Ob slovenskem kulturnem prazniku
Prave ljudi na prava mesta
Izvršni svet Sob Velenje
Sprejeli osnutek proračuna
Na sedmi seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje, bila je prejšnjo sredo, so med drugim obravnavali osnutek odloka o proračunu občine Velenje za letošnje leto. Proračunska poraba se za letošnje leto povečuje z indeksom 148, vendar k|jub dokaj visokemu indeksu proračunski porabniki niso kriti. Osnutek proračuna so dali člani izvršnega sveta v javno obravnavo.
Na seji so potrdili ponudbo Zavoda za urbanizem za izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov, potrdili pa
so tudi osnutek programa dela občinske skupščine za letošnje leto.
Na dnevnem redu so imeli tudi osnutek zazidalnega načrta ,,provižo-riji". To je prostor ob Kidričevi cesti hi zajema 1,4 ha površine. Kot je predlagano, naj bi stare ,,rudarske barake" v katerih so zelo slabi bivalni pogoji porušili namesto njih pa zgradili nova stanovanja. Izelani sta dve varianti pozidave tega območja. Po prvi varianti bi veljala komunalna ureditev tega območja 81 milijonov dinarjev, pridobili pa bi. 124 novih
stanovanj in 127 parkirišč. Po drugi varianti bi pridobili 110 stanovanj in 147 parkirišč, komunalna ureditev pa bi veljala 76 milijonov dinarjev. Obe varianti osnutkov zazidalnih načrtov bosta javno razgrnjeni.
Člani izvršnega sveta so na zadnji seji potrdili tudi nove cene stanarin in komunalnih storitev. Tako so stanarine že od 1. januarja letošnjega leta višje za 35 odstotkov, komunalne storitve pa so se podražile s prvim februarjem in sicer za 38 odstotkov.
Vljudno vas vabimo na
svečano AKADEMIJO
ob 8. februarju — slovenskem kulturnem prazniku, ki bo dne, 8. februarja, ob 19. uri v Domu kulture v Titovem Velenju. Na proslavi bodo podeljena letošnja Napotnikova priznanja. V programu bodo sodelovali:
Mešani pevski zbor Svoboda Iz Šoštanja, recitatorja Sliva Mlinar in Kari Seme, ki bosta brala pesmi članov Odbora za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje.
Občinska kulturna skupnost Velenje
Ob praznikih se pogosto ozremo na dosežene rezultate v preteklosti, kritično ocenjujemo trenutno stanje in poskušamo realno trasirati pot razvoja v prihodnjost.
Gotovo je letošnje štirideseto leto praznovanja slovenskega kulturnega praznika v svobodi tisto, ki bi bilo primerno, da naredimo celovito analizo in prikaz povojnega razvoja kulture v naši družbenopolitični skupnosti. Bodimo prepričani, da bi imeli kaj napisati oziroma pokazati. O tem bi lahko po področjih in v nadaljevanjih pisali v tedniku Naš čas. Najbolje pa bi bilo, če bi izdali posebno publikacijo (zbornik), ki bi bila v ponos nam in prihodnjim rodovom.
Danes imamo številne objekte za kulturne namene, ki so razporejeni po vsej občini. Večina teh je primerno vzdrževanih in dobro služijo svojemu namenu. Tem objektom se bosta v kratkem pridružila adaptiran dom kulture v Smartnem ob Paki in nova glasbena šola v Titovem Velenju. Velik dolg imamo v našem kulturnem prostoru do nepremičnih in premičnih kulturnih spomenikov, ki jih želimo ohraniti zanamcem.
Za vzdrževanje in obratovanje vseh objektov bi bila potrebna občutno večja finančna sredstva kot so. Zavedati pa se moramo, da je treba s svobodno menjavo dela pridobljena finančna sredstva ustrezno razdeliti, da bo na voljo dovolj velik delež teh sredstev za bogato in razvejano kulturno dejavnost, ki jo izvajajo delavci Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju, številni člani društev in skupin združeni v Zvezi kulturnih organizacij Velenje ter drugi izvajalci s področja kulture. S preudarnim planiranjem in racionalnim trošenjem sredstev smo v preteklem letu zadovoljivo izpeljali vse načrtovane programe.
V Občinski kulturni skupnosti nam je uspelo dobro organizirati delo vseh organov. V odbore in komisije smo pritegnili zainteresirane izvajalce in uporabnike družher i politične skupnosti in jih okrepili z ustreznimi strokovnjaki, če je bilo to potrebno. Rezultati se kažejo v izdelanih strokovnih analizah obstoječega stanja in predlogih reševanja po prioritetnem vrstnem redu, kar je uporabno za tekoče delo in je hkrati osnova plana za naslednje srednjeročno obdobje.
pomena pav motivacija delavca skozi njegov osebni dohodek. V strokovno pripravljene ukrepe za doseganje boljših rezultatov in njihovo dosledno izvajanje je potrebno vključiti vse sile: samoupravne organe, stroko, družbenopolitične organizacije", slehernega delavca. Tu pa jasno opredeliti tudi odgovornost. Če bomo vse, kar si bomo zadali, tudi dosledno uresničevali, potem bodo tudi rezultati. Če pa teh ne bo, če se bodo še naprej kopičile zaloge, če ne bo premikov ki se bodo potrjevali v. rezultatih, če ne bo pravega nagrajevanja, potem ... Če ne bo šlo drugače bodo potrebni tudi kadrovski premiki v smislu načela kadrovske politike: „Prave ljudi na prava mesta."
V prvi vrsti bo potrebno odpraviti notranje slabosti, seveda pa se pri tem ne obnašati, kot da nas zunaj našega okolja nič ne briga in pri tem: obdržati in povečati proizvodnjo, izvoz. Pa tega ne samo zaradi deviz, temveč tudi zato, da bi imeli trg, stik z zunanjim svetom, menjali odnos do kvalitete. In še enkrat; urediti je treba nagrajevanje, ki bo v funkciji doseganja ciljev. Šest ali devet mesecev je najdaljši čas, v katerem se da to urediti, so menili člani komiteja. Seveda pa je eden od pogojev tudi nadaljevati, ali pa začeti — tam, kjer to še niso — z uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizaci-
je. Kaj potem narediti? Veliki večini je jasno. Komunisti so dolžni sprožiti aktivnosti. Najti je treba najodgovornejše strokovne ljudi in narediti temeljito analizo lastnega položaja. In na tej osnovi se potem lotiti konkretnih ukrepov. ,.Verjamem pa, da so to marsikje napravili, pa naleteli na ovire," je dejal eden od razpravljalcev.
Najprej pa si bo potrebno tudi znotraj Zveze komunistov odgovoriti na nekaj vprašanj. Kako bomo reagirali na odstopanja? Z odločnostjo in posegom ali pa bomo strpni? Do kod seže meja med strpnostjo in reagiranjem? Kaj so komunisti v posameznih okoljih — nosilci progresivnih ali pa morda celo nazadnjaških interesov?
Ko že govorimo o stroki in znanju pa je treba dati tudi inovativni dejavnosti mesto kot ji gre.
V nadaljevanju so člani Občinskega komiteja potrdili vsebinska izhodišča za pripravo letne seje OK ZKS Velenje. Priprave so se v bistvu pričele že z razpravami o predlogu sklepov 13. seje CK ZK Jugoslavije, letna seja občinske konference pa bo v prvi vrsti naravnana prav na uresničevanje dokončno sprejetih sklepov.
Občina Velenje
Proslave ob kulturnem prazniku
Gle-84«,
Pregledna razstava sopotnika „Vesnanov" -Frana Klemenčiča
V okviru svečane akademije ob kulturnem prazniku — 8. februarju, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik priljubljenega »Vesnana« — FRANA KLEMENČIČA (1880—1961). Razstava je rezultat vztrajnega in večletnega dela in je širšega družbenega pomena. Nastajala je v sodelovanju z Narodno galerijo in drugimi strokovnimi sodelavci.
Dela predstavljajo predvsem pokrajinsko motiviko in tihožitja. Predstavljena bo le glavnina izbranih del iz zbirk: Narodne galerije iz Ljubljane, Umetnostne galerije iz Maribora, Mestnega muzeja iz Ljubljane, Skupščine SRS iz Ljubljane, GorenjskegaVnuzeja iz Kranja, Kulturnega centra Ivan INapotnik iz Titovega Velenja in zasebnih zbirk.
Ta razstava pomeni za Kulturni center Ivan Napotnik dodatno kocko v mozaiku širokega koncepta, za katerega si prizadeva že vrsto let.	Franc Klemenf ič —
Vsem delavcem v kulturi in vsem, ki delajo za kulturo, ob prazniku iskreno Čestitamo.
Emil Hartner, predsednik skupščine OKS
Ena od prvih nalog vseh subjektivnih sil v sleherni organizaciji združenega dela je intenzivno nadaljevanje aktivnosti za boljše gospodarjenje. Samo rezultati in še enkrat rezultati so osnova,'da bomo tudi v tem letu lahko realno obdržali nivo osebnih dohodkov, pokrivali potrebe skupne porabe in ustvarili akumulacijo, ki bo osnova za optimističen start v naslednje srednjeročno obdobje. Start v letošnje leto pa žal ni obetajoč. Saj je industrijska proizvodnja v letu 1984 kar za 2,4 odstotke nižja kot je bfla leto poprej, v decembru lani pa je nižja celo za 9,3 odstotke v primerjavi z decembrom 1983. Ta nivo pa prenašamo v letošnji januar.
Takšen uvod smo naredili zato, ker so zadnjo sredo v januarju člani Občinskega komiteja ZKS Velenje največ pozornosti namenili prav obravnavi resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Velenje v letošnjem letu in opredelitvi nalog komunistov pri njenem uresničevanju.
Skozi vso razpravo je bila prisotna misel o nagrajevanju po. delu. To je bistvena naloga, so si enotni vsi. Verjetno bi že marsikje prešli na to obliko nagrajevanja, je poudaril eden od azpravljalcev, pa tega nočemo. Milijon razlogov poiščemo samo zato, da nam ne bi bilo potrebno priznati, da nekdo dobro dela, drug pa slabo. Ponekod zaradi tega delavci preidejo v drugo skrajnost, ko si mislijo — delal bom toliko, kot me nagradijo — pri tem pa ne razmišljal o nagrajevanju po delu. Za boljše gospodarjenje pa je bistvenega
Zimska pokrajina
Občinski komite ZKS Velenje
TITOVO VELENJE: 6. februarja ob 19.30 v Domu kulture, dališče »Pod kozolcem« iz Šmartnega ob Paki, »SLEHERNIK avtorja Huga von Hofmannstahla; v prevodu Otona Župančiča,
BEVČE: 9. lebruarja ob 18. uri v Domu krajanov,
ŠENTILJ: 10. februarja ob 15. uri v Domu krajanov,
ZAVODNJE: 10. februarja ob 10.30 v Prosvetnem domu,
GABERKE: 13. februarja ob 18. uri v Domu DPO.
2. stran * H3S GČ3S	OD ČETRTKA DO ČETRTKA		Titovo Velenje *	7. februarja 1985
		- — - —	—.	
Občinski odbor Rdečega križa Velenie
Še bolj razvijati prostovoljno delo
To soboto bodo ocenili delo na programsko-volilni skupščini v iztekajočem petletnem obdobju člani občinskega odbora Rdečega križa Velenje, predstavniki krajevnih organizacij in aktivov iz delovnih organizacij ter mladi člani teh humanitarnih organizacij. Poleg tega se bodo dogovorili o delu v prihodnje ter izvolili nove člane predsedstva.
O tem, kako je delal v letih 1980— 84 občinski odbor Rdečega križa Velenje oziroma poverjeniki, člani aktivov, bi gotovo najbolje ocenili sami uporabniki. Člani skupščine in predsedstva občinskega odbora Rdečega križa Velenje so si prizadevali, da bi v zaostrenih razmerah prišla prostovoljno delo ter humanitarna dejavnost še bolj do izraza. Organizacija šteje 21.430 članov, ki so vključeni v 19 krajevnih organizacij Rdečega križa, na osnovnih šolah velenjske občine pa marljivo dela prav toliko aktivov mladih članov.
Naloge občinskega odbora Rdečega križa Velenje so po svojih močeh skušali izvajati v praksi člani raznih komisij. Naj-
bolje so se v teh letih delovanja izkazali člani komisije za zdravstveno vzgojo in prvo pomoč. V tečajih prve pomoči so se usposabljali bodoči vozniki, enote civilne zaščite ter še nekateri drugi občani. Tudi zdravstvena predavanja na željo občanov sodijo v dela in naloge te komisije, ki so jih vedno uspešno pripravljali. Predavanja o revmatičnih obolenjih, obolenja srca in ožilja, infarktu, alkoholizem in škodljivost kajenja so pritegnila precej občanov. Mnogo dela je imela v preteklem obdobju komisija za krvodajalstvo, ki je skrbela za zadostno količino te najpomembnejše človeške tekočine za celjsko in slovenjegraško bolnišnico ter Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Njihov trud ni bil zaman, saj vsako leto na tem področju v občini dosegamo lepe uspehe. Po številu krvodajalcev se uvršča velenjska občina v sam vrh v Sloveniji in Jugoslaviji. Pred štirimi leti se je krvodajalskih akcij udeležili 3389 občanov, leto kasneje 3721, predlani jih je prišlo na odvzemna mesta 4275, lani pa je izkazalo
svojo pripravljenost pomagati sočloveku že več kot 4300 prebivalcev občine Velenje. Posebej razveseljivo pri tem je število mladih darovalcev krvi, ki prav tako narašča.
Delo članov komisije za socialna vprašanja ter mladih po osnovnih šolah je precej združeno. Obe sta v preteklih letih zadane naloge vestno izpolnjevali. Največ pozornosti namenjata izvajanju sosedske pomoči. Pomagali so starejšim občanom, invalidom, bolnim krajanom. Mladi člani Rdečega križa so se lani prvič vključili v republiško tekmovanje nudenja pomoči starejšim in invalidom ter dosegli lepe uspehe, saj sta med republiškimi nagrajenci dve osnovni šoli in ena krajevna organizacija Rdečega križa. Delo mladih članov in komisije za socialna vprašanja pa ni samo nudenje pomoči potrebnim, ampak tudi razne zbiralne akcije, kot so zbiranje oblačil, obutve in posteljnine, požrtvovalni so tudi pri zbiranju papirja in drugih sekundarnih surovin. V avli občinske
skupščine pa so lani prvič pripravili občinsko razstavo in na njej prikazali svojo bogato in pestro dejavnost v tej humanitarni organizaciji.
V letošnjem letu dejavnost občinskega odbora Rdečega križa, članov predsedstva, poverjenikov, aktivistov ne bo ničmanj obsežna kot pretekla leta. Največ pozornosti bodo člani te humanitarne organizacije namenjali zdravstveni in socialni vzgoji, predavanjem, spodbujanju in razvijanju sosedske pomoči in usposabljanju aktivistov Rdečega križa za prostovoljno delo, med prednostne naloge pa sodi še dejavnost na področju krvodajalstva. Organizirali bodo tudi razne zbiralne akcije, zlasti komisije za socialna vprašanja in mladi člani po osnovnih šolah. Člane občinskega odbora pa čaka še mnogo dela pri ustanavljanju humanitarnih organizacij V samem mestu Titovem Velenju.
Ze sedem let je minilo odkar sta občinski organizaciji Rdečega križa Velenje in Splita podpisali listino o pobratenju. Eno izmed najbolj konkretnih oblik širjenja bratstva in enotnosti bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Letos prihaja v goste 50 krvodajalcev iz Splita v Titovo Velenje, kjer se bodo srečali z velenjskimi darovalci krvi že osmič zapored.
Skupščina komunalne skupnosti
Komunalne dobrine postajajo vedno dražje
Komunalne storitve se dražijo, komunalci pa še vedno stežka lovijo sapo. Tako nekako bi lahko ocenili razmišljanja ,z zadnje seje skupščine komunalne skupnosti, saj so bile prav nove cene komunalnih storitev dobrin in prispevkov za široko potrošijo, poslovne prostore, industrijo in obrt osrednja točka dnevnega reda. Komunalci so ob tem opozarjali, da vendarle le podražitve še zdaleč niso takšne, da bi poleg normalnega tekočega vzdrževanja in najnujnejših obnov omogočale nadaljuj razvoj komunalne infrastrukture oziroma obsežnejšo obnovo stanovanjskih objektov.
Tako so bili delegati kar nekako nemočni pred sicer preskromno argumentiranim gradivom, v katerem so res nekatere skokovite spremembe cen dajale vtis, da je v Hjih skrito tudi nedelo in slaba
organizacija in so bile zato zelo primerne za polemiko.
To je veljalo predvsem za cene komunalnih storitev za družbeni sektor, saj so se cene za široko potrošnjo s 1. februarjem po družbenem dogovoru povišale ga zdaj za 38 odstotkov, 1. julija pa je predvidena naslednja podražitev. Za družbeni sektor pa je zalogaj večji, povečanje pa sega od 45 odstotkov za toplotno oskrbo, do 211 odstotkov za odvoz smeti. Posebno vprašanje pa je še razširjena reprodukcija.
