
Pogoji: Ustrezajoča srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso
c)	BLAGAJNIKA
Pogoji: Ustrezna šolska izobrazba z dvoletno prakso
d)	TEKSTILNEGA TEHNIKA
Pogoji: absolvent tkalskega oddelka tekstilnega tehnikuma z dve ali večletno prakso
e)	NADMOJSTRA
Pogoji: Ustrezna strokovna izobrazba z najmanj dveletno prakso kot nadmojster tkalnice
Ponudbe poslati na upravo podjetja.

Temeljna sitvar pri nas, ki se je bomo še bolj lotili v prizadevanjih za izboljšanje življenjske ravn; delovnih ljudi, je gradnja stanovanj. Stanovanjska stiska pri nas je res huda. Med vojno je bilo zelo mnogo porušenega. Čeprav se je med vojno izselilo veliko ljudi, j6 tudi zelo veliko priseljencev. Nekaj podrtih zgradb je obnovljenih, novega skoraj ntem® gradili. Brez pomoči republike tega vprašanja z lastnimi silami ne bomo rešili.
Sklada pri občinah, podjetjih in v okraju smo, lahko rečem, smotrno uporabili. Sicer jih je bilo zelo malo. Vodovod v Kočevju je za silo zgrajen In smo že skoraj preprečili stalne epidemije, Tudi nekatere proizvodne kapacitete smo uredili. S pomočjo zaostalim krajem, k; je sedaj presahnila, smo rešili preče; vprašanj. Razvili smo proizvodnjo galanterije, lesno ;n kovinsko industrijo v Kočevju, uredili nekaj komunalnih naprav v Loškem potoku itd. S
tem je okrog tisoč ljudi v okraju dobilo delo.
Kajpak imamo precej načrtov. Predvsem moramo dokončat; še tri šole, dve Pa bomo bržčas začel; gradit; prihodnje leto. Potem pa bolnišnica, ki nam je tako nujno potrebna! Le-ta bi nam prihranila precej stroškov pri prevozih v druge bolnišnice in še čas zdravljenja v bolnišnici bi bil lahko krajši. Program in načrt; so sestavljeni, le denar je še vprašanje. V Kočevju gradimo tudi velik valjčni ,mlin> gradnjo ceste prot; Ljubljani pa bodo menda naslednje leto nadaljevali. V rudniku grade nov vpadni jašek in industrijski tir. V. tekstilni tovarni b-o treba ukiniti nočno delo žena, kar bodo rešil; na ta način, da bodo moški delal; na nočni temeni. Zena, ki delajo pri rudniku ponoči, bodo dobile delo na državnem posestvu. Drugod glede tega nti posebnih problemov.
Razveseljivo je zlasti, da produktivnost dela v okraju nenehno raste, kar pomeni, da je po-
rast proizvodnje naglej ši od porasta števila zaposlenih. Letošnji družbeni plan bodo v glavnem dosegla vsa podjetja, nekatera celo močno presegla, čeprav ao bili plani močno napet.!.
KAJ POČNEJO MLADI DELAVCI
V železarni Štore so razpisali anketo o tem kako živijo mladi železarji. Iz odgovorov, ki so jih mladi kovinarji napisali, lahko razberemo, da je veliko mladine zlasti v tistih družbenih organizacijah, kjer je delaven sindikalni odbor. Svoj prosti čas mladi kovinarji preživljajo v raznih sekcijah »Svobode«. Težava pa je z onimi delavci, ki se vozijo v železarno z vlakom tudi po več ur daleč in so tako odsotni od doma do 19 ur. Prav gotovo je, da si ti mladi ljudje ob povratku domov zaželijo samo š:e počitka.
To bi ob današnjem tempu gradnje trajalo polnih deset let. To pomeni, da tovarna, sama nikakor ne more rešiti tega vprašanja, marveč bo morala tudi komuna resneje priskočiti na pomoč. Sedaj nam je dala nekaj denarje, nekaj smo uporabili sredstev iz sklada za samostojno razpolaganje, sami pa smo dali v ta namen še polovico dobička, namenje-ga za plače.
Zdaj si prizadevamo, da bi gradili čim cenejša stanovanja. Le-to bo stalo po proračunu vsako 1,800.000 dinarjev in bomo gradili eno in dvosobna stanovanja s pritiklinami, na pa takih kot doslej, k! so bila veliko dražja. Stanovanja bomo gradili na Pobrežju.
Kaj bomo dali letošnje leto na trg? Predvsem se trudi-ma za tri stvari: poenostavitev proizvodnje, standardizacijo m specifikacijo. Na trg bomo torej dali manj artiklov, toda več metrov blaga. Smo namreč velika tovarna, kateri se veliko bolj splača proizvajati standardne proizvode; klot, blago za perilo, blago za podloge in hlačevino oziroma tro-pikal. Taka standardna proizvodnja je namreč cenejša, ker gre razen za kvaliteto v prvi vrsti za metre. Pogosto menjavanje vzorcev pa vzame veliko časa in draži proizvodnjo. Vendar zavolj tega izbira na trgu ne bo prizadeta, saj lahko na vsakem stroju proizvajamo drugačni vzorec in strojev ni malo.. Za tisto širšo izbiro blaga naj poskrbe manjše tovarne/ ki jih je tudi precej. To je tudi ena izmed poti, da pocenimo blago za široko potrošnjo razen posegov v sami organizaciji proizvodnje, k'i se je pa tudi. že lotevamo, saj smo ustanovili strokovni svet, ki ima prav to v programu. Sicer smo pa že lani znižali naše cene povprečno za šest odstotkov, toda ne z znižanjem polne lastne cene, marveč na račun dobička. S tem pa ima seveda tudi skupnost sorazmerno manj dohodkov. Prav dobro se zavedamo, da to ni prava pot, ampak, da je bistvo v znižanju polne lastne cene. Zato smo se trudili, da bi to nadomestili z večjo količino proizvodov. Tako bomo plan količinsko dosegli, morda celo presegli, medtem ko finančnega ne bomo dosegli.
RUDNIK BREZ UPRAVNEGA POSLOPJA
Rudnik Globoko v bližini Brožič je eden izmed naizaatarelej-Sih premogovnikov v Sloveniji. V tem rudniku nimajo upravnega poslopja, saj se stiskajo v napo) podrti baraki
$8. JANUAR 1957 # ST. 1
SO C I A L N A POLITIKA
»DELAVSKA ENOTNOST
O
KAJ TARE STARŠE IN VAJENCE
Premalo domov in strokovnih šol
Neverjetno, a vendar resnično: industrija in obrt imata premalo strokovnih delavcev, veliko fantov in deklet pa ne more najti učnega mesta ali se vpisati v strokovne Žale.
Veliko je težav, tol tarejo mlade delavce. Premajhna skrb za naš delavski naraščaj v minulih letih je bila najbolj očitna prav v osnovnih stvareh: v ekonomskem pogledu, materialnem položaju učečega se mladega delavca — učenca v gospodarstvu, pomanjkanju domov, menz šolskih prostorih, v pomanjkljivi skrbi za vajenca v šoli in pri delu.
Na tretjem plenumu CS ZSJ so sprejeli pomembne sklepe o bodočih nalogah sindikatov v zvezi z dtlavsko mladino, tol n-e opozarjajo samo na probleme delavske mladine, marveč kažejo tudi pot za njihovo rešitev, na nov odnos družbe do vajeniške mladiine. Našim bralcem smo v dveh decembrskih številkah našega lista opisali stanje in težave nekaterih vajeniških šol v Ljubljani in opozorili na vzroke pogostega prekinjanja in podaljševanja vajeniških učnih pogodb.
mestnih obrtnih delavnic so letos vzeli v uk novo vajenko. Šestnajstletna deklica je kmalu razočarala mojstra n vse ostale. Na blagajni je nekdo pustil bankovec ali dva, in vajenka je denar vzela. Ne vzela — ukradla. Izgovarjala se je, da je mislila vrniti... A kako neki hi ga vrnila? — Ni ga mogla povrniti, morda je pozabila. Mojster zdiaj odločno zahteva, da se njena pogodba razveljavi, ker noče imeti tatice v delavnic«; prepričan je tudi, da je dekle moralno pokvarjena. Pri šestnajstletnem dekletu je. ta obtožba huda reč, posebno še v majhnem mestu, kot je Ptuj. No, z dekletom, tem ali drugim, ki zaide v kalne vode pri teh letih, se je mogoče pomeniti in ga vrniti na pravo pot. Pri tem primeru, če bodo dekle odpustili, bodo dosegli to, da bo ostala zvesta — cesti. Letošnje leto bo vsekakor izgubila, drugo leto bo imela že polnih
Sklepi III. plenuma kažejo, da so takšne težave vajeniške mladine splošne in enake po vsej državi. Obisk nekaterih krajev na Štajerskem potrjuje, da velja ta ugotovitev tudi za vso Slovenijo. Seveda se težave, čeprav v bistvu isto, med sa-bo razlikujejo. Ustavili smo se v Ptuju in Mariboru.
V Ptuju premalo učnih mest za vajence
To je prvo, kar sem zvedel pri referentu za delovna razmerja občine Ptuj. »Letos smo sklenili 107 vajeniških pogodb, razveljavili srno jih samo 13 zaradi popolnega neuspeha v šoli, izostajanja z dela...« Tako mi je začel pripovedovati. ,
Priznati je potreibno, da število razvezanih pogodb ni veliko. Trudijo se, da hi jih bilo še branj. Tesni stiki med starši in delodajalci, obojestranska skrb za vajenca najbolj ugodno vplivajo na statistiko razvezanih pogodb. Niso pa prav vse stvari tako idealne. Še imamo starše, k: so jim otroci, potem ko so jih dali v uk, zadnja skrb. Razlike so tudi v nadarjenosti otrok, v ajihovi pridnosti; mojstri imajo tudi različen odnos do svojih bodočih namestnikov.
V brivsko-frteerskem salonu
sedemnajst let in bo pozno (ne rečemo prepozno) za začetek novega uka. A kje bo našla novega mojstra, ko je prav naj večji argument njenega sedanjega »šefa«, da je v Ptuju še dovolj poštenih, bistrih in mladih moči, ki se želijo Izučiti kakršnekoli stroke. Kaj torej storiti?
V Ptuju je Vajeniški dom za vajence lesne stroke, ki obiskujejo trimesečno šolo s strnjenim potikam. Zmogljivost doma zadošča potrebam šole, v katetru prihajajo vajenci Iz različnih krajev Slovenije. Razen te šole je v tem mestu tudi vajeniška šola raznih strok. Za potrebe učencev te šole, točneje za tiste s podeželja bi potrebovali še en dom za vsaj 30 do 40 mladincev, odnosno mladink. Trenutno je iz ptujskega okraja 400 mladincev in mladink vključenih v uk. Od tega okoti 100 v Ptuju, toliko še na področju ptujskega okraja, ostali pa se učijo v drugih okrajih. Vseh Skupaj je, kot smo slišali, 400, letos pa je v ptujskem okraju iskalo učno mesto 1000 mladincev. To pomeni, da 600 mladih ljudi ni moglo izpolniti svoje želje ali naj rečemo tako, še ni moglo stopiti na pot, ki bi jih pripeljala k njihovemu cilju, da bi postali bodoči mojstri raznih strok. Ni bilo mest.
DOBILI SMO PRVE MEDICINSKE SESTRE V INDUSTRIJI
Dne 17. decembra 1956 se je zaključil prve tečaj za medicinske sestre v industriji v Jugoslaviji, ld se ga je udeležilo 12 sester obratnih ambulant iz v®čjih industrijskih centrov Slovenije. Tečaj je tralal 2 meseca.
Tečaj je organiziral Centralni higienski zavod v Ljubljani, oddelek za Industrijsko higieno, h’; ernu smo dolžni veliko zahvalo za dobro organizacijo in za skrbno pripravljena predavanja ekskurzije, na katerih so medicinske sestre seznanjali s industrijsko higieno ih preprečevanjem nezgod pri delu, ki so *e velik problem za naše gospodarstvo.
Ugotovile »mo, da nekatera Podjetja zelo uspešno rešujejo vprašanja zdravstvenega var-efva delavcev in se bore, da bi znižala število nesreč pri delu. ZaI pa v nekaterih podjetjih razumevanje za ta važna vpra-'fu.ia še ni zadostno in tam ima obratna ambulanta veliko težav *n nepriiik pri svojem delu.
