VELENJE: MLADINA PO POTEH XIV. DIVIZIJE Občinska konferenca Zveze mladine bo v dneh 17. in 18. februarja ie sedmič pripravi- la partizanski pohod po po- teh štirinajste divizije. Nad 120 mladincev velenj- ske občine bo krenilo na par- tizansko pot na Dobrno. Za- tem jih bo vodila na Paški Kozjak, od tod pa do Sv. Jo- šta in proti Paki pri Velenju. Tu bodo prekoračili rečico Pako in odšli proti školskim Cirkovcam, nadaljevali pa skozi Plešivec na vrh Graške gore. Pohod bodo sklenili v škalah pri Velenju. Tako bodo mladinci znova obiskali kraje in ljudi, kjer so se pred 29. leti ustavljali borci štirinajste divizije. Za pohod vlada med mladimi veliko zanimanje. Organiza- cijski odbor pohoda je izdal tudi poseben bilten. H. J. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE V LJUBLJANI razpisuje sprejem 150 UČENCEV V ŠOLO ZA MILIČNIKE KADETE Pogoji za sprejem: Razpisa se latiko udeležijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo pc^oJe: — da so uspešno končali osnovno šolo — da niso starejši kot 17 let — da so telesno in duševno zdravi — da zoper nje ш bii izrečen vzgojni ukrep in da niso v kazenskem postopku — da obvladajo slovenski jezik — da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrb- nikov. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Začetek šolanja bo 3. septembra 1973 in bo trajalo tn leta. Pravice in dolžnosti učencev: Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brez- plačno stanovanje ш nrano, unaformo, obutev, pe- rilo, učne pnpKMnočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolo, je oproščen služenja vo- jaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj šest let. O pravicah ш dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Tistemu, кз je uspešno končal šolanje, je priznana srednja strokovna izobrazba KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELEŽIJO RAZPISA Kandidat:, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice najpozneje do 5. junija na- slednje dokumente: 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 1,00 dm, ki JO morajo obvezno podpisati starši ah skrbniki, kar je hkrati dokaz o njihovem pri- voljenju za vpis; 2. spričevalo o uspešno končana osnovni šoli; tisti, ki še obiskujejo 8. razred, naj pniože spričevalo za p>rvo polletje 8. razreda, spričevalo o končani osnovn: šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo; 3. potrdilo, da zoper kandidata m bil izrečen vzgoj- ni ukrep; 4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku; 5. pismeno priporočilo in mnenje šole, v katen se je zadnje leto Solai. Kandidati, ki bodo izpolnjevala vse pogoje v raz- pisu, bodo poklicani na zdravniški pregled m spre jemni izpit. Sprejemna izpat obsega preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus te lesnih zmogljivosti Sprejemni izpiti bodo v šol- skem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Ljubljani maja in junija. O datumu bodo kandidati pismeno obve ščeni. E*n sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom ш tisti, ki bodo pri sprejemnih iz- pitih dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1973. VSA POJASNILA DAJEJO: 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slo- venije, telefon št. 23-801, interna št. 427 ali 380. 