Delegati so menili, da postajajo nesprejemljivo visoke tudi cene pogrebnih storitev, saj bo npr. po novem potrebno samo za izkop in zasip grobne jame odšteti več kot 7000 dinarjev. Ker pa se "del stroškov pokrije še iz drugih virov, je torej cena izkopa še višja in kot
so poudarjali delegati, kljub težavnemu terenu, ki zahteva celo delo s kompresorjem, še vedno vprašljiva.
V nadaljevanju seje so delegati obširneje spregovorili še o osnutku plana komunalne skupnosti za leto. Opozorili so, da je to bolj načrt želja, kot pa resničnih možnosti komunalne skupnosti, saj sredstva gotovo ne bodo zadoščala za uresničitev vseh predvidenih nalog. Menili pa so tudi, da bi bilo potrebno preveriti, če prispevna stopnja za komunalno skupnost še ustreza potrebam, ki jih izkazujemo na tem področju. Velika škoda bi bila namreč, če bi zaradi težav, s katerimi se otepamo, zanemarili komunalno gqspodarstvo, saj bi kasneje pomanjkljivosti, ki bi nastale, le stežka odpravili.
Več kot jasno je, da bi na tem
Gorenje-Glin Nazarje
Temelj nagrajevanja po delu
Delavci Lesne industrije Gore-nje-Glin Nazarje so se zadnjega januarja na referendumu odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Na referendumu so se temeljito pripravljali. Osnutek in predlog tega pomembnega samoupravnega akta so obravnavali po samoupravnih delovnih skupinah in na vseh ostalih samoupravnih ravneh, delavci pa so se na zborih 28. in 29. januarja z javnim glasovanjem opredelili za vsebino sporazuma. Ta pomeni
pomemben korak naprej pri izgrajevanju sistema nagrajevanja, predvsem pa se bodo z njim močno približali uresničitvi načela delitve po delu in rezultatih dela.
Novi akt ureja področje nagrajevanja na podlagi minulega dela in nekaterih dodatkov, opredeljuje pa tudi skupna merila za pripravo analitične ocene in osebne ter skupinske učinkovitosti. Dela bo torej še veliko. Naslednja naloga bo namreč pravilnik, ki bo opredelil osnove in merila samoupravnega sporazuma. Nje-
gov sestavni del bodo tudi analitične ocene del in nalog.
Bodoče naloge bodo torej zahtevne in pomembne, velika spodbuda pri njihovem uresničevanju pa so rezultati zadnjega referenduma, ki obenem pričajo, da so se razmere v tej delovni organizaciji bistveno izboljšale. Za sprejem samoupravnega sporazuma je namreč glasovalo 83,9 odstotka delavcev. V-Zagarstvu je bil odstotek 80,8, v Energetiki in vzdrževanju 96,7, v Stavbnem pohištvu 84,7, v Iverni 77,6 in v delovni skupnosti 90,7.
Zveza rezervnih vojaških starešin
Pričeli bodo obvezna predavanja
V občini Velenje bodo še ta mesec opravili obvezna predavanja za vse- rezervne "vojaške starešine iz programa izobraževanja in usposabljanja za letošnje leto.
Komisija za idejno-politično, strokovno-vojaško in samozaščitno usposabljanje pri občinski konferenci ZRVS je pripravila program in spored predavanj, ki bodo v različnih krajih. Prvi del obveznih predavanj bo v mesecu februarju, kasneje se bo usposabljanje nadaljevalo po krajevnih organiza-
cijah ZRVS, v jeseni pa bodo izvedli program občinske konference ZRVS, oziroma njene komisije za idejno-politično izobraževanje.
Predavanja so razdeljena na vojaško-politične, varnostne in gospodarske razmere v svetu, Jugoslaviji, občini, krajevni skupnosti in v združenem delu ter na priprave na oborožen boj. Najprej jih bodo pripravili v krajevnih organizacijah ZRVS Desni breg, Stara vas, Skale in Konovo ter Šmartno ob Paki (12.
februarja), v krajevrlih organizacijah Edvarda Kardelja, Šmartno, Podkraj-Kavče, Pesje in Staro Velenje bodo predavanja 14. februarja, starešine v krajevnih organizacijah Levi breg, Šalek-Gori-ca, Šoštanj, Družmirje in Gaberke pa se bodo na predavanjih zbrali 21. februarja.
Vsem rezervnim starešinam priporočajo, da pred predavanji proučijo revijo Naša obramba, št. 12/84, kjer je podrobno opisana tema ,,Priprave na oborožen boj".'
B. M.
področju marsikaj lahko naredili tudi občani sami s skrbnejšim in varčnejšim odnosom do ustvarjenih dobrin, pa tudi z udarniškimi akcijami, ki jih z različnimi izgovori vedno bolj skušamo potisniti iz naše vsakdanjosti.
B. Z.
VARNOSTNI INŽENIRJI IN TEHNIKI — Prejšnji teden so se na petem občnem zboru v Titovem Velenju zbrali člani društva varnostnih inženirjev in tehnikov i2.velenjske, mozirske, slovenjegraške in ravenske občine. Na zboru so bili inšpektoiji dela in požarne varnosti, sodelovali pa so tudi predstavniki delavske univerze Titovo Velenje, s katero društvo že vrsto let tesno sodeluje. Najprej so ocenili delo v preteklem obdobju, bilo je zelo uspešno, veliko časa pa so namenili predlogu novega zakona o varstvu pri delu. Na koncu so obravnavali in sprejeli še letošnji delovni program.
Priznanje zdravstvenim delavcem
Kljuh posameznim kritikam, ki tu in tam padajo na račun našega zdravstva, kljub njegovi prostorski utesnjenosti in že močno iztrošeni medicinski opremi je izredno razveseljivo, da delavci zdravstvenega centra ukrepajo očitno z visoko strokovnostjo in veliko požrtvovalnostjo.
Posebno še v tako izjemnih okoliščinah, kot so bile 28. decembra, ko se je na Kidričevi cesti pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta trčila av-
tobus in tovornjak in sta dva potnika izgubila življenje.
Zdravstveni center Celje tozd Operativni oddelek z anestezijo je v imenu kirurške ekipe namreč v teh dneh zdravstvenim delavcem v Titovem Velenju naslovil sporočilo v katerem se jim zahvaljuje za kakovostno prvo medicinsko pomoč in transport poškodovancev. Med drugim so zapisali, da sta bila oskrba in transport poškodovancev tako kakovostno opravljena, da jim zato izrekajo priznanje.
Zdravstveno varstvo živali
Pomembne zakonske novosti
Živalske kužne in zajedalske bolezni neprestano grozijo živalim in tudi človekovemu zdravju. Zemljepisni položaj Slovenije, odprtost naših meja in aktivna povezanost s svetom, to nevarnost le še povečujejo. Z industrializacijo v živinoreji se pojavljajo nove nevarnosti za zdravje živali in ljudi. Vse to seveda narekuje novo kakovost varstva živali pred kužnimi boleznimi, teija tudi odpravo vseh pomanjkljivosti, ki bi lahko predstavljale nevarnost za zdravje živali in ljudi, pa tudi odpravo pravnih vrzeli, ki bi lahko ovirale učinkovito delo veterinarske službe.
Zdravstveno varstvo živali v veljavni zakonodaji ni celovito urejeno. Delno to področje urejajo štirje republiški predpisi, seveda pa tudi nekateri zvezni. Tudi veljavni zakon o veterinarski službi je že pretesen okvir za učinkovito delo, glede pooblastil veterinarske inšpekcije pa posebnega predpisa sploh ni. Smotrno bi torej bilo urediti celotno varstvo živali pred kužnimi boleznimi in zdravstveno varstvo ljudi pred zoonozami in obolenji, ki jih lahko povzročijo oporečne živalske surovine in proizvodi, organiziranost in izvajanje zdravstvenega varstva živali, zaščito živali pred mučenjem pri izvajanju varstva ter veterinarsko inšpekcijo v enem zakonu. Gre torej za zaokroženo vsebinsko in pravno področje.
Z zakonom bo ta" dejavnost opredeljena tako, da zagotavlja prventivo pred živalskimi boleznimi. zagotavlja zdravljenje in zatiranje, varstvo prebivalstva pred boleznimi, ki so skupne živalim in ljudem, zagotavlja proizvodnjo in promet zdravstveno neoporečnih živalskih surovin, proizvodov in krmil, nemoteno reprodukcijo živali in varstvo okolja pri reji živali in sorodnih dejavnostih. Zakon bo
določal, da je vsak lastnik živali dolžan skrbeti za zdravje živali, da ne sme ogrožati zdravja drugih živali, ljudi in okolja. Vsak lastnik bo imel pravico do organiziranega varstva živali v obsegu, ki ga bo določal zakon.
Poleg vsebine in obsega zdravstvenega varstva živali bo zakon na novo določil širša temeljna strokovna področja tega varstva, na katerih bodo delavci opravljali veterinarske storitve. Posebno poglavje bo namenjeno varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki bo dopolnjeno še z novimi ukrepi za zagotovitev varstva živali in prebivalstva pred temi boleznimi. Poleg tega bo zakon določal tudi organizacijske oblike dejavnosti zdravstvenega varstva, opredeljeval pa bo tudi kakšne veterinarske storitve bodo opravljale veterinarske organizacije. Opredelil bo načela, pogoje in posebnosti za ustanavljanje in opravljanje dejavnosti teh organizacij ter
posebne pogoje dela in obveznosti pri tem varstvu, kot so dežurstva, stalna pripravljenost in druge, zasebna veterinarska praksa pa ne bo dovoljena. Novosti je seveda še več in na najrazličnejših področjih.
Zbor združenega dela in zbor občin Slovenije bosta osnutek zakona predvidoma obravnavala v drugem trimesečju, predlog zakona pa sprejela v zadnjem letošnjem trimesečju. V vseh obdobjih oblikovanja zakona bodo tekle razprave v vseh temeljnih delegacijah, veterinarskih službah in strokovnih združenjih, vanje pa naj bi se vključile vse organizacije združenega dela, ki se ukvatjajo s proizvodnjo in prometom živalskih proizvodov. Zakonska določila seveda zadevajo slehernega lastnika živali, zato bi morali k sodelovanju v razpravah, posredovanju predlogov in mnenj ter dograjevanju določil spodbuditi kar najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Nobena prošnja ne zaleže
Ni malo primerov, ko ljudje iščejo vse možne poti, da bi čimprej rešili to ali ono zadevo. Zal, so nemalokrat vsa prizadevanja, da bi se stvar uredila v najkrajšem možnem rednem postopku zaman. Dogaja se tudi, da enostavno ne vedo, kam bi se še obrnili, da bi našli rešitev. Nekaj je tudi takih, bolj vztrajnih, ki se oglasijo v našem uredništvu in želijo seznaniti bralce o tem kaj jih teži, z upanjem seveda, da se bo vendarle kaj premaknilo in zapisati moramo, da se v nekaterih primerih res.
Tudi Irena Rošer iz Šercerjeve 15 v Titovem Velenju se je, potem, ko je ie ubrala vse možne poti, oglasila v našem uredništvu, da bi rešila svojo nevšečnost in povedala naslednjo zgodbo. »Septembra 1983 sem se z družino preselila v novo, večje stanovanje na Sercerjevi 15. Ob prevzemu stanovanja sem v predsobi opazila precejšnjo po-• škodbo tlakov na tleh, veliko približno 60 kvadratnih centimetrov. Seveda smo zelo opazno poškodbo nemudoma za-
pisali v zapisnik primo-predaje stanovanja in o njej seznanili sektorskega vodjo pri Vekosovi Stanovanjski oskrbi. Ker ni to nič zaleglo, čakanje pa -je bilo vse prej kot prijetno, sem se odločila pismeno obvestiti Stanovanjsko oskrbo, in SISS, nazadnje 28. septembra lani, obenem seveda s prošnjo, da omenjeno zadevo čimprej proučijo in rešijo. Vse pa kaže, da je tudi to naletelo na gluha ušesa, saj si doslej poškodbe ni še nihče ogledal in nam svetoval kaj naj storimo, ali se vsaj spomnil na pismeni odgovor. Pri vsem tem je še posebej neprijetno, da se razpoke nenehno večajo, pa tudi prahu je vsak dan več. Ničkolikokrat se moj triletni sin na poškodovanem mestu spotakne in pade,« nam je Še povedala Irena Rošer. Povsem jasno je, da se stanovalka zaradi te nevšečnosti upravičeno huduje, saj se zadeva vleče v nedogled, pa tudi konca ji ni videti. Na ta problem je Rošerjeva opozorila tudi s tem, da do nadaljnjega ne bo plačevala stanarine.
»NAŠ ČAS, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen Lma^a 1965; od 1. januarja 1973qe izhajal kot štirinajst-dnevnikJi!»Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. .Tiarca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853451. 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 1200 dinarjev (na mesec 100 dinarjev). za tujino 2550 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer ,Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se" po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
7. februarja 1985 ? ■■■MM
* Titovo Velenje
nas cas * stran 3
Gorenje
Uspešno sodelovanje s trgovsko hišo Ouelle International
Prejšnji četrtek je Goreitfe obiskala Greti Schickedanz lastnica in poslovodja firme Que!le International iz Zahodne Nemčije. V tej naši veliki tovarni gospodinjske opreme so ji ob tej priložnosti slovesno predali mili-jonti štedilnik, ki so ga izdelali za to trgovsko hišo.,
Začetek sodelovanja med Gorenjem in Que!le International sega v leto 1970, ko so iz Titovega Velenja odposlali prvih dvanajst tisoč 482 električnih štedilnikov. Izvoz je naraščal iz leta v leto, poleg električnih štedilnikov pa je Gorenje začelo prodajati še plinske štedilnike in vgradne aparate. V letih 1970—1976 je ta zahodnonemška Firma od Gorenja odkupila tudi okoli 114 tisoč pralnih strojev. Sicer pa je v petnajstih letih," kolikor dolgo Gorenje in Quelle International že veže pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju, vrednost prodaje dosegla kvoto sto milijo-
nov dolarjev. Največ proizvodov Gorenja . je ta trgovska hiša odkupila pred dvema letoma in sicer 131 tisoč štedilnikov. Letos v Gorenju načrtujejo, da bodo Quelle prodali 115 tisoč štedilnikov. Asortiman pa bodo razširili z nekaterimi vgradnimi aparati in bojlerji.
Ta zahodnonemška trgovska hiša je največji evropski kupec štedilnikov Gorenja, njuno sodelovanje pa je zelo pomembno tudi za slovensko zunanjetrgovinsko menjavo z ZRN. Ker so se med dolgoletnimi stiki stkali in izoblikovali pristni medsebojni odnosi, ki zagotavljajo nadaljnjo uspešnost sodelovanja, in ker je temu veliko pripomogla lastnica Greti Schickedanz, ji je za njen osebni prispevek pri krepitvi prijateljskih vezi v imenu gospodarske zbornice Slovenije njen generalni sekretar Milan Šterban podelil posebno priznahje.
Med obiskom v Gorenju
Elektrokovinarska oprema
Proizvajajo valilno opremo
S proizvodnjo valilnikov so se v delovni organizaciji Elektrokovinarska oprema dokaj uspešno uveljavili po vsej Jugoslaviji, saj so opremili z njimi še številne valilnice perutnine. _
Doslej so v tej delovni organizaciji proizvajali predvalilnike z zmogljivostjo 33.600 in 16.800 jajc ter izvalilnike z zmogljivostjo 16.800 jajc. Ti so seveda zanimivi za večje valilnice, osvajajo pa tudi proizvodnjo valilnikov z zmogljivostjo do 1000 jajc. Ti pa so zanimivi tudi za široko potrošnjo. Primerni so za vsako večjo kmetijo, ki se želi s perutninarstvom ukvarjati kot vzporedno gospodarsko dejavnostjo. Kot obljubljajo v tej delovni organizaciji bodo ti valilniki na trgu že v drugi polovici letošnjega leta.
V Elektrokovinarski opremi so že pred časom začeli razmišljati, da dopolnijo ta proizvodni program z vso opremo za valilnice. Doslej zanjo v Jugoslaviji ni bilo proizvajalca, torej smo jo uvažali. Ta oprema pa je za uspešno delo večjih valilnic nujno potrebna.
Delavcem v razvojni službi delo-
vne organizacije Elektrokovinarska oprema je že uspelo razviti številne programe dodatne opreme za valilnice. Tako kupcem trudijo napravo za prelaganje jajc in piščancev, vozičke za prevoze jajc in piščancev ter dezinfekcijske komore.
V tem času opremlja delovna organizacija EKO dve veliki valilnici in sicer JATA v Ljubljani in PIK JAD RO iz Splita. Poleg tega pa imajo sklenjene že številne pogodbe za opremo valilnic v Ki-kindi, Bački Topoli, Pančevu, Smederevski Palanki, Baču in v Gnjiljanih.
Predvidevajo tudi, da se bodo z omenjenim programom uveljaviti tudi na tujih trgih. Povezali so se z jugoslovanskimi nosilci izvoza za to dejavnost.
Dopolnjen proizvodni program delovne organizacije EKO je vsekakor izredno zanimiv, saj bodo v prihodnje lahko celovito opremljali valilnice. Razvili so opremo, ki smo "jo 'doslej uvažali, vse pa kaže, da imajo na tem področju tudi izvozne možnosti.