Želimo, da bi takšni tečaji še bili, da bj sj sestre še nadalje izpopolnjevale svoje znanje In izmenjavale -izkušnje, ki so Jih
Pridobile na terenu.
Vse, k; smo se tega tečaja "“•ležile, smo pripravljene pre-nase vso odgovornost za JfPfcM program dela, ki ga za-o obratnih ambulantah do-
loča medicinskim sestram. Na tečaju smo si pridobile strokovno znanje, dobre volje z naše strani je veliko in uspeh ne bo izostal, če nam bodo šefi obratnih ambulant in uprave podjetij nudili dovolj možnost; in pomoči pri tako odgovornem delu.
Medicinske sestre, absolventke tečaja
V	ptujskem okraju je 42°/o vseh obrtnih obratov v mestu Ptuju. Obstoječa zmogljivost že zdavnaj ne krije potrebe. Po podatkih okrajne obrtne zbornice bi morali v okraju ustanoviti 103 obrtnih obratov. Vsi tl obrati bi rabili tudi naraščaji
Potem je tovariš referent (in pozneje še drugi) pripovedoval o želji, da bi tudi ptujski vajenci dobiti vajeniški dom, o tem, da bi na okraju končno odprli poklicno svetovalnico v »okrajnem merilu«, ki . bi naj usmerjali, mladince v poklice, ki bi mladini odkrivala smisel za to ali ono stroko...
Sedel sem poleg njegove pisalne mize in vedno znova vračal razgovor na tistih 600 mladincev in mladink, ki so ostali letos »brez učenja«, kot je rekel tovariš referent. Vprašal sem, zakaj tolikšno pomanjkanje učnih mest, ali j e premalo poklice v in preveč mladine ali pa je mladina tako nerazumna in si preveč želi v uk, namesto da o-i ostajala doma. na poljih ali pa v poklicih, za katere niso potrebne kvalifikacije? Zanimalo me je, kje so zdaj tisti fantje in dekleta med temi šeststotimi? Nekateri so nadaljevali šolanje v gimnaziji, ko so videli, da ne morejo v uk, drugi so doma in bodo poskušali srečo prihodnje leto.
Koliko učencev so sprejele nižje strokovne šole
»To je temeljno mladinsko vprašanje v ptujskem okraju. Pa tudi v drugih Okrajih, kjer je tako kot v tam kmetijstvo glavna gospodarska panoga. Kočljiva naloga za poklicno svetovalnico, če bi le-ta obstojala. Kaj bi svetovala?
V	Ptuju menijo, da bi tovarne lahko veliko pomagale, če bi, posebno večje, kot na primer Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem, sprejele večje število vajencev. Ali je morda rešitev v razširitvi obstoječih industrijskih šol, organiziranju novih strokovnih šol, odpiranju obrtnih obratov, nov zakon o učencih v gospodarstvu?
Anketa šolskih vodstev enaindvajsetih nižjih industrijskih šol v LRS in zraven še vodstva gostinske in ribiške šole je pokazala, da so letos sprejeli skupno 1.638 vajencev: 1.483 mladincev in 155 mladink. Število sprejetih pa v celoti ni doseglo predvidenega vpisa (1.770 prostih mest) ih to kljub temu, da se je k vpisu prijavilo mnogo več, to je 2.441 mladincev. Tako je na primer Metalurška šola Jesenice od predvidenih 241 prostih mest uspela kriti le 71 mest zaradi premalo prijavljenih Sorazmerno visoko število prijav pa sta zabeležiti obe rudarski šoli, kovinarska šola TAM, obe železniški industrijski šoli, industrijske šole Iskre in TT industrijska šola v Llubijani. Spričo take izbire so vse te šole lahko sprejele ustrezne kadre.
Najpogostejša ovira za večji sprejem je nezadostna zmogljivost šole, internata ati delavnice. Posebno kar zadeva, internat: navadno ni dovolj učencev Iz neposredne bližine, zato se vključujejo oni iz oddaljenejših krajev, prostora v internatu ni in tako nastajajo učenci — vozači, kar ima slabe posledice pri napredku v šoli. Zraven vsega je sama vožnja naporna.
Mnogo mladincev niso mogli sprejeti zaradi pomanjkljive izobrazbe in slabe telesne razvitosti. A nekateri, ki so izpolnjevali te pogoje, niso prišli v šolo, ker ne zmorejo vzdrževanja v zavodu. To vprašanje še vedno onemogoča strokovno Izobrazbo precejšnjemu delu mladine. Ločiti je namreč potrebno stroške vzdrževanja šole, ki jih nosi občinski ljudski odbor, podjetje, gospodarsko združenje v zveznem merilu, sklad za kadre ali se vzdržuje šola včasih sama iz lastnih sredstev — čeprav je to zelo pestro, vendar je več ati manj zagotovljeno — od stroškov oskrbe za hrano in stanovanje učencev, ki Jih nosijo v glavnem starši, delno v majhnem številu pa naklonile! štipendij.
Oskrbnina v internatih je visoka
Povprečna mesečna oskrbnina, ki jo plačujejo starši za otroka v internatu nižje strokovne šole, znaša letos 4.632 dinarjev, sicer pa se razpon giblje od 3.009 do 6.200 dinarjev. Razlike so med posameznimi šolami. V zadnjih dveh letih se je oskrbnina zvišala povprečno za 807 dinarjev. To je preveliko breme za otroke iz siromašnejših družin, čeprav so ljudski odbori, podjetja in ustanove upoštevati socialne prilike in so s podporami omogočiti vključitev v uk mnogim sirotam in otrokom siromašnih družin.
Pri vstopu v šolo sprejete mladince zdravniško pregledajo in ocenjujejo tudi njihovo fizično sposobnost. Letos sprejeti vajenci so bolj zdravi in razviti kot tisti prejšnja leta. V kolikor je bila možna Izbira, so šibkejše odkloniti, sprejeli so jih le v tistih poklicih, kjer ni bilo dovolj prijavljenih (med čevljarje, steklarje, metalurge, zidarje). Pri tem je značilno, da se v šole, za katere se mladina sicer ne javlja rada, vključuje največ mladine iz siromašnih družin.
Kljub veliki izbiri nižje strokovne šole še vedno niso mogle sprejeti vajence s predpis-no učno predizobrazbo in jih veliko zaradi tega težko sledi pouku. Vendar vodstva šol niso mogla vztrajati na predpisani pred-izobrazbi, ker bi ta zahteva bila pretoga in nepravična do sirot, ali pa bi v posameznih strokah ne uspeti sprejeti niti sedanjega števila učencev.
Podatki kažejo, da je bilo v LRS približno 26.500 mladincev in mladink, ki so v letu 1956 dosegli mejo šolske obveznosti, to je petnajsto leto starosti. Približno le 37e/« od tega števila je doseglo konec šoloobveznostl v zaključnem razredu osemletke oziroma nižje gimnazije, približno 20”/n učencev, M so dopolniti petnajsto leto starosti, pa
ni opravilo niti dva razreda gimnazije oziroma šest razredov osemletke, kar se na splošno postavlja kot pogoj za izučitev kakršnegakoli poklica.
Odločilno pri izbiri poklica je želja mladinca. Te želje se precej razhajajo s potrebami po strokovnih delavcih Tako smo spet tam: v nekaterih 'panogah je preveč vajencev, posebno v takih, kjer prevladujejo vajenke. Še vedno pa je število reflek-tantov, ki niso mogli biti vključeni v uk, v resnici večje kot je ostalo praznih mest v poklicih, za katere ni dovolj zanimanja. Tu bodo morale poklicne svetovalnice ati pa drugi načini, na primer višje nagrade za učence v teh strokah, opraviti svoje.
Medtem so prihajale v pisarno stranke, Invalidi, brezposelni, varuhi vajencev, mojster... Potem sta prišla dva vajenca v temnomodrih delovnih oblekah. Fanta »sta bila avtomeha-niikarska vajenca. Zakaj sta prišla na občino?
»Rada bi se kaj" naučila«
Da. Prišla sta povedati, da bi se 'rada nekaj naučila, da bi rada delala, v njihovem podjetju pa ni dela. Poslušal sem, bilo je presenetljivo i-n zanimivo srečanje, in si zapisoval,- kar sta povedala.
Bila sta to Slavko Komel, star šestnajst let in Ostoja Inžič, star petnajst let. Na naših cestah je vedno več avtomobilov, tudi avtomehaničnih delavnic je več itn avtomehaoikarji imajo vedno več dela. Ne vem, če je to vzrok, da sta fanta, o katerih je beseda, imela posebno veselje do avtoroehanilkareke stroke. Kot mnogo miladiifo ljudi sta si želela postati mehanika.
Iskala sta mesto vsak . ase in imela sta »srečo«, da so ju v Avtomehanični delavnici v Ptuiju sprejeli v uk. Taiko sta se spoznala. Tudi Janko Horvat je postal letos njun delovni tovariš. Dva vajenca sta bila v podjetju že od lani. Poleg mojstra ln
Vidite, tole je poslopje Industrijske šole »Litostroj*. Le žal, da imamo tako urejenih strokovnih šol malo pri nas. Prizadevajmo si, da jih bomo imeli več In da bomo v njih vzgojili čimveč dobrih strokovnih delavcev, ki jih naša industrija potrebuje
poslovodje je bilo v podjetju še pet pomočnikov. Človek bi mislil, da je to velik obrat, neko cvetoče podjetje. .. Mladinca pa sta povedala drugače. »Od prvega avgusta do 1. sepetembra smo še imeli nekaj dela. Ko pa so mojster Korenjak odšli, naenkrat ni bilo več dela. Prišli smo, baje na slab glas.«
»če je bilo kaj dela, so to opravili pomočniki, kateri so za to dobivali — 60 odstotne plače.«
»Vajenci smo samo »postopali«. Zadnje čase sploh ta bilo nobenega dela in zdaj nam je tega že dovolj. Naveličali smo se. Radi bi se izučili poklica...«
»Zdaj je prišel novi poslovodja in dal je vajencem dopust. Rada bi delala, a grozi nam az-veljavljenje pogodbe.« Malo j* manjkalo pa bi zajokala.
Le v pojasnilo
Mimogrede sem stopil še na odsek za gospodarstvo ptujske občine. Vprašal sem, kaj je s to nesrečno avtomehanično delavnico.
Problem je v tem, sem zvedel, ker je delavnica v privatni hiši. Prostori so primerni, le precej investicij zahtevajo: ni podov, ni oken. Če se ne bodo sporazumeli z lastnico hiše, bodo morati delavnico zapreti. Vajencev, pravijo, ne bodo pustili« na cedilu, ker, če ne bo dela pri njih, jim bodo poiskali mesto v drugi podobni stroki. Nagrado dobivajo, sicer pa bodo kmalu (izkazalo se je, da šele aprila) šli v trimesečno šolo za vajence njihove stroke v Maribor.
Vendar upajo, da bodo podjetje le sanirati. Občina bo krila
400.000	dinarjev izgube in 60 odstotne plače. Le o Investicijah se naj sporazumejo z lastnico, pa bo vse vredu. Če jim to »izpod-letii«, se bodo lotiti izgradnje sodobne avtomehanične delavnice, ker le-to v Ptuju zelo potrebujejo, saij jim »Avtokarose-riija« »drči« vedno bolj v industrijo.
V Mariboru premalo mest za dekleta
V Maribor prihaja mjadlna v uk z vsega Štajerskega. Tu so številne tovarne in številni mojstri. Mladi ljudje prihajajo v Industrijsko kovinarsko šolo, železniško šolo, v trgovine, mizarske in druge obrtne delavnice.
Na obrtni zbornici v Mariboru zatrjujejo, da je za vse moške kandidate dovolj učnih mest v Mariboru, medtem ko ostaja vedno več deklet brez učnega mesta. Uslužno-stne obrti so prenapolnjene z vajenkami in v bodoče bo še manj mest za šivilje, frizerke, trgovke itd. V vrsti moških obrti se dekleta iz raznih vzrokov ne morejo uveljaviti.
Poleg Internata železniške industrijske šole sta v Mariboru še
dva vajeniška doma. To je za mesto, kot je Maribor vsekakor premalo. Povečanje zmogljivosti z enonadstropnimi posteljami nikakor ni trajna rešitev.