2. Sola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon št. 51-737 ah 312-227 in 3. vse postaje milice. Republiški s^etarlat xa notranje zadeve SR Slovenije PUNTE BODO PROSLAVILI Pred 500 leti so kmečki pun- ti odigrali vidno vlogo tudi na teritoriju današnje konji- ške občine, člani koordina- cijskega odbora za proslave in prireditve pri občinski konferenci SZDL v Sloven- skih Konjicah so zato na svo- ji prvi letošnji seji spregovo- rili o proslavi p'jntov. Skleni- li so, da bodo osrednjo pro- slavo pripravili v okviru lo- ških F>oletnih prireditev. Pre- bivalstvo je tu že od njega dni kmečko, zato je prav, da je osrednja proslava tu. Ustrezno dokumentacijsko gradivo bo zbral predmetni učitelj zgodovine na osnovni šoli Dušana Jereba Višner Jo- že. Na podlagi gradiva bodo poteni spominsko zabeležili središče kmečkih uporov v gornji Dravinjski dolini. Prosvetno društvo iz Loč pa je dobilo nalogo, da razmisli o tem kakšne značke naj bi izdelali za javno prodajo ob obletnici pimtov. Za pokrovi- telja so predlagali republiško konferenco SZDL, če pa sled- nja tega ne bo sprejela, bodo iskali pokrovitelja v domači občini. Stroškov bo približno 15.000 dinarjev. ZDRUŽEVANJE Da bi p>ocenili zlasti knji- govodsko poslovanje, bodo v velenjski občini najprej zdru- žili poslovanje telesnovzgojne in kulturne ter temeljne izo- braževalne skupnosti. Temu naj bi pridružili še otroško varstvo. Vrh tega pripravljajo predlog o knjigovodskem združevanju osnovnih šol v občini. Seveda bo vse to smotrno le tedaj, če bodo z združeva- njem zmanjšali število zapo- slenih v tej službi in če bo tudi kvaliteta dela ostala na ustrezni ravni. LETOS TRI FILME Kino klub Gorenje, ki je pred kratkim izvedel prvi amaterski festival, pripravlja tudi letos nekaj zanimivih ak- cij. To ne velja samo za pove- čanje števila članov — zdaj jih je 35 — marveč tudi га program snemanja filmov. Letos bodo posneli tri filme in sicer o Gorenju, o mestu Velenju ter o dejavnosti Ljudske tehnike v Velenju. Poleg tega bodo posneli še nekaj kratkometražnih filmov^ ROSIJA V VELENJU V velenjskem kulturnem domu se lepo vrstijo kvalitet- ne prireditve. Tako bo dre- vi nastopM zabavno folklorni ansambel Rosi ja iz Moskve. Nedavno je v istih prosto- rih gostoval pevec Kičo Sla- binac. METEOROLOGI NA OBISKU V začetku januarja so Šo- štanj obiskali dokaj zanimivi ljudje. Pripeljali so se z ve- liko stanovanjsko prikolico ter jo parkirali v neposredni bližini Termo-elektrame, ki je te može tudi povabila. Še isti dan so postavili velik šotor. Ljudje iz okoliša so kaj kma- lu spoznali, da 8o to meteo- rologi Hidrometeorološkega zavoda iz Ljubljane. Njihova glavna naloga je, da ugoto- vijo koncentracijo SOj (žve- plovega dioksida) v zraku, ter da izmerijo, koliko je zrak nasičen z vlago, kajti novi 100 m visoki hladilnik pov- zroča v svoji okoUci nepre- stane padavine v vseh obli- kah. Meritve opravljajo s po- močjo radijskega oddajnika, ki ga privežejo na velik z vo- dikom polnjen meteorološki balon. Balon lahko dvignejo do 1000 m visoko. Od rezul- tatov, ki jih bodo zbirali tri tedne, je odvisno, kakšni bo- do ukrepi šoštanjske termo- elektrarne glede filtrskih na- prav, ki so sedaj preslabe. PLANINSKO PREDAVANJE V okviru »planinske šole«, ki jo organizira mladinski odsek planinskega društva Rimske Toplice, je prejšnji teden Andrej Mavri, vnet mladinski planinski delavec iz Laškega, govoril o Olim- pu, Grossglocknerju in Julij- cih. Z besedo in barvnimi dia- pozitivi je predavatelj pope- ljal mlade planince do »gore bogov«, jih seznanil z orga- nizacijo planinstva v Grčiji F>a tudi s kulturno zgodovin- skimi spomeniki stare Grči- je. Zatem je opozoril na p>ot na Triglav, izredno zanima- nje pa je vzbudil tudi opis Grossglocknerja. Kljub slabemu vremenu tn oddaljenosti učencev je bilo predavanje dobro obiskano. mali intervju Sprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Jože Cečko, ETOL, Celje Jožeta Cečka sem srečal na Teharju, v politični šo- li. Bil je eden tistih, ki so štiri dni vneto sledili pre- davanjem, da bi kasneje odšli v svoje delovne orga- nizacije in tam pokazali, kaj jim je dala šola. »Kako si zadovoljen z delom šole?