M. Z.
Hmezod
HMEZAD DO GOSTINSTVO - TURIZEM 2ALEC
k sodelovanju za potrebe Hotela Golding Rubin Žalec večje Število gostinskih delavcev za opravljanje zahtevnejših del:
kot vodenj« kuhinje ki pripravljanje zahtevnih del pa
Vse informacije: Hmezad DO Gostinstvo — turizem Žalec, Hmeljarska ulica 2, telefon 710-066 in 710-828.
Zbor komunistov v krajevni skupnosti Desni breg
Prisotnost na sestankih ni dovolj
Opravičilo
V prejšnji Stevilld Našega časa se je zaradi napake v tiskarni zgodila neljuba pomota. Na tretji strani je bil pod naslovom Zbor komunistov krajevne skupnosti Desni breg — Prisotnost na sestankih ni dovolj —■ zamenjan tekst, ki bi moral iziti šele v današnjem časopisu. Za napako se opravičujemo in danes objavljamo obe besedili tako, kot bi morali biti.
Uredništvo
Prava škoda je, da se zbora komunistov krajevne skupnosti Desni breg ni udeležilo več komunistov. Od približno
osemsto, kolikor jih živi v tej krajevni skupnosti, jih je bilo pretekli petek v avli osnovne šole Miha Pintar-Toledo,
le okoli sto. Ko govorimo, da si želimo več odgovornega javnega dela, se potem vprašamo, kako, če vidimo, da se zbora komunistov od tolikšnega števila udeleži le osmina. In ko so gledali, kdo je prisoten na zboru, je eden od raz-pravljalcev ugotovil: »Vidim, da so prisotni tisti, ki so dvajset ali trideset let že delali, manjkajo pa tisti, ki bodo morali še naslednjih dvajset ali trideset let.«
Zbor je bil dobro pripravljen, med udeleženci pa ni manjkal tudi najstarejši komunist — 85. letni Jaka Grčar.
Zbor je bil namenjen uveljavljanju vloge komunistov pri delovanju SZDL v krajevni skupnosti, saj je prav delovanje komunistov znotraj te frontne organizacije prva pravica in dolžnost zapisana v statut zveze komunistov. Kljub temu pa je še veliko tistih komunistov, ki menijo, da se njihova dejavnost začne in konča na sestanku osnovne organizacije, v katero so vključeni, pa naj bo to v združenem delu ali pa v krajevni skupnosti. To pa je tudi eden od razlogov, da se vloga krajevne skupnosti prepočasi uresničuje, da je premalo razvita hišna samouprava, da delo delegacij še ni dovolj povezano z dejanskimi interesi krajanov in ne nazadnje, da naloge in aktivnosti v krajevni skupnosti temeljijo le na dobri volji peščice posameznikov.
Čeprav v krajevni skupnosti delujejo štiri osnovne organizacije zveze komunistov, se skoraj povsod otepajo z enakimi problemi. Ponekod nekaterih svojih članov še do danes niso videli, komunist pa bi moral biti v prvi vrsti tudi aktivist SZDL. Pa ne samo tisti, ki je vključen v osnovno organizacijo tam, kjer živi, ampak tudi tisti, ki je vključen tam, kjer dela.
To pa je bila tudi osnova, na podlagi katere so na zboru koministov sprejeli določene zaključke. Naj navedemo samo najpomembnejše.
Obvezali so se, aa Dodo tvorno sodelovali v razreševanju krajevne problematike in se vključili vaktive komunistov, ki se bodo oblikovali v posameznih skupnostih stanovalcev. Se posebno pa bodo sodelovati pri utrjevanju krajevne samouprave. Največ dela jih čaka prav pri uveljavljanju sosesk in sicer tako. da bodo sodelovali pri delu odborov sosesk in pri utrjevanju sekcij SZDL, ki se bodo ustanovile po posameznih soseskah.
Svoje obveze bodo sprejemali na sestankih aktivov komunistov, ki se bodo oblikovali pri skupnostih stanovalcev, kjer bodo komunisti tudi obvezni poročati o svojem delu. Pri svojih aktivnostih. bodisi v organih SZDL, krajevni samoupravi ali hišni samoupravi, pa se bodo morali zavedati vodilne idejnopolitične vloge, ki jo morajo potrjevati z družbenim delovanjem in osebnim zgledom. Vse štiri osnovne organizacije, ki delujejo v tej krajevni skupnosti so se obvezale, da bodo v vsakem aktivu komunistov posamezne skupnosti stanovalcev določile vodjo aktiva, ki bo moral biti hkrati tudi vključen v osnovno organizacijo na
tistem območju, kjer je skupnost stanovalcev.
Osnovna organizacija pa bo morala imeti pregled nad delom aktiva. Če bo član zveze komunistov odklonil obveznosti, ki naj bi jih sprejel v aktivu, bodo o tem obvestili osnovno organizacijo v katero je vključen.
Komunisti bodo sodelovali tudi pri evidentiranju članstva SZDL, ki se pripravlja, saj se bodo le neposredno lahko seznanili z razpoloženjem med krajani, pri tem pa bodo zabeležili tudi vse probleme in težave, s katerimi se ljudje srečujejo.
Člani zveze komunistov so se tudi obvezali, da bodo kot funkcionaiji SZDL. v krajevni samoupravi, v delegacijah in kot posamezniki aktivno sodelovali pri izvedbah zborov krajanov. zborov skupnosti stanovalcev ter vedno in povsod pomagali razreševali porajajoče probleme. Za neuresniče-vanje obveznosti bodo kot komunisti odgovarjali v osnovni organizaciji, v katero so vključeni.
mkp
Era - poslovni enoti Lastna proizvodnja in Kooperacija Šmartno ob Paki
Glavna usmeritev - hmeljarstvo
Šmarški kmetijci, tako zaposleni v Erini poslovni enoti Lastna proizvodnja kot tudi kooperanti, se iz leta v leto trudijo pridelati na svojih kmetijskih površinah kar največ hrane. To jim je vsaj do sedaj tudi uspevalo.
V Eri. Tok Kmetijstvo Šoštanj, poslovni enoti Lastna proizvodnja so zaposleni z lansko berd povsem zadovoljni, saj so izpolnili začrtane cilje. Kljub neugodnemu vremenu, na hmeljiščih in delu sadjarskega nasada je klestila še toča. so dosegli dober pridelek hmelja, sadjarska letina pa je bila celo rekordna. Na dobrih dveh hektarjih so pridelali kar 70 ton sadja. Treba pa je zapisati še to. da je bilo sadje zaradi ledenih kepic nekoliko slabše kakovosti.
Optimistični so zato tudi njihovi letošnji proizvodni načrti.
Glavna usmeritev Lastne proizvodnje v Smartnem ob Paki bo letos znova hmeljarstvo. Hmelj-ske površine so povečali za dva hektarja in na njih zasadili auro-ro. Tako naj bi letos na teh površinah pridelali 18 ton zelenega zlata. Kljub težavam v živinoreji delavci te Erine poslovne enote še vztrajajo. Visoka cena koruze je namreč povsem porušila razmerja na tem področju. Proizvodni stroški mesa so visoki. odkupna cena prenizka. Trenutno imajo v svojem hlevu 70 pitancev, letos pa naj bi pridelali 35 ton mesa. Zavedajo se namreč. da je lastna oskrba z mesom za velenjsko občino še kako potrebna. Sadni nasad je sicer za srednjo vzgojo že star, vendar so lani kljub toči dosegli izreden pridelek. Zato so se delavci Lastne proizvodnje odlo-
čili, da ga bodo za potrebe ožje in širše okolice Šmartnega ob Paki »obdržali«.
Hud mraz v začetku meseca januarja letos šmarškim kmetij-cem ni prišel »do živega« tako kot marsikomu drugemu. V tem času so popravili in tako pripravili mehanizacijo za nemotena spomladanska dela. Prav tako nameravajo obnoviti v tem letu še nekatera hmeljišča, izboljšati strojni park z nekaterimi drobnimi kmetijskimi priključki in večjim traktorjem ter preurediti sušilnico v vasi Gorenje. Nujno pa bi potrebovali tudi nov objekt za skladiščenje sadja in zaščitnih sredstev, saj bodo morali stari hlev, v katerem sedaj hranijo vse to, porušiti.
Tudi šmarški kooperanti so bili z lansko letino zadovoljni, saj
so na svojih hmeljskih površinah dosegli rekordno proizvodnjo zelenega zlata. Kar 95 odstotkov oddanega hmelja je bilo kljub starim nasadom najboljše kakovosti.
Njihovi letošnji proizvodni načrti so za nekaj odstotkov višji od lanskih 94 kooperantov naj bi oddalo 600 tisoč litrov mleka, za hektar in pol bodo povečali hmeljske površine in na njih skupaj pridelali 10 ton zelenega zlata. S prirejo pitancev se v Erini poslovni enoti Kooperacija ukvarja 75 kmetov. Ti naj bi pridelali 140 ton mesa. Nekoliko večji kot lani bo po njihovih predvidevanjih pridelek pšenice, in sicer 50 ton. Poleg 753 ton brojleijev pa naj bi šmarški kooperanti v letošnjem letu pridelali še okrog 10 ton ribeza.
do vdios Srednjeročni plan ne bo izpolnjen
V delovni organizaciji Vekos so preteklo leto končali pozitivno, čeprav so imeli ob polletju velike težave, saj je morala skoraj 60 milijonov dinaijev nastale izgube pokriti komunalna skupnost iz sredstev namenjenih za razširjeno reprodukcijo. Izguba je nastala predvsem zaradi nepravočasno sprejetih cen in tudi planov, tako da so pol leta gospodarili s cenami, ki so bile sprejete v septembru 1983. leta. Največ izgube je nastalo, pri poslovanju temeljne organizacije Toplovod in sicer okoli 48 milijonov dinarjev, ostalo izgubo pa so zabeležili pri poslovanju vodovoda in javne snage.
Po povišanju cen so v naslednjih mesecih preteklega leta gospodarili pozitivno, seveda pa sredstev, ki so bila v komunalni skupnosti namenjena za razširjeno reprodukcijo, ni bilo mogoče povrniti. Tako se' je še bolj povečal razkorak med potrebami in dejanskimi možnostmi na tem področju.
Cene za individualno in kolektivno rabo ostajajo tudi letos velik problem. Da bi pokrili vse stroške, bi namreč v letošnjem letu potrebovali 1,5 milijarde dinarjev. To je približno 56 odstotkov več kot lani, vendar tudi to ne zagotavlja bistvenega izboljšanja komunalnega standarda. Ker pa se del sredstev zbira s prispevno stopnjo iz dohodka, bo verjetno tudi v letošnjem letu nekaj organizacij združenega dela, ki zaradi izgube tega denarja ne bodo odvedle. Vprašanje, kako obnoviti in dograditi komunalne objekte, pa bo postalo še bolj zapleteno.
„Položaj je že precej kritičen", opozarja v.d. direktorja DO Vekos Viktor Podgoršek. „Na področju preskrbe z vodo smo šele tam, kjer bi po naših planih morali biti že leta 1982, glavni vročevod je že v celoti izkoriščen in se postavlja vprašanje, kako priklopiti Salek III, kanalizacija je tudi potrebna določenih obnovitvenih del, pred-
vsem pa bi bila nujna izgradnja čistilne naprave, saj je brez nje ko-lektor povsem nesmiseln."
Poseben problem je tudi pokopališče. Tu je le še malo prostora za nadaljnja grobna mesta, zato bo kar v najkrajšem času potrebno zagotoviti njegovo razširitev. Eno od zahtevnih vprašanj, ki ga tudi prelagamo iz leta v leto, je ureditev odlagališča komunalnih, še po-sebej pa industrijskih odpadkov. Sedanje odlagališče komunalnih
odpadkov bo Vekos sicer še uporabljal nekaj časa, vendar pa so samo za odvajanje onesnažene vode potrebna precejšnja sredstva. Zavod za urbanizem je pripravil že več rešitev, vendar nobena ni bila povsem ustrezna.
Seveda pa je še bolj kočljivo odlagališče industrijskih odpadkov.
V naslednje srednjeročno obdobje tako komunalna skupnost
ter delovna organizacija Vekos prenašata kopico obveznosti, ki bi jih pravzaprav morali uresničiti že v tem srednjeročnem obdobju pa jima to zaradi pomanjkanja denarja ni uspelo. Seveda se bo vse to poznalo pri kakovosti komunalnega standarda, kjer pa si nadaljnjega zanemarjanja gotovo ne smemo več dovoliti. Tako bo očitno, kljub vsem obremenitvam, potrebno še malo globje poseči v
žeP"	B. Z.
Tozd za PTT promet
Uspešno srednjeročno obdobje
Rezultati, ki so jih v tem srednjeročnem obdobju dosegli v tozdu za ptt promet Velenje, so predvsem na področju investicijske dejavnosti zelo spodbudni. Ze do začetka letošnjega leta so namreč uresničili vse zahtevnejše naloge, do konca leta pa bodo gotovo uspeli opraviti tudi ostale.	>
Tako bodo v letošnjem letu namenili več pozornosti izboljšanju kakovosti tekočega poslovanja na vseh področjih ptt prometa. Skušali bodo zagotoviti tudi večjo racionalnost pri delu, predvsem z zmanjšanjem porabe materiala, energije in tujih storitev. Ker je zaradi velikega obsega investicij akumulativna sposobnost temeljne organizacije nizka, bo seveda še posebej pomembno, kako bodo znali izkoristiti notranje rezerve in zmanjšati poslovne stroške.
„Na področju pridobivanja in razporejanja prihodka pa je posebno vprašanje politika, cen," pravi Anton Centočnik, v. d."direktorja te temeljne organizacije. „V letu 1984 so se povišale cene nekaterim vrstam mednarodnih storitev, na koncu leta pa tudi cene telefonske naročnine in telefon-
skega impulza. Razlika v ceni telefonskega impulza v višini 0,15 din se namensko združuje v združenih ptt organizacijah za izgradnjo objektov posebnega pomena. Izpad prihodka najbolj občuti poštna služba in zato pričakujemo, da se bodo povišale cene pisemskih storitev."
Čeprav so potrebe morda celo večje, bodo na področju zaposlovanja tudi v letošnjem letu sledili določilom plana razvoja ptt prometa, ki predvidevajo le 1 odstotno rast zaposlenosti.
Z izgradnjo ptt centra v Titovem Velenju se je sedaj na področju investicijske dejavnosti in združevanja sredstev težišče naložbene dejavnosti preneslo na druga področja v podjetju za ptt promet Celje. To pa seveda ne pomeni, da bodo ostale neuresničene že začrtane naloge. Tako bo dokončano nekaj telefonskih omrežij v občini Velenje in sicer krajevno kabelsko omrežje Pesje, kjer že tečejo priprave za vključitev naročnikov in krajevno omrežje v krajevni skupnosti Desni breg v Titovem Velenju. Tu so priprave za izgradnjo v teku, investitor bo verjetno
krajevna skupnost sama, ptt pa bo nudil strokovno pomoč.
Nadaljnja naloga je povečanje končne avtomatske centrale v Šoštanju, hkrati z njo pa tudi izgradnja ustreznega kabčlskega omrežja.
Velenjski tozd za ptt promet pokriva tudi občino Mozirje. V tem kraju bodo v kratkem dokončali razširitev vozelne avtomatske telefonske centrale, razširiti pa je potrebno še kabelsko omrežje. V mozirski občini bodo pričeli tudi gradnjo nove končne avtomatske centrale v Smartnem ob Dreti. Ta bo imela začetno zmogljivost 40 naročniških priključkov, seveda pa je potrebno zgraditi tudi ustrezno povezavo s centralo v Mozirju ter pripadajoče krajevno kabelsko omrežje.
Posebna skrb bo v • tem letu namenjena tudi izdelavi smernic za naslednje srednjeročno obdobje. Analiza dosedanjega dela je že opravljena, sedaj pa oblikujejo osnovne usmeritve na katerih bodo pripravili končne potrebe in razvojne možnosti ptt prometa v občinah Velenje in Mozirje.
B. Z
4. stran * liaS
OD TU IN TAM
#
Titovo Velenje *
7. februarja 1985
Koleda
Novi plesi in vrsta gostovanj
Na redni konferenci so, tako kot je to običaj, ocenili delo v preteklem letu tudi člani šaleške folklorne skupine Koleda. Seveda niso mogli tudi mimo težav, s katerimi se srečujejo, hkrati pa so pripravili še delovni program za letos.
Če bi ocenjevali njihovo delo le po nastopih, bi bila ocena primerno aovolj. Ljubiteljem folklore so se predstavili 26-krat, kar je manj kot pretekla leta. Treba pa je povedati, da je bilo med njimi nekaj pomembnih. Tako so Koledniki zaplesali za kulturni praznik na višji politični šoli v Kumrovcu, v Domu španskih borcev v Ljubljani so pripravili celovečerni nastop, v celjskem gledališču so nastopili skupaj folklorno skupino France Prešeren, gledalo jih je občinstvo v., portoroškem Avditoriju, pa v Poreču, Titovem Vrbasu.
"Fantje in dekleta v preteklem letu niso le plesali, ampak so začeli z novimi plesnimi postavitvami. Zadali so si namreč nalogo — naučiti se čimveč slovenskih plesov ter plesov jugoslovanskih Tepublik in pokrajin. Tako so se lani lotili makedonskih plesov, kupili nekaj noš, začetega dela pa zaradi težkih plesov niso speljali do konca. Druga postavitev v preteklem letu pa so plesi iz Banata, vendar tudi teh niso do konca »izpilili«.