Ob tem rsesplošnem vprašanju vajeniških domov, samskih sob- za mlade delavce, menz (tol jih je v Mariboru zdaj manj kot prej), ob drugih problemih mladih delavcev v tovarnah, katerih se lotevajo sindikalne . organizacije tudi v Mariboru, se govori o novem »problemu«; kateri čimttelji naj pravzaprav vse to rešujejo? To vprašanje sem slišal na okrajnem sindikalnem svetu. Naj se spoprimejo z njim vse družbene organizacije, sindikat pa naj jim bo a zgled. Jasno je, da če sindikalna organizacija odkrije »problem«, opozori na primer, da odhaja v rudnike .• Mežici večina mladih rudarjev brez rudarske šole, brez strokovne izobrazbe za delo v rudniku, s tem ni rečeno, da lahko to vprašanje reši le sindikat. Le-ta ne more odpreti rudarske šole v Mežici. Lahko jo pomaga ustanoviti. Nikakor se ne sme zaustaviti zgolj na opozarjanju in na fotografiranju takih dejstev.
#
Vajeniška »obrtna« mladina tudi danes še nima lahkega življenja. In še težje je tistim izven Maribora kot onim v mestu.
Včasih so rekli »eno leto mora odslužiti, pa če bi drva seka.i na njem«. Ponekod še zdaj tako mislijo celo nekateri starši vajencev, še bolj pogosto razni mojstri. Zato obrtni vajenci zavidajo svojim vrstnikom v industrijskih šolah, ker Imajo Ie-ti stroje tako kot knjige predvsem za učila, zato tud; bolj »čisto« delo sploh, medtem ko morajo oni pozimi ali poleti prevažati vozičke po mestu, daleč proč od delavnice In opravljati de-la, za katera imajo v tovarnah pomožno delovno silo. Prav tako so s.ab-ša organizirani, v športnih kulturnih društvih jih je manj in gotovo zaradi tega med njimi več prijateljev ulice.
•
V kakšnih pogojih žive vajenci na deželi odnosno v ob-mestju, kjer je obrtnik tudi posestnik zemlje? Mariborske obrtne zbornice In občinski referenti za delovna razmerja Cesto sprejemajo pritožbe, napisane s še skoraj otroško pisavo mladih vajencev ali vajenk ali z okorno pisavo njihovih staršev, delavcev, kmetov.
To ni več tipično, vendar pritožbe povedo, da se še vedno dogaja. Izkoriščanje vajencev še ni odpravljeno, a tudi v Mariboru tako kot drugod ga poskušajo zatreti.
D. D. j
P0M0C DELOVNI ŽENI
PRALNI STROJI - POCENI MENZE...
Tečajnice na ekskurziji v idrijskem rudniku
Skromna finančna sredstva,» katerimi razpolagajo stanovanjske skupnosti, ne dovoljujejo, da b-: vzporedno s stanovanji; zgradili tudi otroške jasli, prostore 7.a javne pralnice, za menze, otroške vrtce, ambulante in podobno.
Medtem ko bi naj bile menze in njihovo ustanavljanje domena, tovarn ali pa gostinstva, ki b; naj skrbelo za družbeno prehrano — ki je v Mariboru slabo organizirana — so otroške jasli in vrtci ustanove, k; naj jih ustanavlja občina.
Omenili smo javne pralnice. V Sloveniji so skoraj neznane. Tudi pralni stroja so zaradi svoje cene še redka pridobitev naših družin, čeprav so najpotrebnejši tam, v industrijskih središčih In mestih sploh kjer sta zaposlena mož In žena. Dragocena bi .bila iniciativa sindikalnih podružnic v tovarni da bi tovarne nabavile enega ati več pralnih strojev, katere bj lahko uporabljale zaposlene žene. Ati je to še prevelika zahteva? Žene s; želijo nekaj takega — čeprav izgleda »fantastično«: žena ob prihodu na delo odda zavoj perila, ob odhodu z dela pa ga sprejme opranega im posušenega.
Tud; tovarniške menze bii bile bolj priljubljene in koristnejše, če bi žene ob odhodu z dela sprejele že napolnjene posode
s hrano, katere bi odnesle domov k družini. V »TAMU« na primer imajo krasno menzo, kjer bi lahko pripravljali in postregli 1.500 obrokov. No, tako
ne je je pravijo tudi. da boljše iin nekako »več«. Razen tega se doma prav hitro pripravi: samo pogreje se (in včasih tudi kaj doda iz domače shrambe). Ati
Na zadnji seji predsedstva Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo so sklenili, naj pri vseh okrajnih sindikalnih svetih in občinskih svetih v mestih in industrijskih središčih ustanovijo komisije za družinska vprašanja, ki bi naj imele stalen nadzor nad samskimi domovi, skrbele, da se v novih zgradbah predvidijo tudi samske sobe, se ukvarjale s vprašanji prehrane samskih delavcev in delavk, pomagale poročenim ženam — delavkam z ustanavljanjem tovarniških Pralnic, otroških vrtcev in podobno.
V Ljubljani že obstaja taka komisija In v teku je ustanavljanje pralnic v Petih tovarnah in v nekaj blokih občine Ljubljana-Center. Za stanovalce blokov bodo kupili pralni stroj, s katerim bodo žene same prale, plačale pa bodo le za porabo toka in malenkostni znesek za amortizacijo.
velike potrebe ni, saj zdaj razdelijo le 40 zajtrkov, 300 kosil in 60 večerij. Večje zanimanje je za vmesn; dopoldanski topli obrok. tal ga sprejema dnevno 400 delavcev. Pol litra okusne in kalorične »enolončnice« i-n košček kruha stane 30 dinarjev in delavci so zelo zadovoljni s to malico. K-aj se celo dogaja? Delavke in tudi uslužbenke en obrok po užijejo, drug; obrok pa nesejo domov — možu ali otroku. namesto kosila. Zakaj? Ge-
je to špekulacija? Nel Prav ta obrok bd morale tovarne še bolj »do-tirati«.
Otroških vrtcev ni
K tovarišu Žmavcu, načelniku socialnega skrbstva OLO Maribor sem stopil na razgovor o mladinskem socialnem skrbstvu Zvedel sem mnogo novega in značilnega za Maribor. V Mariboru pada število otroških jasli. Rekli s0 mi, da zato, ker so potrebe danes manjše, da je
zaposlenih manj žena kot pred leti. Vplivnejši vzrok je menda to. da so td zavodi sedaj finančno samostojni in jih podpira država le v primerih socialne indikacije. Na splošno so zato tone visoke, precej previsoke za zmogljivost večine žena odnosno družin. A še prt današnjem številu jasli je pomanjkanje socialnih delavcev k; bi skrbel; za otroka v jaslih in za zavod sam.
Bolj kot jasi; pa primanjkuje Mariboru otroških vrtcev. V občini Center v Mariboru je le en otroški vrtec. Prostori so lepi, primerni za dnevni vrtec, še posebno poleti — ker je kuhinja v drugi stavb]. Ni preveč »primerna« za svoj namen. Zmogljivost vrtca je 70 malčkov, dejansko jih je v domu 110, odklonit; pa so Jih morati zaradi pomanjkanja prostorov še 200 drugih. Sedanjo stisko rešujejo tako, da en oddelek otrok vsako jutro odpeljejo z avtobusom r vrtec druge občine.
Žene Maribora zelo obiskujejo materinski dom P redna ta'na zaščita Je zelo važna za bodoče matere. Seda) so s pomočjo -UNICEFA« urediti tudi postajo za nedonošenčke ker Je v Mariboru precej takšnih primerov.
Prav, taka nova pridobitev Maribora Je kontracepcijska ambu-anta ki go jo odprli z novim letom.
UTRINKI

..	,, avv,::i,,	—
■
z v
'	-	f>- 5;->5r 5$;
F=E
OBLIKOVALEC PRIRODE
f Krepko sem potrkal na vrata In vstopil. V sobi nisem našel nikogar 1 Nekaj časa sem stal in premišljeval kaj bi, potem pa sem pričel ogledovati pohištvo in predmete v »obi. Ob steni je stala dolga omara, polna debelih in učenih knj »g. Tam v kotu je samevala majhna pisalna mira, na nasprotni strani sem oparil peč. na kateri Je bilo polno drobcenih kipcev. Skozi veliko okno, ob katerem sta stala kot v okras dva lepa bela stebra, so v sobo padali zadnji žarki zahajajočega sonca. Padali so na dolgo javor-Jevo mizo, ki je stala sredi sobe. N« bila nova. Človek bi sodil po njenem temnem blesku, da je že precej rok počivalo na njeni ploskvi. Za mizo sem zagledal stol, toda ta je že mesec dni prazen, Se par sekund in zadnji zahajajoči žarki zimskega sonca so se porazgubili. V sobi je zavladal popoln mrak. Zapustil sem delavnico profesorja Plečnika, čigar src« Je nehalo biti 7. januarja.
Kmalu sem se vrni L Toda ne sam. Z menoj je bil dolgoletni sodelavec pokojnega arhitekta, inženir Bitenc. Začela »va *e pogovarjati o vsem, tudi o arhitekturi pa sem mu naposied le zaupal, da bi rad nekaj nap." eal o Plečnikovi arhitekturi. Zato sem mu zastavil tudi nekaj vprašanj.
»No, te dni so me o tem že marsikaj vprašali. Toda meni bi bilo ljubše, če bi nekdo opisal to sobo, v katero je mojster zahajal toliko let. Poglejte, to je tista stara miza, za katero je nastalo toliko osnutkov. Danes je tudi stol prazen. Mojstrova roka je za vedno omahnila.«
2e sem imel kakor na dlani drugo vprašanje. Kakor, da bi se bal, da ga ne bom oozabii, sem ga izustil:
da bj vam pokazal, kako je iz-gledala Ljubljana še preje, predno ni bilo v Vegovi ulici Univerzitetne knjižnice, še preden so bile v Ljubljani Križanke in podobno. Poiskati bi mo-
vedo povedati precej drobnih zgodbic o tem, s kakšno ljubeznijo je na primer gojil cvetice. Nekdo izmed njegovih prijateljev se spominja tegale dogodka: Ko so nekje na Gorenjskem
Plečnik je močno spremenil podobo Ljubljane. — Današnje Križanke so delo velikega arhitekta.
vesa posekali, šele pozneje se je vdal. Najbližjemu pa je rekel:
»Poglejte te korenjake (prt tem je mislil na gozdarje) kakšen udarec imajo. Le kaj bi bilo, če bi se stepli.«
Profesor Plečnik je znal vskladiti naravo z arhitektonskimi spomeniki v skladno celoto, za to je imel neprekosljiv občutek.
»Povejte ml, prosim, en primer,« sem vprašal asistenta.
»Pojdite v Tivoli. Alj ni sprehod v tako urejenem parku pravi užitek.
Kar pritrditi sem mu moral.
Arhitekt Plečnik je dal našemu mestu zaključen obraz.jUnl-verzitetna knjižnica, Žale, Tivoli, Tromostovje, Križanke, Trnovo.) S čudovito mojstrsko roko je znal povezati staro z novim, klasiko s sodobnostjo, vsa človeška dognanja s pristnimi domačimi priznanji.
Kljub temu, da mu nekateri mlajši sodobniki očitajo, da ni sledil modernističnim stopinjam te znanosti, ki je že na pol umetnost, pa velja, da je Plečnik napravil velik korak naprej v razvoju slovenske arhitetkure.
Prijatelji prirode predajte se v zimskih mesecih beli opojnosti. Po napornem delu se boste v naravi prijetno počutili
Kemija in gospodarstvo
ral tudi fotografije, kako izgie-da Ljubljana danes, šele potem bi vam lahko točno odgovoril na to vprašanie.«
morali posekati tri bore, da bi postavili novo planinsko kočo, je bilo Plečnika sila hudo. Sprva ni niti privolil, da b| dre-
Nisem bil sam. Okoli mene in v vsej dvorani kemičnega inštituta »Boris Kidrič« je bilo polno ljudi. Pred dnevi s<> v tej dvorani odprli kemijsko .razstavo. ta. pa je tudi prva po vojni-Zato ni nič čudnega, če so zlasti dijaku prihajati v skupinah, saj bi radi videli to, o čemer so v šoli eamo slišali. Prvič smo imeti priložnost po vojni videti vzpon talko pomembne tehnike, kakor jb prav kemija.