« »Zelo in mislim, da mi je dala to, kar sem hotel, čeprav res ni bila čisto natanko to, kar sem pri- čakoval. No, čisto gotovo je, da se vsem res ne da ustreči in če gledam na politično šolo s tega gledi- šča, potem :je, vsaj pri meni, dosegla svoj na- men.« »Kaj ti je bilo v teh šti- rih dneh najbolj všeč, od- nosno, kaj te je najbolj pritegnilo?« »Kot najbrž vse udele- žence politične šole, mi je bil najbolj všeč pogovor z direktorji za okroglo mizo in prav zaradi tega se pri- družujem mnenju mojih tovarišev s politične šole, da naj bi se takšne in po- dobne okrogle mize, pro- blematika niti ni tako važ- na, še nadaljevale.« »Znanje, dobljeno v šo- li, bo treba nekako prene- sti?« »Sem iz direktne proiz- vodnje. V našem podjetju dela pri pomembnejših vprašanjih in odločitvah le ozek krog ljudi, temu bi lahko rekli tudi zaprtost, zato bo treba krepko pre- misliti, kako koristno upo- rabiti izkušnje, pridoblje- ne v politični šoli. To, kar sem v teh dneh absolviral v šoli, nameravam prene- sti v življenje preko spe- cializiranih organizacij v podjetju, to je preko sin- J dikata. Zveze mladine in I ZK.« : »Kaj bi si še želel sliša- ti na Teharju, v politični šoli?« »Zelo bi me veselilo, če bi se lahko seznanil s glo- balne j šim prikazram gospo- darstva Jugoslavije. Na ta način bi lahko lažje pri- merjal naše, domače, re- gijsko gospodarstvo. Ka- sor mnogi, tildi jaz menim, da je bilo nekaterim te- mam odmerjeno premalo časa in da nismo izvedeli tega, kar bi si sicer žele- li.« »Katere teme bi po tvo- jem mnenju morali še ob- ravnavati?« »Skorajda niti besede ni bilo o sindikatih,o njih de- lu, težavah in podobno. Prav zaradi tega menim, da bi v nadaljevaniu šole nujno morali posvetiti te- mu problemu malo več be- sed. V sindikatih so zasta- rele metode dela, tudi bi jih bilo treba oživiti in jim dati večji pomen, kot ga imajo.« BRIGADIRJI ZA KOZJANSKO Zveza mladine Slovenije se je odločila, da po dese- tih letih ponovno organi, žira republiško delovno akcijo mladine. Ta sklep je mladina sprejela pred dnevi na seji predsedstva, kjer so se tudi odločili, da bo letošnja prva akcija na Kozjanskem. Brigaidirji bo. do skupaj s pripadniki JLA in cestnim podjetjem gradili krajevne ceste v jugovzhodnem delu šent- jurske občine. aZnimanja za takšne delovne akcije je veliko še predvsem za- to, ker so v Sloveniji. Re- publiških delovnih akcij se bo udeležila tudi cel,iska mladina s svojo brigado. K. V. DRUŽBENI DOGOVOR v prihodnjih dneh bo ni posvet sindikatov in Zve¿ mladine o podpisu družbeni ga dogovora, ki ureja položaj učencev v poklicu. Osnutá dogovora je sprejela občinsi^ konferenca ZM Celje v začet ku novembra ter ga dala i javno razpravo. O družbenen dogovoru razpravljajo aktii ZM v delovnih organizaciji ter srednjih strokovnih šoM Da pa bo akcija o urejanji položaja učencev dosegla svo namen, je potrebna pK>:noč tii di ostaHh organizacij in orga nov upravljanja. Aktivi Z1 bodo znotraj delovnih orgí nizacij s pomočjo samouprai nih organov nekatere probh me učencev odpravili. K sodf lovanju pa je mladina povi bila tudi sindikat, ki bi U sopodpisnik dogovora pora gal pri sistemskem razrešen nju učenčevega položaja, fl mnenju - razpravljalcev i konferenci je bila zamisel ^ cije, dogovora in prizadeva ZM pravilna in opravičed Skoda le, da se akcijski nad uresničevanja družbenega d| govora prepočasi izvršuje. 2j Ija učencev in ZM je, da W de čimprej do posveta, w pisa dogovora in uresničit^ sklepov. KONFERENCA ZM V EMO Jutri, 2. februarja bo v • varni EMO redna letna ttù^ dinska konferenca. Na W ferencá boào mladi sp'rego'^ rili o svojem dosedanjem ' bodočem delu. Prav tako ^ do na konferenci izvolili ^ vo vodstvo in predsednik mladinske organizacije. Dosedanji predsednik ZM EMO Kotnik Fric. ki je svoi dolžnost uspešno opravil pet let, bo vodstvo prepu^ predlaganemu Franju P^t^ nelu. V vsak dom NOVI TEDNIK