Vprašanja, s katerimi se »ubadajo«, se iz leta v leto ponavljajo. Eno glavnih so mladi plesalci, tisti, ki se skupini pridružijo na novo. Dolgoletna skrb članov skupine za podmladek se je lani že obrestovalo, saj jezanimanje za folkloro med mladimi večje. Pridno vadi tudi mlajša skupina in se bo ljubiteljem te dejavnosti prvič predstavila v mesecu marcu.
In kaj bodo delali člani šaleške folklorne skupine v tem letu?
Pravijo, da jih čakajo pomembne naloge. Ob 35-letnici Ivana Ivan-čiča. ki je zanje pripravil tri koreografije, Tjodo zaplesali skupaj z drugimi folklornimi skupinami iz cele Jugoslavije v Zagrebu, v mesecu marcu jih čaka letni koncert, najpomembnejše zanje pa je povabilo na gostovanje v Belo Rusijo. Na slovenskih kulturnih dnevih se bodo predstavili najpomembnejši kulturni ustvaijalci z različnih področij. Za Kolednike pomeni to gostovanje veliko priznanje za dolgoletno delo. Slovensko dejavnost na področju folklore bi radi predstavili kar najbolje in dostojno zastopali Slovenijo in seveda Titovo Velenje, zato se nanj že prizadevno pripravljajo. Poleg naštetega načrtujejo v tem letu nekaj manjših nastopov na proslavah, v goste bodo povabili. celjske folkloriste, po petih letih
Na radioamaterskih frekvencah
Pohorje memorial
Radio klubi okrog Pohoija prirejajo vsako leto v spomin na padli Pohorski bataljon radioamatersko tekmovanje — Pohorje memorial. To tekmovanje je preraslo v največje radioamatersko tekmovanje v Jugoslaviji. V letu 1985 je organizator sklepnih svečanosti Radio klub Slovenj
Gradec, ki bo ob tej priložnosti izdal tudi bilten. Ker sofinanciranje te prireditve ne pokriva osnovnih stroškov prireditve, Radio klub Slovenj Gradec zbira reklamne oglase za bilten. Zainteresirane delovne organizacije Šaleške doline naj svoje ponudbe pošljejo na Radio klub Slovenj Gradec do 13. 2. 1985.
Tefiaj radiotelegraf ije
Vsem ljubiteljem radioamate-rizma v Titovem Velenju pa sporočamo, da bomo začeli tečaj ra-diotelegrafije. Vabimo, da se
oglasijo dne 11. 2. 1985 v domu učencev ob 17. uri v prostorih ra-dio-kluba. Tečaj je brezplačen.
Tekmovanje ob pohodu po poteh XIV. divizije
Radioamaterji velenjskega kluba Hinko Košir smo letos organizatoiji radioamaterskega tekmovanja ob pohodu po poteh
XIV. divizije, ki se bo pričelo 6. 2. 1985. Sodelujejo še radioklubi iz Laškega, Celja in Mozirja.
YU 3 ADZ
PACA
tozd gostinstvo
VABI SVOJE GOSTE
na veselo pustovanje
ki bo na pustno soboto, 16. februarja, v hotelu PAKA, kjer so vam pripravili bogat pustni meni:
—	domače žganje
—	prekajeno svinjsko kračo s hrenom
—	prleško juho
—	kurentov krožnik
—	miške
in ostala pustna jedila
Začetek veselega pustovanja bo ob 20.00 uri. VSTOPNINE Nil
Zabaval vas bo ansambel ODMEV. Najboljše maske bodo nagrajene. Rezervacije po telefonu 853-351 (recepcija hotela PAKA).
PAKA TOZD Gostinstvo pa je za vas pripravila veselo pustovanje tudi v Gostišču KAJUHOV DOM v Šoštanju, kjer bodo za vas na pustno soboto, 16. februarja, s pri-četkom ob 20.00 uri.
Obenem vas PAKA TOZD Gostinstvo obvešča, da od 4. februarja 1985 dalje restavracija HOTELA PAKA posluje neprekinjeno od 5.30 do 23.00 urel
Vljudno vebljenil
pa bi se radi znova srečali s folklorno skupino Sava iz Kranja, ter Tolklorno skupino iz Tista. Med prvomajskimi prazniki pa se bodo marljivo pripravljali za nastope v Rovinju. To še ni vse. V tem letu naj bi končali že lani začeto delo, postavitev makedonskih in banatskih plesov. Za gostovanje v Minsku pa se morajo naučiti še koroških plesov. Še bolje naj bi v tem letu zaživelo delo odbora za folklorno dejavnost pri zvezi kulturnih organizacij. Sest folklornih skupin, ki delujejo na osnovnih šolah, pa bo nastopilo na drugem srečanju otroških folklornih skupin v kulturnem domu.
Avto-moto društvo
Mnoge ugodnosti
Biti član avto-moto društva iz Titovega Velenja pomeni biti član enega najboljših tovrstnih društev v Sloveniji in celo Jugoslaviji. To potrjuje število članov, ki je v preteklem letu porastlo kar za 31 odstotkov ali 624 članov. Tolikega številčnega povečanja ni doseglo niti eno društvo v Jugoslaviji. To pa še ni dokončno število. Pri društvu v zadnjih letih namenjajo precejšnjo pozornost podmladku. Tako se jim je lani pridružilo 527 mladih, ki prejmejo ob vplačilu 25 dinarjev za članarino značko in kresničko. Skupaj s podmladkom je v avto-moto društvo Šaleška dolina vključenih 3167 občanov.
O ugodnostih, ki jih nudi društvo svojih članom, smo na stra-
Samoupravna stavbno zemljiška skupnost občine Velenje objavlja na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84)
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO POSLOVNIH LOKALOV OB KIDRIČEVI CESTI V TITOVEM VELENJU V IZMERI 544 KVADRATNIH METROV BRUTO. TLORISNE POVRŠINE OBJEKTOV
Za gradnjo poslovnih lokalov ob Kidričevi cesti v Titovem Velenju se odda stavbno zemljišče družbene lastnine, pare. št. 1930/1 — zelenica v približni izmeri 1720 kv. metrov k. o. Velenje.
POGOJI RAZPISA SO NASLEDNJI:
1.	Odškodnina za pravico uporabe stavbnega zemljišča znaša 421,00 din za kv. meter bruto tlorisne površine predvidenih poslovnih objektov.
2.	Odškodnina za že zgrajene komunalne naprave na tem območju znaša, 2.571,00 din za kv. meter bruto tlorisne površine predvidenih poslovnih objektov in sicer za že zgrajeno cestno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
3.	Ocenjeni stroški zunanje ureditve z dokumentacijo, ki zajemajo gradnjo dovoznih cest, peš poti in ureditev trga med objekti z odvodnjavanjem pa znašajo 11.135,00 din za kv. meter bruto tlorisne površine predvidenih poslovnih objektov. V spredaj navedenih stroških pa niso zajeti stroški za vro-čevodni, telefonski in elektro priključek, javna razsvetljava, investitorski stroški v zvezj z gradnjo poslovnih objektov, stroški spremembe namembnosti zemljišča, itd. Dokončno se bodo stroški obračunali v dodatku k pogodbi o oddaji stavbnega zemljišča, takoj po dokončanju izgradnje zunanje ureditve.
4.	Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, končana pa mora biti gradnja v 2 letih po podpisu te pogodbe.
5.	Ponudniki morajo v ponudbi priložiti izjavo, da sprejemajo vse razpisne pogoje.
Uspeli ponudnik mora poravnati tudi stroške priprave in objave razpisa.
Vse spredaj navedene stroške mora uspeli ponudnik poravnati najkasneje v roku 15 dni po podpisu ustrezne pogodbe.
6.	Pismene ponudbe morajo interesenti poslati na naslov Samoupravna stavbno zemljiška skupnost občine Velenje, Titovo Velenje, šaleška 19/a, najkasneje do 25. 2. 1985 z oznako „JAVNI RAZPIS".
Razpisna komisija bo obvestila interesente o izbiri ponudnika najkasneje do 8. marca 1985.
Uspeli ponudnik mora podpisati ustrezno pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča najkasneje v roku 7 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da je od ponudbe odstopil. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo interesenti pri Samoupravni stavbni zemljiški skupnosti občine Velenje, Šaleška 19/a, Titovo Velenje, telefon št. 856404.
Titovo Velenje, dne 29. 1. 1985
Samoupravna stavba zemljiška skupnost občine Velenje Izvršilni odbor
ZKO Velenje Odbor za literaturo
objavlja
RAZPIS
za knjižno delo, ki bo v letu 1985 izšlo v posebni številki literarnega glasila HOTENJA
Na razpis se lahko prijavijo vsi sodelavci litararnega glasila Hotenja, ki še niso izdali knjige pri redni založbi ali niso izdali knjige s pomočjo katerekoli druge družbene organizacije.
Na razpis lahko pošljete poezijo v obliki urejene pesniške zbirke (lahko jo uredi tudi avtor sam), zbirke črtic, novel, zgodb, roman, dramsko delo, esej,...
Prispevke je treba poslati pretipkane v treh izvodih, podpisani naj bodo s polnim imenom, priimkom ter točnim naslovom.
Dela je treba poslati na naslov ZKO Velenje, p.p. 1, odbor za literaturo — za razpis do 1. marca 1985. Avtorju izbranega dela bomo podelili nagrado 5.000 din.
Dela bo izbrala tričlanska komisija, v kateri bo najmanj po eden profesor slovenščine, član odbora za literaturo pri ZKO Velenje, in najmanj en zunanji sodelavec. Nagrajeno delo bomo izdali do konca leta 1985 v samostojni knjižni obliki, ostala dela pa bomo porabili za objavo v Hotenjih 6.
nek našega tednika že pisali. Naj omenimo samo brezplačno vleko poškodovanega vozBa do 500 km,
50 odstotni popust v samopostrežni avtopralnici, i.t.d.
V soboto, 16. marca, organizira društvo ogled svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v Planici. CIani imajo 10 odstotni popust. Enak popust uvajajo tudi pri poučevanju v avto šoli.
Ze sedaj se prizadevni člani velenjskega avto-moto društva marljivo pripravljajo na veliko moto kros prireditev, Id bo že 10. po vrsti v naši dolini. Na njej bodo nastopili tekmovalci iz več držav, štela pa bo za pokal Alpe Adria. Takšne velike mednarodne prireditve v Šaleški dolini še ni bilo. Da bo prireditev v celoti uspela, potrebuje društvo več izprašanih športnih funkcionarjev. Vse, la jih to zanima, vabi društvo, da se
udeležijo tečaja, ki se bo začel .v sredo, 13. februarja. Stroške tečaja plača društvo. Vsak mesec pa se lahko bodoči vozniki nauče cestno prometnih predpisov in opravijo tečaj iz' programa prve pomoči za voznike motornih vozil. Ti tečaji so največkrat dopoldan, pa tudi popoldan.
2e v preteklih letih je avto-moto društvo iz Titovega Velenja po-skrbelo za smuko na visokogorskih smučiščih. Tudi letos bodo lahko smučarji preživeli prijetne dni na teh smučiščih v mesecu marcu in aprilu. Seveda bodo pri teh aranžmanih člani deležni posebnih popustov.
Avto-moto društvo vabi vse, ki se želijo pridružiti 3000 članskemu društvu, da se lahko včlani-jo vsak dan v društveni pisarni na Prešernovi 9.
ČASA JE DOVOLJ — Do takrat, ko bom dogradil hišo, bom pa ja dočakal kakšno pocenitev.
VEGRAD, N. SOL. O. TITOVO VELENJE GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE 63320 TITOVO VELENJE, PREŠERNOVA 9A
DELAVSKI SVET TOZD MEHANIZACIJA razpisuje na podlagi določil statuta TOZD Mehanizacija dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE TOZD MEHANIZACIJA
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visokošolska izobrazba tehnične ali družboslovne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
—	da njegova dosedanja dela zagotavljajo, da bodo doseženi sprejeti programi in smeri razvoja TOZD
—	da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pismene prijave z določili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo z oznako „za razpisno komisijo za imenovanje vodje TOZD Mehanizacija".
Vsi kandidati bodo pismeno obveščeni o rezultatih razpisa najkasneje 30 dni po izidu razpisa.
DELAVSKI SVET TOZD KERAMIČARSTVO razpisuje na podlagi statuta TOZD Keramičarstvo dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE TOZD KERAMIČARSTVO
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visokošolska izobrazba tehnične ali družbenoslovne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
—	da njegova dosedanja dela zagotavljajo, da bodo doseženi sprejeti programi in smeri razvoja TOZD
—	da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pismene prijave z določili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo z oznako ,,za razpisno komisijo za imenovanje vodje TOZD Keramičarstvo.
Vsi kandidati bodo pismeno obveščeni o rezultatu razpisa najkasneje 30 dni po izidu razpisa.

7. februarja 1985
* Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
* stran 5
Modna konfekcija Elkroj
1985-leto kakovosti
Modna konfekcija Elkroj ostaja še naprej v vrhu slovenske konfekcijske industrije. To v najlepši meri potrjujejo lanski poslovni dosežki, s katerimi so v Elkroju zares lahko zadovoljni. Lani so na-
IZ OBČINE MOZIRJE
mreč ustvarili 2,4 milijarde dinaijev celotnega prihodka, dohodek presega eno milijardo, na konvertibilni trg so izvolili za400milijonov dinarjev
izdelkov, na klirinškega pa za 200 milijonov dinaijev. Največ izvažajo v Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko, trenutno pa se pogovaijajo tudi za izvoz v Združene države Amerike. Povprečni osebni dohodek je v lanskem letu dosegel 28.500 dinaijev.
Tudi letošnji načrti so več kot obetavni. Celotni prihodek naj bi dosegel4 milijarde dinaijev, dohodek 1,7 milijarde, ali 70 odstotkov več. kot
lani, na konvertibilni trg naj bi izvozili za 500 milijonov dinarjev hlač, klirinški izvoz pa bo ostal približno na lanski ravni. V celoti se zavedajo, da prodaja na domačem tržišču upada, zato bodo letos dali še poseben poudarek izvoznim naporom, seveda pa domačega tržišča ne bodo zanemarili.
Ob tem zelo dobro vedo, da se bo prav v sosednjih razmerah pokazalo, kdo je boljši, sposobnejši, čigavi izdelki so bolj kakovostni. Zato so v Elkroju
letošnje leto razglasili za leto kakovosti.
Pozabiti ne smemo na pomembne naložbe, ki so jih pričeli v lanskem letu in jih nameravajo letos zaključiti. Za Elkroj je zelo pomemben toplovod iz nazarske lesne industrije, ki so ga lani že zgradili. V maju naj bi pričel z delom obrat v Lučah, v tem mesecu pa bodo odprli tudi prodajalno v Tržiču. Tovarna v Odžaku bo pričela z delom konec julija, do konca leta pa naj bi bila zgrajena tudi nova tovarna v Šoštanju. Za Elkroj in njegove delavce, ki zaupajo v svoje sposobnosti in znanje, bodo to veliki uspehi. Danes je delavcev 709, konec leta pa jih bo 1.000.
1 i m	
M	
	PETT
''sL, —	UP -^131—1
sup4 ^ggf***"	
Konec leta naj bi se šoštanjski konfekcionaiji končno preselili v nove delovne prostore
Komunala v občini Mozirje
Ne zmorejo rili zajamčenih OD
V delovni organizaciji Vez Mozirje, oziroma njeni temeljni organizaciji Komunala in gradbeništvo, posebna komisija nenehno spremlja uresničevanje sanacijskega programa. Statusne zadeve so še nespremenjene, saj postopka redne likvidacije tozda Učila v Bočni in stečaja tozda Kovinar-stvo na Rečici ob Savinji še vedno nista zaključena. Ob tem velja zapisati, da bodo tudi za Učila uvedli stečajni postopek. Jasno torej je, da vse skupaj poteka prepočasi, kar v veliki meri ovira nadaljnji razvoj in uveljavitev nove organiziranosti. Načrtujejo namreč ustanovitev enovite komunalne delovne organizacije, ki jo bosta sestavljala komunalno-gradbeni in kovinsko-vzdrževalni obrat.
Komisija je med drugim ugotovila še, da se je poslovanje temeljne organizacije Komunala in gradbeništvo v lanskem letu nenehno izboljševalo in je bilo dokaj
ugodno. Ob tem so v drugem polletju za četrtino dvignili tudi osebne dohodke in se s tem želeli vsaj približati občinskemu povprečju, nesporna pa je ugotovitev, da osebni dohodki komunalnih delavcev še zdaleč niso ustrezno nadomestilo za vloženo delo.
To zgovorno potijujejo dejstva/ Lani so si namreč močno prizadevali, da bi uveljavili ekonomske cene, da bi s tem zagotovili vsaj enostavno reprodukcijo. Tega z 38-odstotnim povečanjem cen v začetku drugega polletja niso uspeli zagotoviti, posledica tega pa je veli izpad dohodka. Če k temu dodamo še dejstvo, da tudi s stečajem obeh tozdov v Bočni in na Rečici ne bodo dosegli pričakovanih rezultatov, potem je jasno, da bo življenjski standard komunalnih delavcev v mozirski občini še bolj zaostajal. Še več. Ne bodo zmožni zagotoviti predpisanih osebnih zaščitnih sredstev, manjša bosta regresa za hrano in
letni dopust, ne morejo pa zagotoviti niti zajamčenega osebnega dohodka, vsaj v prvih treh mesecih ne.