Ustavil sem se pred razstavnim prostorom tovarne »Color« iz Medvod. V tem podjetju so pred nedavnim začeli s proizvodnjo posebnega laka, ki je odporen proti mehanskim učinkom. proti sodi. temperaturi in vodi. Da, tudi proti vodi. Spomnil sem se, da smo imeli do nedavnega še precej težav z barvanjem ladij. Toda ladje, s katerimi so potovati predsednik Tito ln njegovo spremstvo na obisk v Etiopijo« so bile obarvane že z našimi podvodnimi barvami (izdelek tovarne »Color«). Podvodne barve, s katerimi je treba zaščititi ladje pred škodljivimi vplivi morija, so zelo zahteven izdelek kemične industrije. Kako pomembna je ta skrb kemije za našo mornarico, nam
bo povedal samo droben, toda zgovoren podatek. 40 ”/o vseh vzdrževalnih stroškov, kii jih terjajo ladje, da so sposobne za daljšo plovbo, predstavljajo samo podvodne barve,
»V štirih letih sm.o dali na trg osem novih izdelkov za usnjarsko in 11 z,a tekstilno industrijo. Naš največji uspeh Pa je sintetično pralno milo »Taril«. Tako je zapisano o izdelkih tovarne tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev »Teol«. Vsak komentar jo tu odveč.
Stopil sem dalje, ogledoval sem izdelke podjetij »Aero« iz Celijia. »Helios« iz Domžal, in se končno ustavil tam, kjer razstavlja podjetje »Zadružnik« iz Ilirske Bistrice. To podjetje je prav po zaslugi znanstvenih inštitutov zraslo iz navadne podeželske mlekarne v mogočno zadružno podjetje.
Kakšnega velika pomena je kemija za kmetijstvo in gozdarstvo, bo povedalo teh nekaj besed.
Že predlani so biokemiki in mikrobiologi kemičnega inštituta »Boris Kidrič« opozorili na ogromno vrednost stebel koruze in sončnic in n,a izgubljeni les v gozdovih, V naših gozdovih je
namreč okoli 4 milijone ton letno lesnih odpadkov v lesni industriji pa propade okoli en in pol milijona ton v odpadkih neizrabljenega lesa. Zanima vas prav gotovo, kako sj kemiki prizadevajo, da v gozdarstvu pa tu-dii v predeliovalmii industriji, ne bi bilo odpadkov. Slamo raznih žitnih vrst. lesne odpadke iztožijo z vodo jn kislino pri določenem pritisku in temperaturi. Na ta način dobijo njihove tako imenovane hidrolizate. Ti vsebujejo vrsto sladkorjev. Če prenesemo soj mikroorganizma v tek hidrolizat. bo ta zrasel v maso celic, ki vsebujejo maščobe in beljakovine. Količina maščobe je odvisna od volje kemikov tako. da priisily,o z določenimi dodatki večje ali manjše tvorjenje maščobe v celicah. Že nekaj časa obvladajo v kemičnem inštitutu vzgajanje masovne kulture gliv. ki imate nad SO”/« masti in gliv z do 45°/» beljakovin. Našemu kmetijstvu še vedno primanjkuje precej beljakovinske hrane.
Znanost odhaja iz laboratorijev v obrate za industrijsko izdelavo. Kemični institut je sklenil že precej pogodb z raznimi podjetji.
Kemična znanost se bliža dnevu, ko se bo uporabnost odpadkov lahko praktično uporabila. Osvajanje doslej neznanih su-. rovinskih osnov napreduje, kakor je prav za " gospodarski račun, iz laboratorija v polindu-stnijsko izdelavo in odtod v tovarn e.
Razstava, ki je sicer skromen prikaz razvoja naše kemijska industrije, nam je jasno povedala, kako velikega pomena j® kemija za naše gospodarstvo.
Staro rimsko taborišče
Pri kopanju kamna v kamnolomu »Vila« v bližini Boboja so delavci pred nedavnim odkrili ostanke starega rimskega taborišča. Po trditvi arheologov je bilo to taborišče zgrajeno v času, ko so Rimljani osvajali Balkanski polotok. Tenki sloj zemlje, k,i pokriva to taborišče, so previdno odstranili in zdaj se prav lepo vidi to staro rimsko taborišče. Sploh pa je ta kraj poznan po bogatih starih nahajališčih. V eni starih Votlin so našli stare predmete, orodje in orožja iz davne preteklosti. Okostja ljudi »s niso mogla ohraniti, kea je teren preveč vlažen.
»Kaj pa je vse Plečnik storil, da je Ljubljano tako olepšal?«
»Mladi mož, koliko ste pa stari?«
»Zakaj pa tako čudno vprašanje«, sem ga prekinil.
Toda on je že nadaljeval:
»Moral hi poiskati fotografije,
Plečniku je bila Ljubljana posebno pri srcu. Podobo našega mesta je spremenil z ureditvijo nekaterih ulic, nasadov, trgov in smiselno postavitvijo nekaterih spomenikov. Mojster je imel poseben čut do narave. Njegovi prijatelji in sodelavci
Zakovani za boji
Zdaj pa besedo ali dve o zelo pomembni stvari. V Zveznem uradu za patente v Beogradu leži veliko neizkoriščenega. Nekoliko sto tisoč raznih patentov in tehničnih dokumentov je tam. Če bi izumitelji lahko izkoristili ves ta dragoceni material, potem bi prihranili veliko truda in denarja. Milijonska škoda je samo zavoljo tega, ker je vse zakovano v zabojih, V kleti patentnega urada je čez 200.000 dokumentov o najnovejšib uspehih s področja tehnike v inozemstvu.
To tajinstveno skladišče je polno podrobnih tehničnih načrtov, polno aparatov, instrumentov itd. Pojdimo Po vrsti. Naštejmo samo nekaj od tega
vsega. Tu je znanstvena zbirka vsega tistega, kar je naJcenejše in najmodernejše v vsej svetovni tehniki. Včasih poslušamo o proizvodnji radioaparatov, o sodobnih telefonskih in radijskih napravah, kupujemo licence v inozemstvu, toda doma, v Beogradu je vsa dokumentacija. Naši tehnični strokovnjaki bi lahko izdelali idejne projekte ali pa se razgledali pri nabavi licenc. S tem bi se Izogni" velikim deviznim izdatkom, hkrati Pa bj se lahko inženirji in tehniki hitreje in bolje Izpopolnjevali v svoji stroki — tako Pa so le zakopani milijoni.
To sl nisem izmislil, To sem čital v naših časopisih in menim, daje res. Če pa je to res ali pa je tudi prav?
Komisija za razpis mesta upravnika Mesarskega pod- t jetja OZZ Kranj-Naklo razpisuje na podlagi člena 10 i Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih od- $ borov (Ur. 1. FLRJ št. 34—371-55) in 90. člena uredbe o	j
ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ štev.	s
51-424-53)
mesto	UPRAVNIKA	j
Mesarskega podjetja OZZ Kranj-Naklo.
Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
1.	visokokvalificirani delavec ali mojster mesarske stroke z večletno prakso,
2.	kvalificirani delavec mesarske stroke	z	najmanj	j
10-letno prakso.	j
Pravilno kolkovane	prošnje z. Izčrpnim življenjepisom	!
in dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji je dostaviti tukajšnjemu občinskemu ljudskemu odboru Kranj do vključno 31. januarja 1957.
LE BREZ SKRBI
Odveč bd bilo, da bi vam razlagal, kaj je tarifni pravilnik, kakšna je njegova vloga im namen, preveč papirja bi porabil.
Povedal bom rajši po domače, preprosto in jasno: tarifni pravilnik je regulator plač, pravica v podjetju. To je zakon za plače, katerega ni sestavljal nihče od zgoraj, temveč prav od spodaj, kar bi se reklo: v podjetjih in v tovarnah.
In ko postavljajo, pišejo ali sestavljajo te tarifne pravilnike namreč, v podjetju nastane »gu-žva«. Po kotih in na sestankih, kjer se govori po pravici in o pravici, vse po principu: .»povem ti zgodbo« in ali vse tisto ššš .... ššš ...
Grešniki, ki ga sestavljajo, delajo noč in da' in se potijo ob misli na trenutek, ko bodo končn
•morali objaviti tarifni pravilnik, kar bo podobno nekakšni javni sodbi: men; čevlje, tebi nogavice,
ln zato, ko se žena krega z možem, mu navadno reče tako:
»Naj te bog kaznuje s tem, da boš sestavljal tarifni pravilnik!«
A nesrečnik, da bi odvrnil kletev od sebe, pljune predse lin vztikne:
»Naij bo daleč od vsakega, pa tudi od mene!«
In -tako se ljudje trudijo, mučijo in potijo, vse samo za to, da bi zadovoljili in zadostili pravici med svojimi tovariši.
XXX
Potem pribijejo na zid predlog tarifnega pravilnika, ljudje ga bero, se pogovarjajo o njem in v glavnem ga opravljajo. Po enem ati dveh tednih godrnjanja (»temu preveč, onemu premalo...«) se navadijo nanj in življenje gre svojo pot naprej. Sprejemajo plače in kupujejo pohištvo, radio, obleko, seveda vse na obroke in grenko pljujejo, ko banka prvega, redno vzame svoje.
Podjetje se na primer šiiri, a ko se širi, so potrebni novi delavci in nov; inženirji.
XXX
K sekretarju podjetja pride delavec. Med njima se odvija takle pogovor:	•
»In tl, prijateljček, praviš da sl »e odzval našemu natečaju, pravi sekretar.
»Da, tovariš sekretar. Posilail sem vam tudi dokumente o strokovni izobrazbi.«
»Seveda, seveda!« nekako brez volje potrjuje sekretar in s svinčnikom riše po papirju. »O tvojem primeru bo odločala komisija.«
»Kako bo s plačo? Imate kakšno stanovanje za mene? Imam ženo in tri otroke.«	1
»Kaj vendar praviš,« se nenadoma zdrami sekretar, »omenjaš nekakšne otroke in plaioi«
»Seveda, tovariš!«
»Da, da, pravico imaš, zakon ti dalje to pravico...«
»No, na čem sm-o?.« postaja delavec nestrpen.
»Pridi ti, blagor meni, čez mesec Cm, toda glej, da se otrok nekako znebiš.«
»Kaj vam je, tovariš sekretar? Kaj vam ne pade v glavo! Otroci »o vendar moji. Za njih živim in delam.«
»Bež; no, ne bodi sentimentalen. Sicer pa boš sprejel dopisnico o izidu komkurza.«
Delavec še do danes mi dobil obljubljene dopisnice.
XXX
Nekaj dni pozneje, v istem podjetju, pni istem sekretarju.
V pisarno je bahaško stopil, ne da bi potrkal, mož v oromby plašču,
»Dober dan, gospod sekretar!«
»Dober dan.« se je znašel sekretar.
»Jaz sem Panta Pantič, inženir. Prihajam z ozirom na vaš natečaj,« in uprl je prst v sebe.
»Da, da, gospod Pantič. Vem za vaš primer! Samo izvolite, slecite plašč. Dovolite, da primem vaš klobuk in rokavice. Ati ste se utrudili, gospod Pantič? Izvolite sesti, gospod inženir.«
»Pa — kakor se vzame. Vaš »Chevrolet« je vendar močna malina. Vleče, brate, da je veselje.«
Sekretar, srečen, naroča svoji tajnici: »Dušica, Dušica, dve sladki!«
Medtem, ko si je inženir Pantič zaradi reda drgnil roke, ko so snežinke plesale pred oknom, je sekretar tekal okoli njega.
Inženir je važno prekrižal nogi, pogledal v zlato »Omego« in pričel:
»Prišel sem zaradi pogojev. Delal bi pri vas. Mislim povsem resno.«
»O kakšnih pogojih govorite, gospod Pantič?«
»O vaših, vendar!«
»Pojdite, no, prosim vas. Vi samo povejte vaše cenjene želje.. .« in sekretar vzame v roke svinčnik in beležnico: »Narekujte, prosim.«
»Predvsem, želim posebno vilo.«
»Imeli jo boste, gospod Pantič.«
»Potem avtomobilček, na primer »Fiat 1.400«,
»Ne, ne, dobili boste limuzino »Dodge 57«. Nekaj »prim a«-, se je razvnel sekretar.
»Plačo, seveda od 60 do 90.000 dinarjev«.