Povedati velja še to, da so lani kupili dva sodobna avtomobila za kantni in kontejnerski odvoz smeti in odpadkov, urejanje osrednjega odlagališča na Hom-cah pa močno kasni zaradi znanih težav pri pridobivanju soglasij in dovoljenj. Tudi očitki, da niso dovolj izkoristili notranjih rezerv, niso povsem na mestu. Ne glede na zastoje pri urejanju statusnih zadev, namreč že delujejo kot enovita komunalna delovna organizacija, kot je predvideno, vendar na treh različnih mestih. Svojo dejavnost bi radi zagotovili na enem mestu in so v zvezi s tem že našli primerno rešitev. Žal se zopet zatika pri pridobivanju soglasij in drugih dokumentov, brez ureditve vseh dejavnosti na enem mestu, pa tudi sanacijskega programa ne bodo celovito uresničili.
Telesna kultura v občini Mozirje
Lep napredek in kadrovske zagate
V	Gornji Savinjski dolini so pred nedavnim ocenili uresničevanje razvojnih smernic telesne kulture za obdobje 1961—1985. Ugotovili so, da so v tem obdobju veliko postorili na vseh področjih telesne kulture, z vsem pa vendarle ne morejo biti zadovoljni. Glede na dejstvo, da so poleg načrtovanih nalog, uresničili še nekaj drugih, pa velja dejstvo, da je seštevek opravljenega dela zelo dober.
V	občinsko zvezo telesnokul-turnih organizacij, ki usmetja dejavnost, je vključenih 27 organizacij in sicer devet športnih društev, tri društva TVD Partizan, osem klubov, komisije za planinstvo, ki zajema šest planinskih društev, tri zveze z dvanajstimi osnovnimi organizacijami v krajevnih skupnostih in štiri šolska športna društva.
Programske smernice so jasno opredeljene, telesna kultura pa je dosegljiva slehernemu občanu,
kar je tudi njen temeljni cilj. V občini želijo telesno kulturo zlasti približati vzgojno-varstvenim zavodom in osnovnim šolam, kar dosegajo s tekmovanjem za športno značko, za telesno-kulturne organizacije v krajevnih skupnostih prirejajo tedne športa, trim akcije in podobno, omeniti velja tudi akcije učenja plavanja in smučanja, v vseh krajevnih skupnostih pa je zagotovljena tudi redna rekreativna dejavnost.
Eden najpomembnejših kazalcev razvoja množične telesno-kulturne dejavnosti so vsekakor občinska športno-rekreativna tekmovanja. Zato je še posebej razveseljiv podatek, da so jih v preteklem obdobju organizirali kar480. Plavanja seje v šoli, bila je v Makarski, naučilo skoraj 680 učencev, z akcijo pa bodo seveda nadaljevali. Tudi za učenje smučanja redno skrbijo. Zlasti v zimskih počitnicah v vseh večjih kra-
jih prirejajo smučarske tečaje za cicibane, pioniije in mladino, šola smučanja pa je obvezna za učence 5. razredov osnovne šole. Tečaje za odrasle naj bi organiziral zgornjesavinjski smučarski klub.
Najbolj pereč problem na tekmovalnem in rekreacijskem področju so kadri. To velja ne glede def
na dejstvo, da so v tem obdobju pridobili nekaj vaditeljev, vodnikov in sodnikov. Primanjkuje tudi trenerjev, zanimanje med posamezniki pa upada tudi zaradi vse bolj zahtevnega izobraževanja. V mozirski občini so v zadnjih letih pridobili tudi nekaj novih objek-
tov. Zlasti pomembno je, da za
) porabili veliko i ste v, saj je delo temeljilo pred-
gradnje niso porabili veliko sredstev, saj je d vsem na prostovoljnih" delovnih
akcijah. Napredek je predvsem očiten v Nazatjah in Mozirju ter na Ljubnem, z obnovo svojih postojank pa so se še posebej izkazali planinci.
Velenje 2000
2. Naraščanje družbene blaginje prebivalcev občine
Pričakovati je, da bo življenjski standard in materialni položaj človeka vse manj odvisen samo od njegovega fizičnega delovnega napora, vse bolj pa od rezulatov celotnega združenega dela zlasti preko dejavnosti vzgoje in izobraževanja, raziskovanja, zdravstvenega varstva, itd. V tem je podlaga za zgodovinski proces izenačevanja umskega in fizičnega dela.
Življenjski standard je rezultat razvoja materialne baze in splošnega socialnega, posebno družbenih dejavnosti. Strategija razvoja v tehnološko in intelektualno smer in adekvatno prestrukturiranje gospodarstva zahteva, da postanejo prednostna tista področja družbenih dejavnosti, ki neposredno vpliva na hitrejšo ekonomsko rast in za zmanjševanje neopravičenih socialnih razlik. Prav socialne razlike bodo tudi poglavitni razlog, da se bo tudi v naslednjem obdobju družbeni standard razvijal razmeroma hitreje kot_osebni.
Bistvenega pomena za napredek družbenega standarda bo izenačevanje prometne dostopnosti dobrin in storitev vsem občanom. Posebno pomembno je tudi izenačevanje delovnih pogojev, predvsem prometnočasovno približevanje stanovanj in delovnih mest. Vselej pa bo veljal tudi kriterij objektivnih materialnih možnosti.
V prihodnosti bo posebno pomembna zaposlitvena politika. •Tehnološka usmeritev globalne strategije bo temeljila na sposobnosti aplikativnega organiziranega znanja. Zato ne' bo dovolj mlade generacije le izobraževati in podpirati znanstvenoraziskovalno delo, marveč bo potrebno znanje aplikativno uporabiti v proizvodnji in v vseh drugih sferah reprodukcije. Zato bo pomembno načelo skladnosti med izobrazbo in kvalifikacijo ter zahtevami dela in tehniko. V okviru zaposlitvene politike je posvečena posebna skrb mladim, ki vstopajo v delovno obdobje svojega življenja, starejšim^
ki izstopajo in invaHdidnim osebam.
Stanovanjska politika se bo ravnala po načelu vsaki družini svoje stanovanje. Gradnja bo disperzirana v skladu s politiko urbanizacije in policentričnega razvoja.
Humanizacija bivalnega okolja bo zahtevala veliko angažiranje občanov, posebno mladine, komunalnih organizacij in krajevnih skupnosti. Stanovanjska politika bo pomemben dejavnik pri demografskem razvoju prebivalstva.
3. Varovanje in izboljšale kvalitete naravnega okolja, smotrna in namenska raba prostora, Izenačevanje pogojev v prometni dostopnosti, skladen regionalni razvoj ter zmanjševanje razlik med mestom in vasjo, se zastavlja kot pomembna usmeritev v naslednji dolgoročni razvojni etapi.
Policentrični razvoj bo dajal večji poudarek dekoncentrirani poselitveni politiki in občinskim središčem ter naseljem. Bistveno bo na politiko urbanizacije vplival odnos do plodne kmetijske zemlje. Novih 10.000 prebivalcev bo mogoče naseliti v disperzirani gradnji, kar bo potrebno opredeliti v dopolnjeni urbanistični in prostorski dokumentaciji.
Močno bo poudarjena zaščita naravnih virov vode, rudnin, gozda, plodnih kmetijskih zemljišč.
Zaustavilo se bo opuščanje kmetovanja in obdelovalne zemlje z ukrepi agrarne, prometne in davčne politike. V okviru cilja o smotrni rabi površin in varovanja okolja je nadaljnja pomembna usmeritev racionalno gospodarjenje z urbanski-mi in drugimi gradbenimi površinami in s tem varčna uporaba kmetijske zemlje ter površin za rekreacijo. Sem se uvršča tudi varovanje kulturne dediščine in naravnih danosti v prostoru. Kmetijska politika bo usmerjena v združevanje zemljišč v večje komplekse, ki bodo omogočali racionalno uporabo kmetijske mehanizacije, dalje v izobraževanje, kreditiranje, socialno (starostno in zdravstveno) zavarovanje kmetov.
Uresničevanje cilja o skladnem regionalnem razvoju se bo upiralo na prometno in energetsko ter vodnogospodarsko infrastrukturo, na politiko in sistem urbanizacije in kmetijske politike.
Varovanje in izboljševanje kvalitete delovnega in življenjskega
okolja bo vtkano v celotno ekonomsko, socialno in prostorsko politiko in usmeritve za uresničevanje vseh omenjenih ciljev dolgoročnega razvoja. Kriterijem ekonomske, socialne in prostorske racionalnosti se bo pridružil tudi obrambno varnostni kriterij.
4. Skladnost ekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja
Izhajajoč iz spoznanja, da socialnih vrednot in ciljev ni mogoče uresničevati brez ustrezne akumulacije iz gospodarske rasti in da te vrednote obstajajo le deloma ustvarjene, če se razvrednoti biofi-
zično okolje in če je poselitev ljudi in delovnih mest neracionalna in nehumana, si postavimo kot cilj: skladnost ter integriteta družbenega razvoja.
(Glej tabelo: Opredelitev opera-, tivnih ciljev in njihove preobrazbe)
3. GLOBALNE RAZVOJNE USMERITVE
. V tem okviru želimo prikazati soodvisnost razvojnih sprememb v svetu, Jugoslaviji, Sloveniji (1) in občini ter medsebojno prepletenost determinant ekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja.
Opredelitev intermediarnih (operativnih) ciljev in njihove preobrazbe (transformacija ciljev v sredstva, pogoje, načine, ukrepe, polij
Vidiki racionalnosti	Družbeni	Ekonomski	Socialni	Prostorski
Sistem interdi-tarnih ciljev (sredstev) 1. Konkretizacija	Samoupravni socialistični sistem	Samoupravno odločanje	Vsestranski razvoj človekove osebnosti in odločujoč položaj delavcev in občana	Teritorialna urbanska in komunalna, socialna in ekonomska konsolidacija sistema
2. Konkretizacija	Skladnost ekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja	Racionalnejše izkoriščanje sredstev	Skladen razvoj življenjskega standarda in produktivnosti	Odpravljanje razlik med mestom in vasjo
3. Konkretiza-zacija	Skladnost tokov družbene reprodukcije	Prestrukturiranje investicij in proizvodnje, izvozna usmeritev	Hitrejši razvoj družbenih dejavnosti, ki neposredno vpliva na proizvodnost dela	Izenačevanje prometne dostopnosti
4. Konkretizacija	Izvozna usmeritev, izboljšanje ekonomskega položaja Jugoslavije v mednarodnih odnosih	Tehnološka in organizacijska modernizacija proizvodnje in poslovanja	Aktivna demografska politika, vsakomur svoje stanovanje	Zaščita naravnih virov vode, kmetijskih in gozdnih površin, varovanje okolja in dr.
S. Konkretizacija	Krepitev obrambne sposobnosti, JLA, SLO,družbena samozaščita	Združevanje sredstev in dela za prioritetne naloge	Rast prostega časa in razvoj družbenih komunikacij	Namenska in varčna raba gradbenih, zemljišč in njihovo podružbljanje
6. Konkretizacija	Povečanje mednarodne in republiške kohezije in sodelovanja	Produktivno zaposlovanje	Odpravljanje socialne diferenciacije	Podružbljanje ur-banske, komunalne, in zemljiške politike (renta)
7. Konkretizacija	Rast D/prebivalca	Rast OP in proizvodnosti (RastD/zap.)	Skladen medobčinski razvoj skladen regionalni razvoj	Disperzija poselitve
Vir:
1.	dr. E. Kržičnik: Sinteza Projekta Maribor 2000 EC Maribor, VEK$ Maribor
2.	dr. E. Pintar: Sinteza Projekta Slovenija 2000, Republiški komite za družbeno planiranje
3.1. Sodobne razvojne težnje in perspektive v svetu
Na splošno moramo računati, da bo ,,obdobje nelagodnosti", ki se je pričalo s prvim naftnim šokom 1. 1973, in ki je značilno po svetovni energetski, surovinski in proteinski krizi, trajalo do konca stoletja. V tem je poglavitni razlog, da se pričenjajo realni proizvodni tvorci ponovno uveljavljati. Tako kmetijska zemlja, gozd, vodno bogastvo, rudnine, turisti-čno-rekreativna območja ipd. prihajajo do svoje realne ekonomske vrednosti. Značilnost obdobja nelagodnosti, ki se je sedaj pričelo, je strukturna kriza razvitega sveta, ki se kaže v nizki stopnji rasti družbenega proizvoda, investicij, produktivnosti ter v visokih stopnjah rasti inflacije, brezposelnosti, valutne in splošne gospodarske nestabilnosti. Kaže se tudi v poskusih nekaterih držav, da bi stisko rešile z ukrepi monetaristične politike (ZDA, VB) ali pa z ukrepi social-no-ekonomske politike (Francija, ZRN, skandinavske dežele). Za naše gospodarstvo vse to pomeni hude pretrese, poslabševanje plačilne bilance, bremena tečajnih razlik, naglo vračanje zdomcev in usihanje njihovega deviznega priliva itn.
Temeljno vprašanje je, kako dolgo bo trajalo to obdobje in kdaj je pričakovati ponovno oživljanje svetovne konjukture?
Napovedi mednarodnih organizacij in uglednih institucij so si glede napovedi dokaj enotne. Govore o zmanjšanju tempa rasti materialne proizvodnje in obsega mednarodne menjave ter o povečevanju plačilnih neravnovesij: presežki in primanjkljaji v plačilnih bilancah večine držav bodo naraščali, kar vodi k poglabljanju prepada med svetovnim Severom in Jugom.
Za dežele Mediterana oz. za dežele s srednjim dohodkom (torej tudi za Jugoslavijo) so napovedi tvoja relativno ugodne. Izhajajo iz daljnosežne ,.zelene revolucije" in s tem v zvezi iz prehajanja dela iz agrarnih dejavnosti v sekundarne in terciarne dejavnosti. Produktivnost bo torej naraščala že zaradi. sektorskega prestrukturiranja gospodarstva: manj dela in kapitala v kmetijstvu in gozdarstvu in več v industriji in drugih nekmetijskih dejavnosti. Produktivnost pa bo v teh deželah naraščala zaradi tehnoloških transfera iz razvitih dežel.

6. stran ★ nSS C8S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje * 7. februarja 1 985
Krajevna skupnost Bevče
Referendum -rešitev komunalnih vprašanj
V	krajevnih skupnostih krajani ne poznajo počitka. V teh dneh imajo polne roke dela pri pripravi programov četrtega samoprispevka. Aktivnosti je res veliko, za tako pomembno in obsežno akcijo, ki edina vodi k napredku, pa se morajo v vseh okoljih temeljito pripraviti.
V	polnem zamahu so priprave na izvedbo četrtega referenduma tudi v krajevni skupnosti Bevče. Sredi preteklega meseca so člani sveta, krajevne konference SZDL te krajevne skupnosti oblikovali na razširjeni seji predlog re-
ferendumskega programa. Med prednostne naloge v naslednjih petih letih so Bev-čani uvrstili modernizacijo ceste Bevče spodaj, Bevče zgoraj, odvod meteornih voda v ožjem delu vasi, predvsem pred večnamenskim domom, ureditev.kanalizacije. Prav tako načrtujejo s sredstvi samoprispevka dokončanje del v domu krajanov, ureditev njegove okolice ter in razširitev vodovodnega omrežja. »Tem nalogam se bodo skoraj gotovo pridružile še nekatere nove, kijih bodo predlagali krajani na zboru.
Ta bo sredi tega meseca. Največ pozornosti bomo torej krajani Bevč v naslednjem srednjeročnem obdobju namenili ureditvi komunalnih vprašanj in tistim, ki so potrebna za kar najboljše delo krajevne skupnosti,« je povedal predsednik sveta Jože Ramšak.
Bevčani se še kako zavedajo. da bodo le z glasovanjem za samoprispevek zagotovili napredek svojemu kraju. Že na zadnjem zboru krajanov so namreč menili, da bi morali s samoprispevkom nadaljevati, saj še niso rešili vseh težav. »Krajevni samoprispevek za nas ni nič novega. To je bil v neki meri že sedaj, le da bomo imeli tokrat večji pregled nad denarjem. Potreb imamo krajani Bevč veliko, vendar že vsem načrtovanim nalogam ne bomo kos. Tudi v naslednjih petih letih pričakujemo solidarnost mestnih krajevnih
skupnosti. V iztekajočem srednjeročnem obdobju smo prav s sodelovanjem sosednje krajevne skupnosti in nekaterih sisov uspeli uresničiti vse zastavljene cilje. »Poleg tega pa načrtujejo še mnogo udarniškega dela, ki gaje bilo v tej krajevni skupnosti že sedaj veliko. Pri obnovi ceste Bevče zgoraj so krajani opravili kar 2950 udarniških ur, pri izgradnji telefonskega omrežja pa 2370 prostovoljnih ur, kar je za kraj s komaj 200 prebivalci zelo veliko.
Bevčani so prepričani, da 20. aprila letos, ko bodo prihajali na volišča, ne bo krajana. ki bi glasoval proti napredku in razvoju. Zavedajo se, da gre zanje, za njihovo uresničevanje potreb. Ob izteku četrtega referenduma pa si bodo znova lahko veselo meli roke, saj bodo s skupnimi močmi gotovo bogatejši za kakšno pridobitev.
S sodelovanjem mestnih krajevnih skupnosti in veliko udarniškega dela bodo reševali v naslednjih petih letih predvsem komunalna vprašanja
SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE
Društvo prijateljev mladine Pesje
Otrokom bo še lepše
Društvo prijateljev mladine Pesje je za lani načrtovane naloge v celoti, uresničilo. Pohvalijo se lahko tudi z dobrim obiskom na vseh prireditvah, kijihnibilomalo, nekoliko slabše je bilo le v času zimskih počitnic. Pa še te bi bile zagotovo bolje obiskane, če bi bilo boljše obveščanje, menijo v društvu prijateljev mladine Pesje.
Zato bodo v prihodnje temu vprašanju posvetili nekoliko več pozornosti, kot sojo doslej. Ugotavljajo namreč, da običajno obveščanje s plakati ni najboljše, zato bodo to pomanjkljivost v bodoče odpravljali s pomočjo šole in mladinske organizacije. Sicer pa si iskreno želijo, da bi njihov glas slišali v vsaki hiši in v vsakem zaselku v tej krajevni skupnosti, povsod tam, kjer so otroci, ki so jim prireditve namenjene. Predvsem so namreč veseli, če se prireditev udeležijo tudi otroci iz oddaljenih krajev. Zelo je razveseljivo, da se v delo društva vključuje veliko staršev. V Podgorju je na primer 33 hiš, kar 90 staršev paje članov društva, kar je zelo veliko, seveda pa tudi v dru-
gih zaselkih ne zaostajajo veliko.
Za letos v društvu prijateljev mladine Pesje načrtujejo še bolj pester delovni program. Prva prireditev bo pustovanje, ki ga bodo sklenili v šolski telovadnici. Ob 8. marcu bodo obiskali ostarele žene. Naslednje prireditve pa so strnili v okvir praznovanja dneva mladosti, v počitniške prireditve, v teden otroka in v novoletno praznovanje.
Za dan mladosti načrtujejo ptičjo ■ svatbo, prvič letos tudi srečanje zotroci s Kardeljevega trga, v Lokovici pa se bodo pomerili v športnih veščinah. Prvič načrtujejo tudi kolesarski izlet s kotalkanjem.. Med počitnicami načrtujejo pionirsko olimpiado, risanje na asfalt, piknik s srečolovom in počitniško varstvo, ki se je že doslej izkazalo za zelo dobro in potrebno. Prvi teden v oktobru je namenjen otroku, prireditve ob tem pa bi radi razširili na ves mesec. Ob novem letu bo otroke obiskal dedek Mraz, predvajali bodo priljubljene risanke, člani DPD Svoboda pa bodo zaigrali veselo igrico. Skratka.'program je zelo bogat, z vsestranskim sodelovanjem in pomočjo staršev ter krajevnih dejavnikov, pa bo zagotovo bogatejši. Seveda si pri društvu zelo želijo, da bi se v njihove vrste vključilo še več staršev.
B. Mugerle
Krajevna konferenca SZDLPaka
Krajevna skupnost Paka zanesljivo sodi med tiste iz-venmestne skupnosti v občini Velenje, ki imajo zlasti na komunalnem področjuyie vrsto odprtih vprašanj.iCljub vsestranskemu prizadevanju in z veliko prostovoljnega dela krajanov, pa nekaterih načrtovanih nalog niso uspeli dokončati. Najčešči vzrok zato je seveda pomanjkanje denarja, ki bi ga še kako potrebovali, da bi lahko dokončali vsaj začeta dela. Zato tudi v tej krajevni skupnosti resno računajo na sredstva 4. samoprispevka.
Kot nam je povedala predsednica krajevne konference socialistične zveze Paka, Marjana Bračič, so se na skupnem sestanku s predstavniki krajevne skupnosti dogovorili o pripravah na referendum. Obravnavali so delovni načrt krajevne skupnosti in poleg tega sprejeli tudi naloge, smernice in aktivnosti, kijih čakajo
v prihodnjem obdobju. Na naslednjih sestankih, ki bodo sledili, pa bodo podrobneje obravnavali program nalog ob uvedbi 4. krajevnega samoprispevka. V krajevni skupnosti Paka namreč poudarjajo, da so v preteklosti veliko naredili, kljub temu pa je še veliko potreb, da bi izboljšali živ-ljenske pogoje krajanov.
Med prednostne naloge sodijo tudi vsi nedokončani objekti iz 3. samoprispevka. To so modernizacija cest, ki so v večini primerov v zelo slabem stanju, v nekatere zaselke pa jih bo treba speljati na novo. Velik problem v tej krajevni skupnosti so tudi avtobusna postajališča, ki jih zaradi oddaljenosti zaselkov od glavne ceste močno primanjkuje. Zlasti bi potrebovali postajališče v spodnji Paki, pri križišču za Trebeliško. Toda z njeno gradnjo bodo morali počakati tako dolgo, da bo kon-
Kino 16 in 2ilnikvGaberkah
Za nami je teden Žilnikovih filmov, ki ga je organiziral Kino 16. Žal na nobenem plakatu, ki so spremljali to prireditev, zaradi poznega dogovora, za vaščane Gaberk ni bil zapisan zanje najvažnejši podatek. 30. 1. 1985 je Kino 16 z Zilnikovimi filmi gostoval tudi v Gaberkah.
♦
Na poti po Sloveniji je to gotovo najpomembnejša postaja filmov Želi-mirja Žilnika, kajti v Titovem Velenju. Slovenj Gradcu, Ljubljani in Izoli, kjer še bodo ti filmi predvajani, že obratujejo redni kinematografi... L'e-tem so predstave Kina 16 izziv za popestritev programov, (na tem mestu velja omeniti, da v velenjski občini stanje sicer ni zaskrbljujoče, saj je program rednega Kina dokaj pester in se redno pojavljajo tudi svetovne uspešnice na naših platnih), saj ti filmi niso namenjeni dvournemu zehanju v kinodvoranah, ampak silijo ljudi k razmišljanju, kar je dandanes zelo redek pojav.
Toda v Gaberkah je Kino 16ssvojo predstavo 25-tim gledalcem, za ceno 50 dinarjev dokazal, da se da filme videli tudi na vasi in to v dvorani nad bifejem. Tako tudi gledalce ni težko dobiti, saj je bife vedno poln in je dovolj, da gosti bifeja za kakšno urico odložijo kozarec, cigarete, šah in tarok karte ter se preselijo za eno nadstropje, ■ kjer se bodo v bodoče vrteli filmi.
Zbrano občestvo je med predvajanjem filmov, (v rednih in izrednih odmorih, za katere je skrbel Vane Gošnik) poskrbelo, da je bila pot v Gaberke plodna tudi za sodelavce Kina 16. saj so krajani, gledalci filmov iz Gaberk. enoglasno podprli predlog, da Silvo Grmovšek še naprej ostane programski vodja Kina 16.
Piko na i pa smo s skupnimi močmi postavili, ko smo s taisto gaberško publiko, kar pod dvorano, v bifeju, posneli kratek dokumentarni film o lemu. kako danes preživljajo vaščani svoje večerne, zimske urice.
Sodelavci Kina 16 so ta skupni projekt že uvrstili v svoj program. Gaberčanje pa nestrpno čakamo naslednje gostovanje. Kina"16. ko bo na našem platnu stekel naš film.
P. Rezman
Že več let si krajani spodnje Pake želijo prepotrebno avtobusno
postajališče.
Ivan Rudnik
Podkrajski fantje
Družita jih petje in glasba
pa bodo lahko uresničili le, če bo 4. referendum uspel, kar pa v krajevni skupnosti Paka ne dvomijo.
B. Mugerle
Saj ne vemo, kako in kje bi začeli zgodbo o Ivanu Rudniku iz Smartnega ob Paki, Rudniko-vem Ivču kot ga kličejo prijatelji, znanci, pa tudi drugi.
Kakšne besede bi uporabili, da bi ga kar najbolje predstavili. Ivč je človek, ki se spozna skoraj na vse. Če hočeš ti popravi to in ono, vedno je poleg, kjer je treba narediti kaj udarniško, rad pomaga sočloveku. V dneh od meseca novembra tja do konca januarja pa je imel mnogo „opravka" na domačih praznikih. Svojih 35 let je Ivč marljiv gasilec, četrt stoletja celo poveljnik šmarške gasilske čete.
Česarkoli se loti, mu ,,zgrata" pravijo tisti, ki jim je že kdaj pomagal. Rad se smeje in šali.
„Če človek zna kaj sam narediti, mu to pride večkrat prav. Za vsako delo pa res ni treba imeti strokovnjaka."
Izučil se je v današnjih časih tako iskanega poklica — čevljarstva. 20 let je bil svojemu pokli- ■ cu zvest. Pet let je poskusil to dejavnost opravljati samostojno, pa ni šlo. Previsoki davki so Ivča ..prisilili", da je poiskal nekaj drugega. Sedaj je že 15 let zaposlen pri Elektru Celje kot elektromonter v prodaji električne energije. In kaj dela na delovnem mestu? Zamenjuje števce, popisuje, terja zamudnike, nekaj let pa je bil vedno nedobrodošel gost — inkasant.
,,Ja, moja življenjska knjiga bi bila zelo zanimiva, seveda če bi jo pisal. Vsak poklic je po svoje lep. Moje sedanje delo jc precej naporno in odgovorno, ljudje pa, tako veste, vseh muh polni.
Vsega sem že navajen, zato vsake stvari ne jemlje več čisto zares."
Veseljak, dobrovoljen je tale Ivč. Kjerkoli se pojavi, povsod je dobrodošel. Zelo rad pove Ivč
.Podkrajski fantje" radi pripomnijo: „Včasih nam zmanjka znanja, volje pa nikoli."
čana regulacija Pake. Zelja krajanov, zlasti mladih, je, da bi dobili noyo športno igrišče, ki bi omogočilo hitrejši razvoj športne dejavnosti. Vse te in druge želje,
samouki, s strokovnim delom pa jim je veliko pomagal Zmago Fran-kovič.
V začetku je besedila in skladbe pisal njihov vodja Franc Vedenik, lani pa so pisce besedil poiskali tudi zunaj svojih vrst in s tem svoj program krepko popestrili. Sicer pa poudarjajo, da so njihovi vzorniki ,.Fantje vseh vetrov", ki igrajo podobno zvrst glasbe.
,,Podkrajski fantje" so: Janez Meh, Peter Zabukovnik, Vinko Ju-van, Bojan Rožič, Franc Vedenik, Ivan Borovnik in Rudi Juvan in se lahko pohvalijo s številnimi uspešnimi nastopi. Prve korake so napravili v domači krajevni skupnosti na kulturnih prireditvah, igrali pa so tudi v sosednjih krajih. Kljub skromni opremi, ki jo vzdržujejo z lastnim denarjem, nova je seveda predraga, sodelujejo
tudi na raznih revijah in srečanjih narodno-zabavnih ansamblov.
Udeležili so se prireditev v Libojah, na Graški gori, trikrat pa so že bili na zamejskem festivalu narodno-zabavnih ansamblov v Steverjanu, ki je tudi tekmovalne narave, zato je bil od vseh nastopov tudi najzahtevnejši. Vse te nastope štejejo za velik uspeh, kajti kakovost ansamblov nenehno raste. Njihova velika želja je, da bi letos sodelovali tudi na ptujskem festivalu.
Ko smo ..Podkrajske fante" te dni obiskali in jih zmotili pri vaji, smo se lahko sami prepričali, daje njihovo petje dovolj kakovostno, da se lahko kosajo z drugimi.
B. Mugerle
zaman. Le opreme nam še manjka, vendar nimamo zanjo dovolj denarja."
Prostega časa Ivč nima ali bolje namenja ga konjičkom, torej delu. Čeprav od srede letošnjega januarja ni več poveljnik, je gasilstvu še zvest. Sedaj bo uril veterane in obe ženski desetini. Kdaj pa kdaj razmišlja o ponovnem odprtju čevljarske delavnice, vendar so stvari še precej v ,,megli". ,,Ni materiala na domačem trgu. Kolikor pa ga je, je zelo drag. Storitev pa človek ne more tako visoko zaračunati."
"Skromen človek, še skromnejše so njegove želje. ,,Sanio zdravja za cclo družino", pravi, ,,pa bomo zmogli napore in premagali ovire."
V tistih krajih, ki niso v strogem mestnem središču, se dokaj uspešno razvija ljubiteljska dejavnost. Sem sodijo razne dramske, folklorne in pevske skupine, najbolj zavzeti pa se družijo v raznih skupinah za narodno ali zabavno glasbo. Tako imamo danes v raznih krajih precej skupin, ki s svojim vestnim delom bogatijo kulturni utrip kraja.
Mednje zagotovo sodi tudi naro-dno-zabavni ansambel ,.Podkrajski fantje" iz Podkraja, ki deluje v okviru DPD Svoboda Pesje, kjer so dobili tudi prostore v katerih pridno vadijo. Začetek njihovega delovanja, najprej je bila to pevska skupina, sega v leto 1980. Zbrali so se po naključju, kasneje pričeli organizirano vaditi, ansambel pa je nastal v želji, da bi petje združili z glasbo. Zapisati velja, da so vsi
kakšno besedo o šmarških gasilcih. Tu je doma, pravi. ,,Ko je gorelo v šoštanjski tovarni usnja, smo krstili našo novo brizgalno. Preventivi namenjamo gasilci iz Smartnega ob Paki že nekaj let vso skrb, prav tako usposabljanju članov in članic. Naš trud ni
Ivan Rudnik
rcsvojm.cjt Jt iovri vdo-
valilihi ihela svojihotv.oil potu>ineo,n je ineia na vre/, st^noh phuito&hc ulzz.

FOLKLORNI KOTIČEK (9)
7. februarja 1985 ★ Titovo Velenje__ZANIMIVOSTI	___H9S C9S * stran 7
Gledališče pod kozolcem
Premiera
Slehernika
85
Kozolčani iz Šmartnega ob Paki so se svojemu krogu gledalcev, Id jih ni malo, včeraj znova predstavili. Na vsaki vaji gostujejo bodisi v avli osnovne šole bratov Letonje ali v kulturnem domu v Letušu, zato so tudi premiera novega odrskega dela pripravili drugje.
Včeraj so se predstavili ljubiteljem gledališke dejavnosti v domu kulture v Titovem Velenju.
Slehernik 85 je sicer srednjeveška drama, vendar je njena vsebina močno ,,pisana na kožo" današnjemu času, -času pridobitništ-va, bogatenja, siromašenja, v času, v katerem igra denar tako pomembno vlogo. Tako je odrsko delo Slehernik 85 označil režiser in dolgoletni član Gledališča pod kozolcem iz Smartnega ob Paki Bogomir Veras. ,,Slehernika je napisal Hofmanstahl, Zupančič pa mu je dopisal lik matere. V tem „komadu" je še nekaj mojega deleža, saj sem vsebino drame prilagodil današnjim razmeram.
Hofmanstahlovega Slehernika je najprej na Slovenskem uprizorila Ljubljanska drama leta 1920. V naši predstavi sem črtal nekatere stvari, v celoti pa ohranil bistvo.
Nekaj stavkov sem pripisal le v glavnem zaključnem prizoru.
Ohranil sem tudi Zupančičev verz oziroma sem skrbno pazil, da sem obdržal arhaizme, ki služijo balad-nosti."
Zelo zanimiv je moto predstave, ki pravi, da je denar res sveta vladar k svoji duši pa je vsak sam gospodar.' Po besedah sogovornika bo ogled Slehernika 85 zadovoljil še tako zahtevnega kulturnega potrošnika. Včeraj so si to gledališko delo ogledali ljubitelji te dejavnosti v Titovem Velenju, to nedeljo pa se bodo šmarški gle-dališčniki predstavili še v kulturnem domu v Letušu. Predstava bo ob 17. uri.
Na slemenu
Že na Sleme smo prispeli, zadovoljni vsi, veseli, da bi smučat se naučili, svež'ga zraka naužili.
Že na smučkah vsi stojimo, v rokah palice držimo, že po bregu dol drvimo in ob padcih se smejimo.
Ko v dom smo prihiteli, smo preoblačit se začeli in potem veseli vsi na kosilo smo odšli.
V prostem času se igramo. kt'ere igre pač poznamo, a nek'teri pa zaspijo, da zvečer lahk' dlje bedijo.
A zvečer, ko luna sveti, komu ljubi se v sobi greti? Vsi na ples zdaj pohitmo, da si smeha pridobimo.
Vsi utrujeni-, zaspani s plesa urno odhitimo, da v posteljah
udobno, vsi po vrsti zasmrčimo.
Na Slemenu je lepo,	/
saj brezskrbni smo lahko, oj, tako nam lepo še ni bilo.
Katja Skornšek, Mihela Pernek, ■ in Spela Grubelnik, S. b
Moje počitnice
Prvi teden počitnic sem bila na smučarskem tečaju. Imela pa sem smolo, že prvi dan sem se poškodovala tako, da sem morala dva dni ostati doma. Ob koncu tečaja smo imeli tekmovanje, kjer sem zased la prvo mesto v svoji skupini.
Drugi teden je bilo snega malo, pasem si krajšala čas z branjem in igranjem, pa tudi doma sem mamici pomagala pri delu. Konec tedna, ko je zapadel sneg, smo naredili dva ogromna snežaka, ki ju je toplo sonce stopilo. Tako so minile počitnice, spet so se odprla šolska vrata.