»Brez skrbi, to je še najmanjša reč, gospod Pantič, za vas bo vse.«
»A tarifni pravilnik?« Inženir Pantič se je spomnil. da obstoje tud; nekakšni tarifni pravilniki.
»A, tega se vi ne bojte, veste, to je za delavce, za vas in za vaše kolege to ne velja!«
»Jaz pa sem. mislil, da brez tega ne gre. Kar prestrašil, sem se, veste, malo že, bosamd...« je olajšano vzdihnil inženir Pantič, srknil požirek črne kave in si prižgati »Drino«.
Prijeten vonj je napolnil sobo, v kateri sita sedela sekretar tn inženir in se smehljala kiot da pozirata fotoreporterjem kakšnega časnika.
A, Milenik, Beograd
KULTURNI ZAPISKI
Pred posvetovanjem prosvetnih aktivistov Jugoslavije v Sarajevu
Izobraževanje delavcev
Svet prosvetnih zvez Jugoslavije je sklical za 18. in Iti. januarja letos vsedržavno posve. tovanje o izobraževanju delavcev. Posvetovanje bo v Sarajevu. Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije bo poleg svojih treh predstavnikov v zveznem Svetu poslala na posvetovanje še deset delegatov, ki aktivno delajo v naši republiki na področju izobraževanja delavcev.
Osnovni in glavnJ smoter sarajevskega posvetovanja je v tem, da omogoči prosvetnim aktivistom iz vse Jugoslavije, da neposredno, v živem stiku in na teme.ju razprave o nekaterih perečih zadevah na področju izobraževanja odraslih izmenjajo med seboj poglede in dosežene izkušnje ter. se tako obogate za svoje delo. Znano je, da so se na nekaterih področjih naše dežele prosvetni aktivisti že pred časom široko-potezneje in pogumneje lotili izobraževanja delavcev, da so zato naleteli, na dokaj širši odziv delavske javnosti In na dokaj izdatnejšo pomoč gospodarskih, prosvetnih in drugih organov in ustanov kot v naši republiki in da vsled tega beležijo tudi pomembnejše uspehe kot mi. Podoba je, da so v nekaterih krajih naše države napredovali na področju izobraževanja delavcev prav zato, ker lo se dela lotid sistematično ln ker so od vsega začetka stvar zelo dalekosežno zastavili: šli «o na organiziranje posebnih
s svojimi tečaji, seminarji itd. se najčešče nismo usmeriti na določene delavce s težnjo, da bi jih vodili skozi najrazličnejše stopnje tečajev in šol ter tako zagotoviti, da bi sl dejansko pridobili neko zaključeno znanje, in da bi jim pomagali to znanje v pratičnem življenju uporabljati.
Da se razumemo: Povsem odklanjam polemiko o tem ali so potrebna javna predavanja, tečaji, seminarji o posameznih problemih z najrazličnejših področij znanosti in o komp.ek-snlh družbenih problemih, namenjena onim, ki se z:a te konkretne zadeve zanimajo iz svojega lastnega interesa, ker smatram, da je tako izobraževalno delo dobro in koristno. Menim le, da ne zadošča. Tak način izobraževanja pa ne zadošča zato, ker je naša družbena stvarnost postavila delavstvo v tak dražbe-n položaj, ki terja od njih dokaj širši obseg znanja kot s-o si ga mogli nekdaj .pridobiti v šolah, znanja® t.ak,ih področij znanosti, ki se nekdaj sploh niso preučevala, v tak družben položaj, ki bo pravzaprav zahteval od odraslega delovnega človeka, da si bo moral tudi v bodoče po končanem rednem šolanju Se naprej dopolnjevati svoja znanja. Vsled tega je pa potrebno zagotoviti delavcem sistematično, organizirano izobraževanje, izobraževanje, ki je usmerjeno na oblikovanje celovite duhovne podobe sodobnega delavca
mesta v proizvodnji.
Tretjič. ■ Slušatelje, ki bodisi Iz lastnih nagibov pridejo v začetne tečaje aM pa so jih vanje poslale organizacije (delavski sveti, sindikati itd.) je treba pridobivati in vabiti še v nadaljnje tečaje; poleg tega pa je potrebno proučevati, kak0 si pomagajo s pridobljenim znanjem 'v praktičnem življenju.
Pr.i uresničevanju takega načina izobraževanja delavcev pa se pri nas srečujemo z nekaterimi težavami, ki večinoma izvirajo iz premalo skrbne ’n ce-. lovite presoje izobraževanja delavcev. Ustavimo se ob nekaterih takih pojmovanjih.
Nekateri sodijo, da zmorejo prosvetni aktivisti sami z amaterskim de.om uspešno izpeljati vse izobraževanje. Tako mišljenje prihaja iz različnih krogov in imia izvore v različnih odnosih do izobraževanja delavcev. Eden izmed izvorov takega mišljenja je pri tistih prosvetnih delavcih, ki menijo, Po zakonu vztrajnosti, ea se redno šolstvo ne sme pečati z delom, k« ni neposredno vezano na izobraževanje doraščajo-če mladine. Med gledanji pristašev takega odnosa do izobraževanja delavcev je seveda več različic. Nekateri sploh sodijo, da je izvenšolsko izobraževanje neka »manjvredna« ob-.ika nrosvetljevanja, neke vrste ■ diletantizem, s katerim si redni šolski zavodi ne smejo »zapravljati1« ugleda. Iz ten vrst prihaja najmočnejši od-
Logie
Mladostne sanje
Izobraževalnih Sol, na usposabljanje stalnih učnih moči za te šole, na proučevanje učniih metod, na sistematično izobraževanje določenih delavcev Itd. Zaradi tega je v nekate,r,lh krajih naše države izobraževanje delavcev mnogo bolj razvito kot pri nas in se Imamo na takih primerih mnog očesa naučiti. To pa se seveda ne pravi, da se na področju izobraževanja delavcev pri nas ni niš napravico. Tako povzemanje bi bi.o enostransko in netočno. Podoba je le, da v odnosu do tega problema v nekem smislu zaostaj amo za odnosom, ki so ga pokazali prosvetni aktivisti v nekaterih drugih republikah. Pri nas je vse do zadnjega časa veljalo izobraževanje delavcev kot nekaj kampanjskega, Prehodnega Itd. O stvari seveda nismo govorili na tek način, temveč smo delali tako, da Je mogoče napraviti tako sodbo. Ko skušamo v zadnjem času ustvariti dotočen sistem izobraževanja in ugotavljamo dejansko stanje ter iščemo M««. vor na dve osnovni vprašanji: »koga nam je izobraževati« in •katero znanje in koliko zn-a-nja je potrebno«, šele dodobra spoznavamo, kako resnična .1® Prej povedana ugotovitev. To se kaže zlasti v dveh zadevah:
Prva. Ni je družbene in strokovne organizacije ali1 prosvet-hega društva, ki se ne bi na nek svoj način ukvarja.o z izobraževanjem, seveda najčešče v okviru neposrednih praktičnih zadev, ki zanimajo posamezne °rganizacije.
Druga. Organizacije so se hajčešče s svojimi predavanji in tečaji obračale na celotno javnost v svojem okolišu In na predavanja vsakogar, kt ga je ta ali ona tema zanimala.
Iz tega torej izhaja, prvič, da Rajčešče nismo vodili računa o kompleksnem oblikovanju duhovne podobe delovnih ljudi e stališča družbene stvarnosti, v kateri vsi skupaj živimo m ki °d povprečnega med nami® da-nes zahteva določen kompleks znan.1, določeno družbeno usmerjenost in vzgojenost, In
rugič, da nismo pri izobražencu delavcev vodili nobene kadrovske po.itike. to se pravi
In ne samo tško, ki je neposredno vezano za aktivnost te ali one organizacije, oziroma ki osvetli le ta ali oni problem.
Pogoji za omenjeni način izobraževanja pa so:
Prvič. Delo mora biti zaupano posebnim prosvetnim (šolskim ali izveinšolskim) ustanovam.
Učni program mora obsegati tisto znanje, ki je potrebno delavcu, da svojo izobrazbo pri-.agodi zahtevam svojega družbenega položaja in delovnega
por proti tako Imenovanemu zunanjemu delu šolskih zavodov. Drugi spet menijo, da Je Izobraževanje delavcev sicer potrebno. da pa je to taka predhodna. kampanjska zadeva, ki po svojem značaju ne more biti vezana na' redno šolstvo. Tretji pa, na primer, priznavajo važnost Izobraževanja delavcev in celo pomagajo pri tem delu, toda ob vsem tem mislijo, da je izobraževanje delavcev samo stvar amaterjev in da ne sodi v okvir rednih
šol v nobeni obliki. Vsi skupaj, kot kaže, poznajo le najenostavnejše, občasne oblike izobraževanja, največ le predavanja, s svojimi stališči pa ne odgovore na tako vprašanje, k,( ga življenje vsak dan sili v ospredje: Ali je prav. da odraslemu delavcu, ki ob delu v proizvodnji in v družbenih organih spozna, da mu je potrebno tako ali drugačno znanje in Ima veselje ter voljo za uk, ne odpremo šolskih vrat, ne organiziramo njemu prilagojenega pouka in mu n® omogoča mo. da bi s"» pridobil željeno znanje?
Nobenega dvoma n1, da bomo naše šolstvo prilagodili družbeni stvarnosti pri nas šele tedaj, ko bomo omogočili obiskovanje vseh šol na vseh stopnjah ne le dozorevajoči mladini, ampak tudi tistim odraslim, ki v svoji zreli dob; začutijo potrebo in sposobnost za to. da se naprej izobražujejo. Verjetno so trenutne materialne možnosti za tako usmeritev naših šol dokaj neugodne, toda to ne pomeni, da ne bi kazalo proučiti s posameznimi poskusnimi oddelki itd., kajti vsaka šola (srednja gozdarska, srednja kmetijska, srednja ekonomska Itd.) ki sm0 jih doslej odprli za odras-e, je pokazala, da je zanimanje za tovrstne šole neverjetno veliko.
Tako mišljenje pa ima svoje zagovornike tudi v naši pro-svetno-amaterski organizaciji, čeravno so izhodišča prav nasprotna: precenjevanje sposobnosti amaterskih društev. Nekateri namreč vidijo, da je izobraževanje delavcev Izključna domena izobraževalnih sekcij itd. v Svobodah in da so sekcije poklicane poskrbeti za celotno izobraževanje delavcev. Tako stališče naj odločnejše zavrača sarria praksa. Nobenega dvoma ni, da si v večini Svobod dve ati več let mnogi požrtvovalni in delovni tovariši iskreno prizadevajo spraviti izobraževalno de.o v tek. Toda dosežki so v primerjavi z vloženim trudom zelo borni in najčešče ne sežejo tja, kjer društva delajo prepuščena sama sebi. preko okvirov manj ali bolj posrečenih posamičnih predavanj.
Tega društvom ne gre zameriti, kajti več kot oskrbeti taka predavanja, društva sama ne zmorejo. Redno, sistematično izobraževanje je stroka, ki zahteva za to kvalificiranega človeka, ki mora svoje de.o strokovno, vestno -opraviti. Včasih pri nas zapad.amo res v neke čudne skrajnosti. Vsi s-ku-oaj smo prišli d-o spoznanja, da more predšolskega otrok-a, šoloobveznega otroka itd. vzgajati in Izobraževati le visoko-uisposoblj-en pedagoški delavec in se na vse pretege mučimo, kako to načelo čim prej izpeljati v praksi, istočasno pa se zavzemamo z,a to. da na področju izobraževanja In' vzg-oje odraslih, kjer Imamo opravka že z na določen način oblikovano osebnostjo, del,a lahko kdorkoli, ne glede na njegove intelektua.ne, družbene, moralne in pedagoške sposobnosti! Ne gre za spričevala. Gre za neko solidno jamstvo, da nekdo. ki izobražuje odrasle, to tudi zna. Tako pa nujno" prihajamo do poklicnih pedagoških
delavcev in posebnih izobraževalnih ustanov, v katerih le-ti delajo, kot so ljudske m delavske univerze itd. Brez takih ustanov je iluzorno pričakovati neke pomembnejše uspehe pri izobraževanju odraslih. Izkušnje govore, da prav take ustanove pravzaprav pozive aktivnost vseh činHeljev, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, tudi delo izobraževalnih sekcij v društvih. Ljudske univerze, vsaj te, fai s-o se doslej uveljavile, se vsako leto predstavijo javnosti s svojimi programi. Pri pripravljanju programov običajno sodelujejo vsi društveni činitelji z visega področja in povedo svoje želje. Tako ljudske univerze prilagajajo svoje programe potrebam društvenih organizacij, ki so na tak način njihov instrument za izobraževanje. Prosvetna društva, sindikati itd. pa bodisi pošiljajo svoje člane na predavanja. tečaje in seminarje, k) jih centralno organizira Ljudska univerza, ali pa pri red e določene tečaje po programu Ljudske univerze in z njenim* predavatelji v društvih, v tovarni itd. T-o Se pravi, da taka ■ ljudska univerza opravlja .neko podobno vlogo kot električna centrala pri e.ektrlčnem omrežju. Brez centrale so vsi priključki mrtvi. Sama centrala brez priključkov pa je nesmotrno t,nošenje energije. Ce tako gledamo na ljudske in delavske univerze in na izobraževalne sekcije v društvih, potem se nam pokaže neka druga smer izobraževalnih prizadevanj izobraževalnih sekcij v društvih k-ot jo običajno priporočamo. Zdi se, naj bi težišče dela izobraževalne sekcije ne bilo v tem, da sam,a pripravlja izobraževalne programe, prireja ciklu.se predavanj itd., čeprav tega ne gre odsvetovati večjim društvom, ki ima. Jo možnosti, da razvijejo tako delo, ampak bi bHo mnogo smotrneje, da v takem primeru prireja društvo tovariške razgovore o posameznih vprašanjih v povsem nevezanem p-ogovoru. Kratkomalo v društvih naj bi se predvsem usmerili na zdravo tovarištvo, živo, bolj klubsko 'razpravljanje o posameznih zadevah. Na ta način bi veliko nrisnev-ali k razbistritvi -in vsklajevanju pogledov to- boljšemu razumevanju posameznih problemov. kajti . znano je. da je -od predavanja pa do tega. da poslušalec v celoti razume povedano gradivo, še dolg proces, katerega sestavni del so taki razgovori. Na tak način pa b* se v društvih okrepila tista oblika izobraževanja, ki je ne more v celoti dati no. bena šola: vpliv Izobraženega t-oviariškega okolja na vse, ki v to okolje prihajajo.
P-ovsem -razumljivo pa je, da univerze ne morejo prevzeti nase celotnega Izobraževanja ln vzgoje delavcev. Zlasti je težim v njihov -koncept vključiti tisto Izobraževanje, k-l je tesno povezano z nepo-s-redno aktivnostjo delavcev v različnih organizacijah, kot -s-o sindikati itd. V tem smislu so sindikati vsekakor poklicani, da še posebej izobražujejo delavce v svojih organizacijah. Seveda potem nimajo prav tisti, ki., tr-
Na severu je bila glavna dekoracija gotske stavbe plastika, ki se je iztrgala iz srednjeveške otrdelosti. Za slikarstvo na stenah gotskih katedral skoraj ni bilo prostora. Poslikana pa so bila z raznimi religioznimi. prizori številna okna, ki so bila sestavljena iz različno obarvanih kosov stekla, med seboj spojenih s svincem. Sončna svetloba, ki je padflla na ta okno, je dajala celotnemu prostoru sanjsko mistično vzdušje, okna sama pa še danes delujejo kot bleščeč privid.
Italija, ki ji čista gotska umetnost nikoli ni bila blizu, je gotiko sprejela z velikimi spremembami Predvsem njene gotske stavbe niso imele toliko in tako velikih odprtin v zidovih, niti niso te stavbe podpirali tako številni podporni stebri. Zato so njene stene krasile slike, predvsem pa freske. Vpliv antike je bil Italiji še vedno močan in živ. Ta vpliv je pritegnil umetnike, da so se vrnili po desetih stoletjih k prirodi, toda niso šli v skrajnost, temveč so bolj stremeli k lepoti kot pa za pretiranim izrazom.
Dela, ki nam govore o prebujenju iz bizantinskega sna je ustvaril slikar iz Firenz — Giotto. Njegove freske so polne življenja, so sveže in enostavne. Giottu pa so prinesle naziv očeta moderne umetnosti.
Na sliki: Del freske, ki jo je naslikal Giotto na stene kapele p Padovi, predstavlja dogodke iz življenja Kristusa.
dijo, naj se sindikati ne ukvarjajo z izobraževanjem od-ras.ih in naj to delo prepuste prosvetnim društvom. To je seveda nesprejemljivo. Predvsem j-e v Svobodah le okoli 50..000 članov, od katerih jih Je dobra polovica delavcev. Ce vzamemo, da je v sindikatih organiziranih okoli 300.000 delavcev, potem je jasno, da Je izobraževalno delo v sindikatih v vsakem primeru še zelo oo-sežno. Toda, ne gre sam-o za število delavcev, ki so trenutno le v sindikatih In ne Se v prosvetnih društvih. Gre še za nekaj! Sindikat je kot eden *z-med organizmov družbenega upravljanja v prvj vrsti poklican, da skrbi za to, da se delavci usposab-jaj-o za uspešno ln zrelo opravljanje svojih društvenih opravil. Ce je že govora o sindikatih, potem je treba dati bolj prav tistim, k* trdij-o, da smo v sindikatih še premalo aktivni na področju Izobraževanja odraslih, pa bodisi kar se tiče izobraževanja, ki ga mora organizirati sindi-
KULTURNE VESTI
KRANJSKA GORA: Igral- letu štirinajst nastopov. Ljudska družina Svobode Ivan s-ka univerza je priredila za Černe v Kranjski gori je v re- poslušalce sedem predavanj m žiji Janeza Svoljšaka, kd je 33, poučnih filmov. Izobraže-hkrati tudi aairn nastopili v valna sekcija je priredila tudi vlogi Maksa Krnca, uprizori- večerno gimnazijo za delavce lo Cankarjevo dramo Kralj in uslužbence z namenom da
kor požrtvovalne pomoči or- raj trideset let zapostavljena, ganizacij, ki bi morale za Svo- potem moramo požrtvovalnim bodo bolj skrbeli. Posebno svobodarjem priznati, da ao-marljiv je bil društveni taj- bro opravljajo svoje delo in nik Franjo Sornik.	jim v bodoče želimo še lepših
Gledališka skupina je upri- usPehc>v-
na Betajnovi. Zelo uspelo je
bi si tako pridobili nižješol-
zaigrai v drami ženski kvar- . tet. Žal pa je prišla tudi v ]e
sko izobrazbo. V gimnazijo se vpisalo 18 obiskovalcev.
zorita v sedanji sezoni mladinsko igrico Pastirček Peter in kralj Briljantin ter veseloigro Kam iz zadreg, ki jo je
tej igri do izraza neizenače- D°t>ro posluje tudi knjižnica,	'sedemkrat. Velike
nosi ansambla, tako da so gle- KI ima 1156 knjig. Bralci dalci videli poleg dobro odi- Sl*- izposodili 1433 knjig, granih vlog tudi začetnike, ki Društvo se bori tudi s teža-še niso povsem dorasli svo- vami. Tako na primer nima jim vlogam. Če upoštevamo, pevski zbor že tri mesece proda Kranjska gora ni posebno štora za vaje. Doslej so vadi-velik kraj in da so delo štiri- lj v šoli, toda zaradi zdrav-knat odigrali, potem moramo stvenih razlogov so jim to priznati, razumevanje, ki ga zabraniii. Dramska sekcija bi kažejo člani društva in oko- morala urediti oder, kar pa bi liski prebivalci za tako zah- zahtevalo preveč stroškov, ki tevna dramska dela kot je jih društvo samo ne zmore. Kralj na Betajnovi.	Tamburaška sekcija, ki je
najmlajša v društvu, bo pri-BOHINJSKA BISTRICA: Pravila, v tem letu svoj prvi Svobodarji v Bohinjski Bistri-	.
ci so bili tudi v pretekli se- -1, . lmaJ° li au u »	v. f	prostori so sklenili, da bodo
zoni zelo delavni. J- vu* začeli graditi dom kulture. Iz-ki ima 303 člane, je 189 delav- vo]i]i so cev, kar se ugodno odraža v (n
vsem njihovem delu. Izmed pravi vse, da bodo lahko v sekcij je'bila najtx>lj delavna kratkem dobili prepotrebne dramska, ki je naštudirala prostore, ki jih potrebujejo za Cankarjeve Hlapce in Ocvir- svoje delo. kovo dramo. Ko bi padli oživeli, v režiji Franca Fistra in IZOLA: Občni zbor Svobo-Pugetovo veseloigro Srečni de v Izoli je dokazal, da dru-
težave pa so nastale pri ureditvi dvorane in odra, ki še ni dokončno urejen in njegova oprema ni v skladu z po-žarno-varnostnimi predpisi. V društvu pričakujejo, da bodo
ZAGREB:	V letošnjem le-
tu bo slavilo Delavsko kul-turno-umetniško društvo Otokar Kerševani v Zagrebu desetletnico svojega obstoja. V proslavo svoje ustanovitve ne bodo prirejali posebnih slavnosti.
Doslej je društvo priredilo na leto blizu 70 uprizoritev in
nirja. Čeprav še mlada, saj ne obstoja niti eno leto, je godba
pripravljalni odbor ga pooblastili, da naj pri-
v* tem letu ‘dobiiVvečjo"pomoč nastopov. V letošnjem letu in da bodo lahko te pomanj- Pa nameravajo imeti nad sto kljivosti še uredili. Zelo mar- Podstav.	...	, .
ljiva je bila tudi šahovska . PosKe,bnoSrto ‘eg® društvf' kl sekcija, ki je v dveh skupinah ma blizu 800 elanov je v organizirala društveni turnir, tem’ Je začelo pred leti šaše udeležila raznih tekmovanj mostojno poslovati. Zdaj ne
in priredila tudi dva brzotur- Pre.1ema od nobene organiza-
r_ A_____*_____„n. „„ c:je podpor. To je zelo velik
Z lastnimi sredstvi ” upravljajo svoj dom, vzdržujejo delo sekcij, tečajev. Večino sredstev dobivajo s ples-Posebne uspehe dosega dru- nimi večeri. Njihovi plesi pa štvena knjižnica, ki premore niso samo dobičkanosna stvar, 2.406 zvezlcov in ima 646 vpi- na njih se zbližujejo delavci, sa-n-ih bralcev. V novi knjižni- dijaki in študenti, ci ih čitalnici, ki so jo odprli Drugi velik uspeh tega de-na Dan vstaje, je bralcem lavskega društva pa se kaže vsak dan na razpolago 32 čas- v tem, da so prebili ozki okvir nikov in revij. V manj kot kultum-o-umetniške dejavno-enem letu pa so sl bralci iz- sti in močno razvili izobraže-posodili iz knjižnice blizu vanje. Posebne uspehe žanje-
z neprimernimi na pihala že sodelovala na pr vib proslavah.
dnevi v	režiji Janka Rozma-	štvo kljub precejšnjim teža-	9,500 knjig, kar je za	Izolo ne-	jo med	pionirji	in mladino,
na. Vse	tri uprizoritve so do-	vam le upešno deluje. Uspeh,	navadno lep uspeh.	Ce upo-	Blizu	20	različnih	tečajev in
živele trinajst predstav. Mar- ki ga je društvo v zadnjem števamo, da deluje Svoboda sekcij, to je zelo veliko števi-ljlva je	bila tudi pevska sek-	obdobju doseglo, je plod po-	na področju, kjer je	bila slo-	lo za	delavsko prosvetno dru-
cija, ki	je imela v preteklem	žrtvovalnih posameznikov ka-	venska beseda ln kultura sko-	štvo.
Zanimivo je tudi, kako društvo rešuje svoje težave. Kakor drugod tako ima tudi to društvo premalo prostorov in zato so sklenili, da si bodo zgradili nove. Za osnovo jim bodo služila lastna sredstva, računajo pa tudi na pomoč skupnosti. Začeli so z nabiranjem sredstev pri starših pionirjev, ki so včlanjeni v sekcijah in tečajih društva. Nek mizar, oče otrok, ki so včlanjeni v društvu Otokar Kerševani bo zastonj izdelal 10 .vrat za novi dom. Podjetje ME-BA bo zgradilo na svoje stroške eno steno zgradbe. Podjetje Razsvetljava bo napeljalo elektriko. Tudi nekatera druga podjetja so društvu obljubila svojo pomoč.