Mojca Pušnik, 2. razred OS Skale
Moje dežurstvo
Petek. Predzadnji dan šole v naravi. Danes sem dežuren v kuhinji. Popoldne, po koncu kosila, sem z Andrejem in Tomažem pospravljal ostanke kosila. Odstranjeval sem jih s krožnikov ter se po tihem jezil in se spraševal, zakaj sem se sploh veselil šole v naravi. Zdaj, ko pišem ta kratki spis, mislim na večerjo, ki bo kmalu. Upam, da ne bo ostankov hrane na krožnikih, medtem ko se UNICEF in druge države borijo za življenje milijonov ljudi v Etiopiji, ki umirajo zaradi lakote, čeprav tudi mene včasih stisne v grlu, če pustim, ali če se mi ne ljubi pojesti hrane.
Primož Napotnik, 5. b
Kako se imenujejo naše sobe?
Naša soba se imenuje ... ... Penzionisti. To ime smo si izbrali zato, ker smo se spomnili na ljudi, ki so v penziji.
Franjo Podpečan ... Vroči led, ker pač ne maramo hladnega. Na list papirja smo narisali deklico, ki seje opekla na kocki ledu. "
Ksenja Gorišek .... Snoopy. Ime je dobila po lepem psičku.
Silva Močivnik ... Astronavt na škijah.
Uroš Klavž
... E1 Gauchito.
Primož Napotnik ... 14 prebrisanih mačk. V šoli v naravi smo mačke se zbrale, ampak, me mačke, prebrisanke male, smo postelje slabo postlale in čevljev nismo zložile, zato smo za sobo slabo oceno dobile. Sklenile smo, da se bomo potrudile in res, naslednji dan smo deset točk osvojile.
Mojca Zgožen ... Prebodeno srce. V naši sobi, prebodeno srce, same potuh-njenke živijo in kekse v posteljah jedo vse. Kaj storiti? Kaj storiti.če punce skregajo se vse? To ljudski običaj postal je že, zato ukreniti potrebno nekaj je.
Simona Petrovič
V V
Najlepše med
tekmovanjem
Nekega jutra sem se prebudila in videla, da je čez noč napadlo veliko snega. Prišla sem v šolo, kjer smo se vsi pogovatjali, kako bi se smučali in sankali, če bi bile že počitnice. Vpisala sem se tudi v smučarski tečaj, kigaje organizirala osnovna šola Skale. Najlepši dan v počitnicah mi je bil takrat, ko smo tekmovali. Bila sem četrta. Progo nam je postavil tovariš. Proga ni bila dolga in tudi ne strma.
Zadnji teden počitnic je bilo grdo vreme, zato sem bila večinoma v hiši. Največ sem brala in se učila.
Urša Krulej, 2. razred, OS Skale
Na smučarskem tečaju
DanaSnji fotografiji nam je prinesel Alojz Ojsteršek iz Titovega Velenja, izvirnika pa hrani Milenko Pipuš. Obe sta bili posneti leta 1922. Na prvi sliki je takratni direktor rudnika
lignita Velenje ing. CIHELKA s sodelavci. V ozadju se vidi izvozni jašek RLV.
Za drugo fotografijo pa veijetno ni potrebna razlaga. Predstavlja Titovo Velenje leta 1922.
0 tamburicah in
tamburaših II
§m 'is
(rasioe,/M
"—rovuo
'4 ahh . Al/TVHiEi,
v ,
snsai: 7V0 S. sn&pmii
po ml, zjkc/vj4 se ~>
_Ta-DA-pn-DMrt/i
očetu ediju janezciču nv
materi klovldi po mmliji
tereziji vi- seje t. no"en-bz* r, v icrtf osvobo Dtrve aotHL he2/)žeu£W
k. i nu je o Zetova nsčn
ofila 11e jautlelc.tt pd
ROJENI Ortoli J£ fO ROJSTVU TeHTqL
mm je vinu/ po porodu
ufilla zhwi PtBtOnEZME-Ctlt UilVIHJ/l aLK.OU0U>...
Prvi teden počitnic sem bila doma. Dneve sem preživljala na saneh, smučeh in pred televizorjem. V ponedeljek pa sva se s Ksenjo odpeljali na smučarski tečaj na Golte. Bilo je prijetno. V petek sem se tudi učila plužiti in voziti smuk. Po kosilu sva se s Tino z vlečnico odpeljali na smučarsko progo. Nekaj časa sem se peljala, nato sem padla. Močno me je bolelo, zato se nisem več vozila. Ko sem prišla domov, sem imela zatečeno koleno. Ostale dneve sem ležala. Mojega smučanja in tudi počitnic je bilo konec.
Karmen Hudournik, 2. razred, OŠ Skale
Zadnjič smo spregovorili nekaj splošnih besed o izvoru tamburic.
Danes si bomo ogledali, kaj katera tamburica predstavlja v sestavu oziroma, kaj se na njo igra.
Začeli bomo z bisernico ali primom, kije najmanjši inštrument. Ima najvišji ton in na njo igrajo vodilno melodijo oktavo višje ali spremljavo. Brač je srednje velika tamburica, ki prav tako igra vodilno melodijo, le da z nižjimi toni. Naslednja tamburica je čelovič, na katero igrajo, lahko bi rekli kontra osnovni melodiji. Čelo igra včasih čisto spremljevalnomelodijo, včasih pa isto kot berda. Bugarija, ki po obliki spominja na kitaro, daje melodiji ritem.
Kot zadnji inštrument je berda. To je kontrabasovska tamburica, ki med melodijo, če tako rečemo, basira, saj ima najnižji ton od vseh tamburic.
Ze p>ejšnjikrat smo rekli, da ni točno določenega števila taniburašev. To je odvisno od tega, kolikokrat je kateri inštrument zastopan v ansamblu.
Najbolj pogosta oblika so tri ali štiri bisernice, dva brača, en čelovič, eno čelo ali dva, ena bugarija in ena berda.
Kot sem že omenil, pa to ni pravilo in se lahko število inštrumentov poljubno spreminja. Seveda pa ima tudi to spreminjanje neke meje.
Če si na hitro ogledamo tamburice, ki so podobne kitaram, bi pri vseh ugotovili, da imajo majhen trup in dolg, tanek vrat. No, izjema je edino
berda, kajti njeno telo je v primerjavi z drugimi tamburicami ogromno.
Medtem, ko fantje malih tamburic uživajo ob nošenju svojih inštrumentov, se mora berdist (muzikant, ki igra na berdo) kar potruditi, ko jo prenaša okoli' Saj težka niti ni tako, le velika je, velika. Zavzame veliko prostora, tako da moramo na avtobusu, kadar gremo na nastop, zares racionalno izkoristiti prostor. V prtljažniku je prostora komaj za naše »kište«, zato moramo drugo »kramo« spravit v avtobus. Na Koncu navadno za beraoni prostora na tleh, zato jo moramo spraviti višje in sicer jo namestimo na strop avtobusa.
Seveda pa jo tako pritrdimo, da je do sedaj še nihče od nas, ki smo sedeli pod njo, nLdobil na glavo ...
Pri nas v »koledi«, igrajo tamburaši na nastopih samostojno, kot solo točka in pa kot spremljava plesalcev pri plesu. Ti plesf so: Posavski plesi, ki smo jih že spoznali ter Belokranjski plesi, Slavonski plesi in Bunjevski plesi, ki jih bomo v našem kotičku tudi še predstavili.
Toliko bi bilo torej o tamburaših ih tamburicah. Povem pa naj vam še to, da imamo v soboto, 9. februarja, nastop v KS Bevče.kjer imajo krajevni' ■praznnr. isti dan zvecei pa ou eu par plesalcev v Nami, kjer imajo Abraha-movci srečanje. Se pravi, da bo veselo povsod.
Vili Grabner
Tamburaši med solotočko
fVelenje.

mi so Mu LežAU SrtR-1e uri o lil mtadljutivihofb, V mvzni HHJI2ICI,M SEje w p0 vojni immm sktohbn demiz14 pod po-STEiJO PA JE biu) hcverie, T na vsota v tuj i Valuti
m/hmhc2eic SITVfCSHtčVOAl' ni nohei !uj pohai.ttl '
V H"' SO IMELI SE /J VOJ. NE VIHRE VEL!HO OROŽJA IVI SILO DVOMITI,0/1 A/f-SCČ pet SVOJIH
naoeo/l
pfl IV) J ?
to je začel voditi v va/o rolo je veovo s£t s-sa0o hahšfi/0 hta-ono 14/bfceo---
■ - 'm \jeo jefi/te , da je sil dobe/l s/tTSA/ec
UE,HE., C,ULP„ OO-ODUČNO—

J /H

8. stran * fiaS C3S
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *	7. februarja 1985
InSpekcija dela
Veliko nesreč zaradi neupoštevanja
varnostnih ukrepov
InSpekcija dela je v preteklem leto kontrolirala predvsem izvajanje predpisov na področju varstva pri delu in delovnih razmerjih s posebnim poudarkom na uresničevanju kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med obrtniki in delavci.
Povečan nadzor na tem področju naj bi spodbudil organizacije združenega dela in nosilce samostojnega osebnega dela, da dosledno izvajajo predpisane ukrepe za varstvo pri delu in jih še naprej izboljšujejo. Inšpektor je pri svojem delu ugotovil, da so najpogostejše pomanjkljivosti že v pravilnikih in samoupravnih aktih posameznih organizacij združenega dela predvsem ob vprašanju organizacije in izvajanja varstva pri delu. Marsikdaj tudi delovni prostori in objekti ne izpolnjujejo vseh pogojev varstva pri delu, ne izvajajo se periodične preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti, analize mikroklime ter periodični pregledi in preizkusi delovnih priprav in naprav. Ponekod, kjer obstaja večja nevarnost poškodb, zdravstvenih okvar in poklicnih bolezni niso opredeljena dela in naloge delavcev, inšpekciji dela pa pogosto niso v predpisanem roku prijavljene hujše nesreče pri delu ali pričetek nevarnih del. Zaskrbljujoče je tudi to, da se na dela in naloge pri katerih obstaja večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar, razporejajo delavci brez predhodne poučitve o varstvu pri delu in tudi brez ustreznih zdravstvenih pregledov.
Tako ni čudno, da se je v preteklem letu po doslej znanih podatkih primerilo 2181 nesreč pri delu. Inšpekciji dela pa je bilo prijavljenih 6 hujših nesreč pri delu, ki jih je raziskala in ustrezno ukrepala.
Do nesreč je prišlo predvsem zaradi neupoštevanja varstvenih ukrepov in normativov pri delu, zaradi neuporabljanja osebnih zaščitnih sredstev ter zaradi premajhne pazljivosti delavcev pri delu.
Sicer pa je delovni inšpektor opravljal še vrsto drugih zahtevnih nalog. Tako je vse leto kontroliral izvajanje kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med obrtniki in delavci. Ugotovil je da se določila v praksi vedno bolj upoštevajo, še vedno pa so pomanjkljivosti, kot je neupravičeno delo preko polnega delovnega časa, manjkajo dopolnila k pogodbam, nepravilno so obračunane akontacije OD, ni letnih obračunov osebnih dohodkov, opisi del in nalog niso dovolj natančno opredeljeni itd. Obstajajo tudi posamezni primeri, da obrtnik in delavec nista sklenila pogodbe o delovnem razmerju.
Opravljena je bila tudi kontrola zakonskih določil pri izvajanju praktičnega pouka, proizvodnega dela in delovne prakse za učence usmerjenega izobraževanja. Tudi tu je še vrsta pomanjkljivosti med katerimi inšpektor dela ugotavlja, da se nedosledno izvajajo pogodbe med šolami in OZD, učne naloge v praksi niso dosledno uresničene, mentorji pogosto nimajo časa za delo z učenci. . .
Ta konec pa še nekaj ugotovitev s področja zaposlovanja. V preteklem letu delovna inšpekcija ni ugotovila primerov protizakonitega zaposlovanja upokojencev. V posameznih primerih pa delavci delajo naprej, tudi ko izpolnijo pogoje za upokojitev, vendar organizacije združenega dela zagotavljajo, da niso uspele pridobiti ustreznih kadrov, predvsem z višjo in visoko izobrazbo.
B. Z.
Strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje
Stečaj in prezaposlovanje delavcev v OZD
Vse težji pogoji gospodarjenja v nekaterih organizacijah združenega dela ter zlasti vse pogostejša neposredna vprašanja delavcev na občinsko skupnost za zaposlovanje glede njihove socialne varnosti, nas opozarjajo na veliko mero neosveščenosti delavcev o takih in podobnih primerih, ko zaide njihova delovna organizacija v resne ekonomske težave.
Stečaj je skrajni ukrep v neki organizaciji združenega dela, ki je bil doslej pri nas zelo redko uporabljen.
Preden pride do stečaja sta organizacija združenega dela in družbenopolitična skupnost (občina), kjer ima ozd svoj sedež, dolžni sprejeti vrsto ukrepov za izboljšanje nastalega položaja. Tako jima nalagajo tudi zakoni.
V 152. členu zakona o združenem delu je navedeno; da mora ozd, ki ni sposoben zagotavljati normalne reprodukcije oziroma rednega poslovanja, sprejeti program ukrepov za odpravo motenj.
To je tako imenovani sanacijski program, ki ga ozd samostojno sprejme in izvaja. To je program, ki ga je treba pričakovati od vsakega dobrega gospodarja. Navadno se izkaže potreba po njem po sprejetju zaključnega računa.
Če organizacija združenega dela ne pride do sklepa o potrebnosti takšnega programa, so ji to dolžni predlagati drugi ozdi, v katerih sestavi je ozd v krizi, in pristojni organi družbeno politične skupnosti kot je služba družbenega knjigovodstva. Če v 30. dneh od dneva, ko je bil podan predlog za sanacijo, delavci ne sprejmejo sanacijskega programa ali ne ukrepajo za odstranitev motenj, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti sprejme ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. To je takoimenovana prisilna uprava, kar pomeni, da so začasno suspendirani samoupravni organi, da ob-
Tržna inšpekcija
Kontrolirajo izplačevanje obresti za predplačila
Tako kot v preteklem letu bo tudi letos tržna inšpekcija največjo skrb namenila področju kontrole cen, saj je to tudi usklajena akcija vseh tržnih inšpektorjev v Jugoslaviji. Trenutno tržni inšpektorji ugotavljajo spremembe cen, ki so nastale po 19. decembru lani. O svojih ugotovitvah tedensko poročajo na republiški tržni inšpektorat, republiški tržni inšpektoiji pa nato preverjajo upravičenost dviga cen v proizvodnih organizacijah združenega dela.
S 1. januaijem letos je začel veljati tudi zakon o sistemu družbene kontrole cen po katerem so organizacije združe-
nega dela dolžne sprejeti samoupravni splošni akt s katerim določijo oblikovanje cen. V tem aktu mora biti določen postopek za oblikovanje cen in način obveščanja delavcev o kazalcih, ki so podlaga za oblikovanje cen. Novost je tudi to, da morajo organizacije združenega dela pošiljati kupcem obvestila o cenah proizvodov oziroma storitev, če jih ti uporabljajo v naslednji fazi reprodukcije. Ta obvestila morajo poslati 30 dni pred pričetkom prodaje proizvodov.
V zadnjem času je postala zelo aktualna tudi kontrola obračunov obresti na predplačila pri prodaji blaga.
Osnova za to kontrolo je zvezni zakon, o blagovnem prometu, ki določa, da je potrebno plačati ustrezne obresti na predplačila ali akontacije. Do 28. aprila lani so bile tako organizacije združenega dela dolžne kupcu, kateremu blaga niso dobavile v 30. dneh za ptedplačilo obračunati obresti po stopnji 7,5 odstotkov. Od tega datuma dalje pa je predpis spre-, menjen. Če blago ni izročeno kupcu v roku 15. dni od roka vplačila, se obresti obračunajo za dobavo v roku treh mesecev po obrestni meri 7,5 procentov, nad tremi meseci pa kot so veljavne obresti za vezana sredstva pri bankah.
činska skupščina imenuje poseben samoupravni organ in da ta pripravi sanacijski program, s katerim poizkuša izboljšati poslovanje v ozdu.
Sanacijski program lahko vsebuje zelo različne predloge za reševanje nastalega položaja. Nekateri ukrepi so usmerjeni v samo organizacijo kot na primer ukrepi za zmanjševanje stroškov proizvodnje in za dviganje produktivnosti dela, v reorganizacijo, ki naj bi privedla do boljšega izkoriščanja delovnih sredstev in tudi delovne sile, v prerazporejanju delavcev in preusmeritve proizvodnje v iskanje finančne pomoči od zunaj in podobno. Ta finančna pomoč od zunaj pa je največkrat privedla do novih ekonomskih težav. Tako imamo organizacije, ki kontinuirano v določenih ciklih prihajajo v krizo, iz katere se nikdar ne rešijo same..
Druga skupina ukrepov pa pomeni'iskanje pomoči v ožjem in širšem okolju: olajšave pri plačevanju prispevkov, odpiranje trezorjev v občinskih in republiških rezervnih skladih, forsiranje , .novih" izdelkov po novih cenah in podobno.