In še eno presenečenje pripravlja to društvo. Osnovati mislijo lutkovno marionetno gledališče. Bilo bi to edino marionetno gledališče v Zagrebu, kjer živi 160 tisoč otrok. Za njihovo zabavo pa skrbi zelo majhno število raznih ustanov. Prav zaradi tega je njihova pobuda dragocena. Gledališče bo predvidoma delovalo pod geslom »odrasli za otroke«. Imelo bo prenosljiv oder, da bo lahko nastopalo na različnih krajih mesta.
To je le nekaj uspehov, načrtov in tudi težav, ki tarejo to delavsko prosvetno društvo. Prepričani pa smo, da bo vse svoje težave zmagovalo s prav takšnim veseljem tn ljubeznijo, kakor jih je zmagovalo doslej.
kat sam v svojem okolju, bodisi v pogledu skrbi tn pomoči ljudskim, delavskim univerzam, da se čimbolj razvijejo.
Ko govorimo o pomoči, kl naj jo nudijo sindikati ljudskim delavskim univerzam, seveda ne mislimo le na neko simbolično, mora,no pomoč. Gre za povsem praktično in stvarno pomoč. Iz kompleksa te pomoči izstopajo v ospredje zlasti tele zadeve: koncept univerze, njen status tn način upravljanja, gmotni položaj in izbira slušateljev. Seveda so še druge zadeve, v katerih se univerze obračajo na sindikate po pomoč, toda naštete zadeve se zde najvažnejše in take, kjer sindikati lahko odločilno pomagajo.
Pred leti smo v naš; državi precej obširno razpravljali o razlikah med delavskimi in ljudskimi univerzami. Tedaj smo menki, da gre za neko formalnost, zunanjo spremembo, imena in smo smatrali, da ne bi bilo umestno spreminjati imena ustanovi, k! le kot taka javnosti poznana. V nekaterih krajih smo kljub temu osnovali nekaj delavskih univerz, ki pa so v senci ljudskih univerz kratek čas životarile ln se kasneje preimenovale v »ljudske« ali pa so odmrle. V nekaterih drugih republikah so stvar drugače pojmovali in so tudi posledice njihovega ravnanja drugačne. Pod pojmom »ljudske« univerze so ohranili ustanove, k* prirejajo o'bčasn.a predavanja z najrazličnejših področij znanosti, umetnosti itd., cikluse in seminarje za udeležence, ki po lastnem nagnjenju ln Interesu prideio poslušat to stvar. Pod pojmom »delavske« univerze pa so začeli ustanavljati ustanove, ki so začele sistematično izobraževati najrazličnejša kategorije delavcev in na različni stopnji znanla. Iz teh ustanov so se razvili seminarji z.a člane delavskih svetov, višia ekonom-. ska šola, šola za vodilno osep-je v podjetjih itd. Osnovna znači.nost teh univerz je. da skušajo slušatelje, ki pridejo v začetne tečaje,' voditi leto za letom skozi različne tečaje in jim tako posredovat! neko zaključeno znanje in da spremljajo slušatelja v življenju s tem. da se zanimajo, koliko 'n kdgj mu koristi pridobljeno znanje. Vse kaže, da bi tudi pri. nas moral! to stvar pozorno proučiti tn. ne gre za ime, to metodo Iz.obraževalnega dela, ki So jo razvile delavske ljudske univerze, vneliati. .ker lo potrebujemo. Za to se bodo morati sindikati temeljito zavzeti.
To je en del problemov s področja izobraževanja odraslih. kl bo nedvomno tudi predmet razgovorov v Sarajevu. Več o tem posvetovanju pa bomo zapisali, ko se vrnejo delegati ln povedo, o čem 90 se tam pora-zgovorilt.
R A. 1
»DELAVSKA ENOTNOST«
IZ D E Ž E l.A, O KATERIH GOVORIMO
.	i.l«.	--------i---
18. JANUAR 1957 E ST.. 4 1S
Japonski metalurgi
PRED VOLITVAMI NA POLJSKEM
*“= LE REALNE PERSPEKTIVE
Kdaj je že to bilo, da so bili v francoskih pristaniščih tako polni sodi nafte?
da so na primer v varšavski tovarni keksov hoten prilepiti svoje etikete na nove proizvode, pa jim pristojna gospodarska direkcija tega nt dovolila. Ta primer morda ni važen, kaže pa le, da el novo le poč ati utira pot.
Največ jasnosti in treme presoje je vnesel v predvolilni boj — volitve bodo čez nekaj dni — predsednik vlade Gomulka. Ničesar ni obljubljal, marveč je govoril o realnih perspektivah ln je stvarno ocenil notranji In zunanjepolitični položaj na Poljskem. Pri tem je uporabil poljski pregovor: »Če si sam pomagaš, ti bodo pomagali tudi drugi«. V nedeljo pa bodo volivci sami povedali, kaj mislijo o svojih kandidatih.
Na zadnjem rednem kongresu Nacionatoe federacije metalurških in kovinarskih delavcev, ki je članica1 najštevilnejše japonske sindikalne centrale, so zahtevali od vlade, naj sprejme predpis, s katerim bd določili minimalne mesečne mezde na Marsikdaj spremljajo volitve kih kandidatov in volivcev, ki 8.000 jenov. Ta zakon hj bil naj- dema@o6ke fraze itn obljube. Te s,; vse to po svoje predstavljajo, potrebnejiši za nekvalificirane tudi na Poljskem niso šle mimo V prvi vrsti ni decentralizacija delavce in za delavce manjših predvolilnega bojta. Tudii tu so in demokratizacijia pr;,- srcu ti-podjetij, v katerih je zaposle- take obljube dobile svoje ime: stim, ki bodo zavoljo tega izgu-co 50%> vseh delavcev na Ja- »volilni golaž«. Vsak človek se bili svoje dosedanje položaje, ponskem,	zaveda gospodarskih težav. O Vsi ti seveda zelo neradi spreje-
Več sindikatov je ustanovilo mni0@° govore in pišejo. Za- majo uresničevanje programa »ligo za izvojevanje minimalnih 40 PadsUto Obljube dostikrat na osmega plenuma. Nihče kajpak mezd«. Japonski metalurgi in rodovitna tla. Nek kandidat je ni proti demokratizaciji. Dosti kovinarji so že pričeli s tradicionalno pomladansko ofenzivo za povečanje plač.
Precej napetosti in nervoze v predvolilni kampanji. — Trezne presoje položaja pa tudi prazne obljube nekaterih kandidatov. — Gomulka ni obljubil ničesar, marveč je govoril o realnih perspektivah.
Nov predsednik švedskih sindikatov
Na septembrskem kongresu Švedskih sindikatov so predlagali, naj bi dosedanji predsednik A. Strand zadržal svojo funkcijo tudi v 'bodoče. On se Jim je zahvalil za zaupanje, pristal pa je, da bo ostal predsednik še do konca decembra. Novi predsednik je dosedanji predsednik' sindikata kovinarjev Arne Geijer.
Zahteve danskih sindikatov
Sindikat nekvalificiranih delavcev Danske, ki ima 250.000 članov in je najštevilnejša sindikalna organizacija iv državi, je na nedavnem kongresu začel akcijo za povečanje plač. Zahtevajo 40-urni delovni tednik brez zmanjšanja mezd in odločnejši boj proti nezaposlenosti.
IZ BOLGARIJE
Končno le sindikalni kongres
V Bolgariji so sporočili, da bo kongres njihovih sindikatov zasedal letos aprila. Ob tej priložnosti so izdali proglas na delavce ju uslužbence, v katerem pozivajo, naj v pripravah na kongres čimveč »doprinesejo k uresničevanju sklepov Partije in vlade«.
Kongres bi moral biti že lani junija. Potem so ga odložili na jesen in zdaj bo torej spomladi. Delegate so izvolili že lansko pomlad.
Le zakaj so tako dolgo odlagali.
IZ ITALIJE
Zahtevajo petdnevni delovni teden
Sindikat kovinarjev Italije (FIOM), ki je včlanjen v Generalni konfederaciji dela, je te dni poslal zahtevo direkciji koncerna Fiat, naj uvede petdnevni delovni teden ob isti višini plač. Sindikat kovinarjev pravi, da $e Je v zadnjih letih v večini italijanskih industrijskih panog, posebno v podjetjih tega koncerna, produktivnost dela zelo povečala. Podobne zahteve so vložili delavci v številnih drugih kovinskih in njim podobnih podjetjih, v podjetju Olivetti v Ivrejj pa so delavci že izvoje-vali petdnevni delovni teden.
NAJDALJŠA STAVKA V ZAHODNI NEMČIJI
Delavci ne popuščajo niti za las
V pokrajini SchIeswig-Hoislein stavka 33.000 kovinarjev že dvanajsti teden. — Delavci ne popuste niti za las. — še pet tovarn je ustavilo delo. — Heuss in Adenauer nameravata posredovati. — škoda znaša že 250 milijonov mark.
Predsednik poljske vlade Gomulka je dejal na velikem predvolilnem zborovanju v Varšavi: »Ce sl sam pomagaš, ti bodo pomagali tudi drugi.«
obljubljal, da se bo blago pocenilo z:a polovico, če bo izvoljen. Nek kandidat demokratske stranke -pa je obljubil volivcem, da se bodio pokojnine znatno zvišale, če bo izvoljen.
Veliko govore y demokratizaciji, decentralizaciji in standardu. Seveda pa je nekaj tudi ta-
pa jih je, ki si prizadevajo, da bi prepričali volivce, da so le onj »na pravi linija«, vsj drugi pa dia so stalinisti.
Delavci pričakujejo, da se bo po volitvah položaj spremenil v njihov prid. Zlasti pričakujejo, da bodo podjetja samostojnejša. No. primerilo pa se je,
Zahodno Nemčijo pretresa najdaljša stavka v njeni novejši zgodovini. V pokrajini Schle-sw.ing-Holstein stavka že dvanajsti teden 33.000 kovinarjev. Delavci zahtevajo zagotovljen letni dopust Iti izboljšanje zavarovanja za primer bolezni.
Te dni se je stavkajočim pridružilo še delavstvo petih velikih tovarn, med njimi tovarni AEG in Zeis. S tem se je število stavkajočih povečalo na
NOVA VLADA V VELIKI BRITANIJI
Premier Anthony Eden je odstopil — K temu so ga prisilile politične razmere. — Za novega predsednika so imenovali MacMiliana. — Od njega pričakujejo, da bo navezal stike z ZDA. — V zunanjem ministrstvu je novi predsednik obdržal Setwyn Loyda, da bi dokazal, da britanska politika ni bila zgrešena.
gleSki notranji minister.
Vodja laburistične stranke Ga&tslkell ja nedavno tega zahteval naj nova vlada razpise volitve in izjavil, da bi njegova stranka prav gotovo zmagala na volitvah, če bi do teh nrišlo.
Pretekli -fced-en jie premier Aa-thony Eden podal ostavko. Ta njegova odločitev je prišla za britansko javnost pravzaprav nepričakovano. Kot razlog za odstop navajajo njego-vo slabo zdravje, vendar vsakdo ve, da so ga k temu prisilile politične ■razmere. Za novega predsednika britanske v-lade so imenovali Macmiillana.
Politična javnost je z olajšanjem sprejela Edemov odstop. Znano je, da je bil Eden vnet pristaš politike čvrste rolke nasproti Bližnjemu i-n Daljnemu vzhodu in da ga je v teh težnjah tudii podpiral Macmillan. Zato je bilo v teh dneh slišati nevoljo tistih predstavnikov
angleškega političnega življenja, ki so želeli temeljitejših spre- ■ memfo v politiki vlade. Nekateri opazovalci tud:! opozarjajo, da je -novi premier osebni prijatelj Ei-senho-werja. Tako bj bila odprta po-t tesnejšemu sodelovanju med Veliko Britanijo in Združenimi državam,! Amerike, Kdorkoli je pričakoval, da bo t-a ali oni postal zunanji minister Velike Britanije, se je motil. Macmtllain v-eda-rle za-upa Selwynu Lloydu. S tem j-e novi predsednik vlade dokazal, da se po-polnoma stri-nj-a g politiko svojega predhodnika. Richard Butter, kil je veljal za resnega kandidata za ministra za zunanje zadeve, pa je postal a-n-
34.100. Vse kaže, da se bo stavka še raizširila. N-a referendumu, ki g-a je organiziral stavkovni od-bo-r, se je 97 odstotkov delavcev izreklo za nadaljevanje stavke. Pogajanja med delodajalci in delavskimi predstavniki so bila
doslej brezuspešna. Zdaj so ctio popolnoma prekinjena.
Stavka povzroča bonnskl vladi veti-ko skrbi, saj znaša gospodarska škoda že doslej čez 250 -milijonov nemških mark. Predsednik republike Heuss in kancler Adenauer sta obljubila, da bos-t-a posredovala, da bi se delodajalci tn d-el-avoi sporazumeli. Boje se tudi. d-a bi stavka vpliva-la na politične prilike v deželi, saj se je začela z novim letom predvolilna kampanja.
Spet »provokacija44?
Odstopilo je okoli 20 delavskih svetov v bndimpeštanskih podjetjih. — Neredi v Czepelu. — Ubit en delavec, ena delavka pa ranjena. — Predstavniki sindikatov in podjetij pravijo, da Je odstop delavskih svetov provokacija, naperjena proti delavskim svetom.
Iz Budimpešte poročajo, d-a je okoli 20 delavskih svetov bu-diimpeštenskih -tovarn odstopilo. Delavski sveti so izdali sporočilo. da v teh prilikah ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti do delavcev kt obstoi« v
V Budimpešti že odstranjujejo ruševine, priče velikega boja madžarskih delavcev, ki bo, upamo, vendarle obrodil želene
sadove.
tem, da zagotove življenje »brez strahu v neodvisni, svobodni in demokratični Madžarski«. Dejali s-o še. da delavski sveti niso mogli prenesti zapiranja svojih tovarišev, medtem ko včasih vse delavske svete naz-ivajo s kon-trarevoliucionairji.
Po ods-t-o-pu so bili v tovarnah velika zborovanja, na katerih so razpravljali tudi o nedavni vladni deklaraciji. Marsi-kj-e pa so zagrozili s s-tavko. če vlada ne bo nehaila vsa-ko nasprotno mnenje označevati kot protirevolu-cion-aimo in fašistično.
Tud-i delavski svet železarne' v Czepelu je odstopil. Menda je do odstopa prišlo, ker so odpustili 11.000 od 38.000 delavcev. Sindikalno glasilo »Napakama!« p-a j-e pisalo, d,a je prišlo do neredov, ker v etika večina delavcev noče sodelovati s staro upravo lova,me. Ob tej priliki je bil ubit en delavec, ena delavka Pa je bita ranjena.
STAVKA V KANADI
V Kanadi je na pacifiški železniški progi velik nered. 70.000 delavcev stavka. Kanadska zveza kurjačev in strojevodij je organizirala stavko za rad; tega, ker so v nekaterih privatnih družbah sklenili zmanjšati število kurjačev na Diesel lokomotivah.
Ašer Deleon v Romuniji
2e nekaj dni je na obisku v Romunijii član tajništva Zveze sindikatov Jugoslavije Ašer Deleon. V Romunijo je odpotoval na podlag; sporazuma o sodelovanju med jugoslovanskimi in rom-unskiml sindikati.
V Domu kulture v Bukarešti je naš sindikalni predstavnik predaval sindikalnim funkcionarjem te-ga mesta o vlogi jugoslovanskih sindikatov pr,; organizaciji in vodstvu proizvodnje v podjetjih. Predavatelj je odgovarjal na številna vprašanja prisotnih sindikalnih voditeljev.
*
STAVKA
V FORDOVIH TOVARNAH
Tri tisoč delavcev v Fordovi ’ tovarni avtomobilskih delov v Dagenhamu, ki so stavkali v znak protesta zaradi skrajšanega delovnega časa, se je začasno vrnilo na delo. Prejšnji teden so zavoljo pomanjkanja nafte 12.000 delavcev skrčil; delovni teden na tri dni, 5.500 delavcem pa n-a štiri dni. Delavci so se zoperstavili sklepu uprave tovarne in začeli stavkati.
Delavska samouprava tudi na kitajskem
Predsednik vsekltajske sindikalne federacije Laj 2o Ju je napovedal, da bodo delavci sodelovali v upravljanju vseh mešanih državno privatnih podjetij na Kitajskem. To je Izjavil n-a nedavni sindikalni konferenci v Pekingu.
Sodelovanje delavcev v upravljanju podjetij naj bi po njegovih besedah zagotovilo delavsko pomoč v izpolnjevanju plana. zaradi česar je nujno podrobneje seznaniti delavce z gospodarjenj eim,	Najprimernejša
oblika, je dejal Laj 2,o Ju, so tovarniške konference in odbori, ki jih izvolijo na teh sestankih. T.i odbori bi bili enakopravni z .upravo podjetja.
Povedal je še, da so v Pekingu že zbrali sedem podjetij, v katerih bodo vzpostavili nov način upravljanja.
OKNO V SVET C OKNO V SVET • OKNO V SVET • OKNO V SVET 9 OKNO V SVET# OKNO V SVET# (OKNO V SVET #(OKNO Y SVET# OKNO V SVET • OKNO V SVET# OKNO V SV
■ ■■■

...	..TTr., 'j
VEČ KOT ZAČETEK
(Nadaljevanje g 3. strani) bistvenih vprašanj, ki jih rešujejo v podjetjih. Povprašal sem, zakaj? »Zaradi izkušenj. Saj smo tudi v zadnjih letih imeli nekatere, na videz demokratične organizme. Toda hitro so se iztrgali življenju in postali oblast nad ljudmi, namesto da bi bili oblast ljudi. Od tod tudi zavestni napori, da se te izkušnje ne bi ponovile z ‘ delavskimi sveti.«
Zakon določa, da morajo biti vsi sklepi delavskega sveta o plačah, življenjsko-socialnih razmerah in delovni higieni ter notranji pravilniki podjetij sprejeti v sporazumu s sindikalno organizacijo. Če do sporazuma ne pride, odloča kolektiv z referendumom. In dalje, da je delavski svet odgovoren za svojo dejavnost celotnemu kolektivu, kateremu e- ra poročati injmanj četrtletno. Delavski svet pa ne more sklepali o zadevah, ki so za podjetje bistvenega pomena, posebno še o razde-
litvi tistega dela dobička, ki pripada kolektivu, če niso prej obravnavali teh vprašanj na posvetovanjih ali zborih kolektiva. Tudi statut o delu delavskega sveta sprejme kolektiv, ne pa delavski svet sam.
Kakšno vlogo Imajo v mehanizmu samoupravljanja sindikalna, mladinska in organizacija Združene poljske delavske stranke? To vprašanje sem postavljal v več .razgovorih. V železarni Nowa H uta so vnesli v statut delavskega sveta, da morajo vabiti na seje člane predsedstva sindikata, sekretariata partijske organizacije in odbora mladinske organizacije v podjetju. Ti imajo na zasedanjih posvetovalni glas. Lahko dajejo predloge in delavski svet sklepa, ali in kdaj jih bo postavil na dnevni red. če pa kateri izmed predstavnikov predlaga sklepanje o nekem vprašanju, o katerem so člani te ali one organizacije že
razpravljali na svojih posvetovanjih, ga je delavski svet dolžan vključiti v dnevni red še na isti seji. Vsi sklepi delavskega sveta morajo biti javno objavljeni. Katerakoli tovarniških družbenih organizacij lahko tudi naloži svojim članom v delavskem svetu, da postavijo na dnevni ned to ali ono vprašanje in predlagajo rešitev. Če delavski svet sklene drugače, kot je predlagala organizacija, lahko na zborih ali posvetovanjih kolektiva potem zopet zahtevajo razpravljanji o istem vprašanju, če kolektiv ne potrdi sklepa delavskega sveta, mora ta ponovno postaviti sporno vprašanje na dnevni red. Končno lahko o tem odloča referendum, ki ga razpiše delavski svet.
DIREKTOR — NJEGOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI
Po zakonu o delavskih svetih imenuje in razrešuje direktorja in njegovega namestnika državni organ v sporazumu z delavskim svetom. Delavski svet pa ima tudi pooblastilo, da predlaga imenovanje ali razrešitev direktorja in njegovega namestnika iz lastne pobude. Direktor je za svoje delo odgovoren nadrejenemu državno - oblastnemu organu in delavskemu svetu. Dolžan je izvajati zakonske predpise, navodila višjih državnih forumov in sklepe de-
lavskega sveta. V sedanji, prehodni dobi, ko deluje še celoten državno-upravni in planski aparat, ki dela po ustaljenih navadah, ko ni bilo delavskih svetov in predpisi še niso spremenjeni, je dostikrat težko vskladlti tradicije preteklosti z novimi. Direktorji so cesto v križnem ognju. Z njimi tudi delavski sveti seveda.
Posebej pa spadajo v dejavnost direktorja organizacija proizvodnega procesa in odločanje o personalnih zadevah podjetja. Prav tako izdaja direktor vse upravne in proizvodne odločbe iz lastne pobude ali na temelju sklepov delavskega sveta in navodil višjih državnih organov. Direktor podjetja mora zadržati izvršitev sklepa delavskega sveta, če je ta v nasprotju s pravnimi predpisi ali s planskimi obveznostmi; vendar je o tem dolžan takoj obvestiti delavski svet in pristojno dr-žavno-upravno enoto, ki potem odloča. Proti odločitvi pristojne državno - upravne enote imata delavski svet in direktor pravico do pritožbe na ministra, v krajevnih podjetjih pa po novem na predsedstvo pristojnega narodnega sveta (ljudski odbor). Odločba teh je dokončna in obvezna. V nujnih primerih lahko direktor podjetja sam odloča o stvareh, ki so sicer v pristojnosti delavskega sveta. Vendar mora na prvem zasedanju predložiti svojo odločitev v potrditev delavskemu svetu. Ni treba posebej poudarjati, da je direktor dolžan
pripravljati in predlagati gradivo in poročila, ki so potrebna za delo samoupravnim organom. Prav tako je dolžan določati upravne, tehnične ali ekonomske strokovnjake za pomoč komisijam delavskega sveta. Lahko pa delavski svet predlaga, da se pritegne za posamezna vprašanja strokovnjake izven podjetja, kakor tudi domače ali inozemske znanstvenike.
Delavske svete so porodili revolucionarni poljski oktobrski dnevi. V uvodu sem zapisal, da so neizpolnjene potrebe in zahteve po njih tudi pripeljale do Oktobra. Od tedaj pa do danes se je na Poljskem spremenilo že marsikaj. Politično življenje je bujno in burno. Ne samo zaradi volitev, ki bodo v nedeljo; čeprav tudi zaradi njih. Pogledi na nadaljnji razvoj v deželi niso enotni. Različni so tudi interesi, zaradi katerih bi hoteli usmerjati eni ta razvoj tako, drugi pa morda precej drugače. V tej prehodni zapletenosti je delavskim svetom odmerjena vsaj takšna vloga in odgovornost, kot jo je poljski delavski razred o-pravii ob VIII. plenumu združene delavske stranke, ko je ubranil neodvisnost in ustvaril predpogoje za noyo socialistično pot. To je bil začetek. In to dober, pogumen in koristen začetek.
V Jugoslaviji imamo mnogo razlogov, da se veselimo tega začetka. Obenem pa izrekamo najboljše želje za srečno nadaljevanje nove poljske poti.	fd
Železarna Nowa Hnta pri Krakowu. V njej je bil 4. novembra izvoljen drugi delavski svet na Poljskem. In to na pobudo kolektiva samega, ki se je povezal s študentsko organizacijo. Ustanovitvi delavskega sveta je najbolj nasprotovalo vodstvo tedanjega oblastnega komiteja Združene poljske delavske stranke, ki je bilo tudi menjano na zahtevo metalurgov iz Nowe Hute. Delavski svet je že vzpostavil stik z železarno v Zenici in bodo njegovi člani obsikali Zenico takoj po volitvah. Predsednik delavskega sveta železarne, ki je obenem tudi predsednik tovarniške mladinske organizacije, kandidira sedaj za poslanca v Sejmu — parlamentu. Kolektiv železarne je obiskala tudi delegacija ZKJ, ko je bila decembra na Poljskem.
0000000000000
Glasilo sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casoplsno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Čufarjeva ulica X — Dom sindikatov. — Telefon uredništva in uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. — List izhaja vsak petek. —
Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.