Navidezni ukrepi so navidezno uspešno reševali vprašanje stalne in varne zaposlitve za zaposlene
delavce, hkrati pa so prispevali k tako imenovani socializaciji izgub, ki je nujno vodila v podpovprečno ekonomijo. Poleg tega so se takšne organizacije zapirale same vase in skrbele zgolj za svoje preživetje. Ni bilo novih ekonomskih subjektov, ki bi ustvarjali možnosti za zaposlitev in afirmacijo mladih delavcev.
Če sanacijski program v organizaciji, ki je v krizi ne uspe, to je, da se z njim ne odstranijo izjemne ekonomske težave, v katere je zašel ozd, skupščina občina sprejme sklep, da se začne postopek za likvidacijo oziroma za stečaj nad to organizacijo (160. člen Zakona o združenem delu). Stečaj pa izpelje pristojno sodišče.
Prezaposlovanje je nujna posledica stečaja, saj z likvidacijo delovni kolektiv nima več ekonomske podlage za svoj obstoj. Delovni kolektiv razpade na posameznike, ki jim je potrebno zagotoviti eksistenco preko dela ali začasno z raznimi pomočmi za brezposelne. Prezaposlovanje pa ni povezano le z likvidacijo ozda. Kot določa 177. člen zakona o združenem delu, lahko delavec preide na delo v drugo temeljno organizacijo v sestavi iste ali druge delovne organizacije, ko delo delavca v njegovi matični organizaciji ni več potre-
bno zaradi ekonomskih težav, zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav, zaradi reorganizacije oziroma združitve.
Prezaposlovanje naj bi postala normalna oblika mobilnosti delovne sile in naj bi bilo podrejeno ekonomskim potrebam. Prvenstveno naj bi potekalo v okviru matičnega delovnega kolektiva oziroma matične delovne organizacije, nato v okviru delovne in sestavljene organizacije in šele nazadnje med različnimi delovnimi oziroma sestavljenimi organizacijami. __ _____
Prezaposlitev delavca je lahko začasna ali stalna. V prvem primeru delavec ne zamenja svojega delovnega kolektiva, v drugem primeru pa zamenja tako svoj ozd kot kolektiv.
Ce ni možnosti za prezaposlitev delavcev iz likvidirane organizacije, lahko delavcu preneha delovno razmerje, tako kot to določa 218. člen zakona o združenem delu. Delavec postane brezposeln. Na občinski skupnosti za zaposlovanje ima pravico uveljaviti denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, naloga skupnosti pa je, da brezposelnemu delavcu čimprej poišče njegovi strokovni izobrazbi oziroma njegovim delovnim zmožnostim primerno zaposlitev.
00 ZSMS Šmartno ob Paki
Ne manjka jim delovne vneme
Mladi v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki se tako po obsežnem delovnem programu kot po marljivosti uvrščajo med najdelav-nejše v naši občini. In s čim lahko upravičijo to trditev?
Z mnogimi uresničenimi nalogami iz lanskega delovnega programa. Najpomembnejša med njimi je organizacija brigade, tokrat že pete po vrsti. Na njej je lani sodelovalo okrog 50 mladih, žal so bili vsi domačini. „Zeleli smo, da bi se nam pridružili mladi iz cele občine. Letos bomo to znova poskušali in upamo, da tokrat naš trud ne bo zaman. V brigadi smo mnogo naredili. Urejali smo okolico športnih igrišč, prepleskali ograje, uredili tribuno pri rokometnem igrišču in opravili še druga potrebna zemeljska dela.
Mladi so navdušeni nad to obliko, brigade se radi udeležujejo, zato smo jo tudi letos vključili v naš delovni program," je povedal predsednik osnovne organizacije ZSMS Šmartno ob Paki Milan Kopušar. Poleg brigade so šmarški mladinci organizirali še tradicionalne letne lige, mnoge druge športne prireditve, očiščevalne akcije, ob koncu lanskega leta pa so pripravili še kuharski tečaj. Ob lanskem občinskem prazniki so organizirali še občinsko srečanje" brigadirjev, na katerem je 40 mladih iz velenjske občine končalo začeta dela brigade.
,,Naša šibka točka je povezovanje z mladinci na osnovni šoli bratov Letonje ter temeljno organizacijo Vino. Lažje se nekako povezujemo z drugimi osnovnimi organizacijami ZSMS kot z našimi
v kraju. Povezovanje z osnovnošolsko mladino vsaj delno živi, z mladimi temeljne organizacije Vino pa tega ni. Ena od letošnjih nalog je zato okrepitev sodelovanja. To mora biti v tem letu precej boljše. „Mnogo bolje navezujejo stike šmarški mladinci s sosednjimi osnovnimi organizacijami ZSMS. Lani so se srečali z mladimi iz Letu-ša. Letos bodo to srečanje ponovili v šmartnem ob Paki.
S prostorskimi vprašanji se mladi Šmarčani ubadajo odkar obnavljajo v tem kraju kulturni dom. Sedaj sestankujejo največkrat v prostorih krajevne skupnosti. „Pri reševanju prostorskih težav pogrešamo tesnejšega sodelovanja s svetom krajevne skupnosti in krajevno konferenco SZDL, ki bi nam gotovo pri tem lahko več pomagali. Prav tako pri organizaciji raznih prireditev."
Čeprav osnovna organizacija ZSMS v tretjem središču Šaleške doline šteje okrog 150 članov, z marljivostjo nimajo težav. Več kot tričetrtine se jih namreč vključuje pri uresničevanju zastavljenih ci-
bodo temu
Ijev. Največ pozornosti šmarški mladinci kljub namenili neaktivnim članom, saj želijo medse pritegniti še tiste, ki se jim doslej niso pridružili. Morda zaradi tega, ker ne poznajo njihovega dela, ker ne vedo kaj delajo, ali morda tudi zaradi prostorskih vprašanj. V tem letu si bodo močno prizadevali pridobiti oziroma urediti delovne prostore, v mesecu marcu načrtujejo srečanje z mladinci iz Gaberk, poleg tega pa bodo pripravili še družabne večere, letne lige, druga športna srečanja, po svojih možnostih pa se bodo vključili pri obnovi kulturnega domarZelo" marljivi so bili lani kulturniki, ki so izdali nekaj številk njihovega glasila. Tudi
v tem letu jim dela ne bo manjka-l0- *
Čeprav so člani osnovne organizacije ZSMS iz šmartnega ob Paki vključili v letošnji delovni program tudi organizacijo brigade, ne vedo, če bodo to sami lahko tudi uresničili. Pričakujejo, da jim bosta pri tem priskočila na pomoč TVD Partizan in krajevna skupnost.
Za konec tečaja so pripravni sarmo ter spekli nekaj slaščic
Socialno skrbstvo
Analiza razvojnih možnosti v obdobju 1986-1990 ter do leta 2000
Ena od točk obsežnega dnevnega reda zasedanja obeh zborov občinske skupnosti socialnega skrbstva je bila tudi analiza razvojnih možnosti socialnega skrbstva v obdobju 1986—-1990 in do leta 2000.
Analiza je prikaz tistega, kar naj bi v občini poskušali uresničiti na tem področju glede na finančne možnosti in potrebe. Skrb za Človeka in zadovoljevanje njegovih potreb je v ospredju razvoja naše družbe in z dolgoročnim razvojem socialnega skrbstva načrtuje skupnost poti do tega cilja. Temeljna usmeritev naše družbe je, da si mora vsak sam z živim in minulim delom zagotoviti socialno varnost. Tisti pa, ki tega iz objektivnih razlogov ne morejo, mu bo ta zagotavljala družba s socialnovar-stvenimi pomočmi. Dosedanji razvoj na tem področju kaže, da smo v občini veliko dosegli. Izvajanju predzakonskega, zakonskega in
družinskega svetovanja, postpena-lne pomoči, se je pridružil še lani sprejet zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Posebno skrb smo v občini namenjali starejšim prebivalcem. Ze pred 10 leti smo zanje zgradili dom, v katerem je sedaj 180 mest. Vsa leta nazaj so materialno ogroženi občani prejemali socialne pomoči. Kljub prizadevanjem pa se je zataknilo pri normativu v Centru za socialno delo; eden strokovni delavec na 4000 občanov. Vse kaže, da bomo to nalogo lahko uresničili šele oo letu J 990. USMERITVE RAZVOJA DO LETA 2000	___
Statistični podatki kažejo, da živi v naši občini 2325 ljudi starih od 65 do 100 let. Občina Velenje kljub velikemu številu starejših občanov sodi med tiste z najnižjim odstotkom te populacije v Sloveniji, jato pa izstopa po Številu otrok. Socialnovarstvene storitve se bodo
gotovo zaradi nekaterih značilnosti naše družbe v prihodnjih letih še povečale. Iz analize je razvidno, da bomo v občini v prihodnje morali razvijati predvsem preventivne oblike dela. Zato pa bodo potrebni strokovno usposobljeni delavci, hkrati pa razvijati prostovoljno delo občanov, ki bi moralo biti precej bolje ovrednoteno. Usmeritve sodobne gerontologije, da naj bi družba poskrbela za starostnike tako, da ostanejo ti čimdlje v svojem bivalnem okolju, se bomo držali tudi v naši občini. Pomembno vlogo pri tem imajo seveda uspešna služba zdravljenja in nega na domu. Za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev bomo morali tudi v prihodnje zbirati 4 odstoten prispevek od pokojnin. Z vsebinsko preobrazbo morajo v prihodnje domi za varstvo odraslih prerasti v centre za starostnike v kraju. Starejše odrasle osebe motene v telesnem in
duševnem razvoju bomo tako kot sedaj nameščali v posebne socialne zavode, delovno sposobne pa v delavnice pod posebnimi pogoji. Ena od temeljnih nalog socialne politike je varstvo otrok in mladostnikov motenih v telesnem in duševnem razvoju. Čeprav si prizadevamo zmanjšati število vedenjsko in osebnostno motene mladine ter odraslih, v teh prizadevanjih nismo najbolj uspešni. Spremembe v družbi (novi poklici, težave pri zaposlitvi) negativno" vplivajo na odrasle ljudi in mladino. Vsem tem in tudi drugim zasvojencem (alkoholizem in druge oblike) bo treba pomagati in uresničiti ukrepe občinskega dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije na socialnem področju. Gotovo pa bodo gospodarske razmere tudi v prihodnjih letih največji omejitveni dejavnik pri uresničevanju vse večjih socialno-skrbstvenih potreb in storitev.
Načelo solidarnosti predstavlja za našo občino vedno večje Obveznosti. kar na ie nesnrpiemliivo
MOŽNI CILJI RAZVOJA SOCIALNEGA SKRBSTVA V OBDOBJU 1986—1990
V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno nadalje razvijati organizirano socialno delo in ga širiti v vsa okolja, kjer človek živi in dela, usposabljati strokovne kadre ter pospeševati dejavnosti, ki preprečujejo ali zmanjšujejo vzroke za nastanek socialne problematike; krepiti odgovornost in aktivnost za uresničitev tega v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, dosledno izvajati določila samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pravicah, krepiti celovito skrb za starejše občane in duševno prizadete osebe, izvajati naloge v zvezi z varstvom družine, otrok in mladine ter druge
naloge, ki jih določajo zakoni in drugi samoupravni akti. Kljub predvidenim večjim potrebam zaostrene gospodarske razmere ne bodo omogočile več finančnih sredstev. Glavnino denarja bo skupnost socialnega skrbstva namenila družbeno denarnim pomočem, za uspešno reševanje socialnoskrb-stvenih težav pa bo treba bolje razvijati prostovoljne dejavnosti. K tem prizadevanjem se bo po svojih močeh vključil tudi Center za socialno delo. Dom za varstvo odraslih pa naj bi postal „center za vse ostarele v kraju". Potrebe po domskem varstvu bodo gotovo iz leta v leto večje, zato bi morali že sedaj razmišljati o izkoriščanju že obstoječih zmogljivosti za domsko varstvr -jred novogradnjo. Vprašanje starostnikov je tako kompleksno," da bi se morali mnogo bolje povezati pol'- socialnih služb še zdravstvo tt norda še 'kdo.
7. februarja 1985 ★ TitOVO Velenje_ |\|AŠ OBVEŠČEVALEC
M ALi OGLAS!
UGODNO PRODAM odlično ohranjeno, ravnokar uglašeno 80-basno klavirsko harmoniko znamke „HOHNER". PetroviC, Prešernova 22 E/III, Titovo Velenje, telefon 857-023.
PRODAM kavč, dva fotelja in mizo za dnevno sobo. Tel. 853-549. PRODAM tri elemente kuhinje Gorenje PA hrast. Milojko Ku-mer, Koroška 52, Šoštanj. PRODAM manjšega konja za vprego in opremo. Milojko Ku-mer, Koroška 52, Šoštanj. ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero — lahko tudi neopre-mljeno — najame vzgojiteljica za nekaj let. Nudim občasno pomoč starejši osebi ali varstvo otroka. Ponudbe pod ,,Redni plačnik". PRODAM uokvirjene gobeline, primerne za darilo. Brdnik, Rečica ob Paki 55 b.
UGODNO PRODAM barvni televizor in električni štedilnik. Informacije po telefonu 857-939, zvečer.	____.
PO UGODNI CENI prodam odlT-čeh jabolčnik in lepa neškropljena jabolka raznih sort. Ivan Suster, Kavče 45, Titovo Velenjei AVTO Ford Taunus 12 M, letnik 1966, v voznem stanju, prodam za rezervne dele. Ignac Mernik, Velj-ka Vlahoviča 43, Titovo Velenje. Telefon 857-392.
POZOR! Lastnike starih odpadnih avtomobilov, motorjev, kmetijske mehanizacije obveščam, da vse to Odkupujem, lahko rabljeno ali nerabljeno. Odpeljem na svoje stroške, s svojim prevozom. Ponudbe pošljite na naslov: Maksimiljan Stiplovšek, Metleče, Šoštanj ali se osebno zglasite dopoldan. Na zalogi imam tudi vse rezervne dele. UGODNO PRODAM popolnoma obnovljen pralni stroj PS 652. Ogled možen vsak dan na naslov: Franc Podbevšek, Tomšičeva 55, Titovo Velenje.
PRODAM SINCLAIR SPEC-TRUM 48 K, deklariran. Informacije po telefonu 854-251, dopoldan.
PRODAM prašiča težkega 100 kg. Marija Medved, Ravne 95, Šoštanj.
PRODAM 380 litrsko skrinjo LTH škofja Loka, po ugodni ceni. Informacije po telefonu 881-059. PRODAM foto aparat GXG PENTACON SIX TL, prizmo in širokokotni objektiv ter nov bojler za centralno ogrevanje. Konovska 32, telefon 858-085. UGODNO PRODAM rabljeno spalnico. Informacije na tel. 857-063.
PRODAM ZASTAVO 101 letnik 1978, potrebne manjšega popravila (kleparskega), ali zamenjam za ustrezni letnik Zastave 750. Naslov v uredništvu.
VDOVEC 48/175, vitalen,' urejen, situiran nekadilec s stanovanjem v T. Velenju, želi resno poznanstvo z vitalno in urejeno vdovo, staro od 35 do 46 let, pridno gospodinjo, nekadilko in nealkoholičarko, po možnosti s šoferskim izpitom. En otrok ni ovira. Resne ponudbe pošljite pod šifro: »V dvoje je lepše!«
PRODAM R4 letnik 1980. Informacije na telefon 856-749, popoldan.
KOKOŠI, enoletne rjave še v dobri nesnosti, zelo primerne za nadaljno rejo ali zakol, težke poprečno 2 kg, prodajamo, od 16. februarja do 1. marca, od 8. do 18. ure, vsak dan. Zgornje Roje 22, Šempeter.
KUPIM športni otroški voziček z ležiščem. I. J. Kidričeva 29, Titovo Velenje.
dežurstva
rinarska postaja Šoštanj, tel.: 881-322.
GIBANJE P
POROČILI SO SE:
Edvard HOJ AN, roj. 1955, dipl. ing. elektrotehnike iz Laz in Tatjana INKO, roj. 1962, pravnica iz Murske Sobote;
Janko MRAVLJAK, roj. 1953, gradbeni tehnik iz Titovega Velenja in Darinka BOROVNIK, roj. 1954, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja;
Jože ARISTOVNIK, roj. 1948, ekonomist iz Rečice ob Paki in Majda ROGL, roj. 1950, trgovski poslovodja iz Žalca;
Robert URLEB, roj. 1964, delavec iz Paške vasi in Ivanka MOČNIK, roj. 1963, prodajalka iz Paške vasi;
Anton ŠIPURA, roj. 1961, zidar iz Titovega Velenja in Kata PE-TRUŠIČ, roj. 1962, delavka iz Titovega Velenja;
GvozdenTOŠIČ, roj. 1949, delavec iz Šoštanja in Katarina TON-KLI, roj. 1954, delavka iz Titovega Velenja.
UMRLI SO:
Marija Zevart, druž. upokojenka, iz Titovega Velenja, Tomšičeva 10, stara 88 let;
Milka Križmanič, inv. upokojenka iz Titovega Velenja, šlandrova 1, stara 60 let;
Franc Resnik, upokojenec iz Titovega Velenja, Cesta IX/32, star 80 let;
Vincencij Natek, kmet iz Pon-dorja št. 25, star 79 let;
Agnes Rapuc, upokojenka iz Tolstega vrha 14, stara 84 let;
Elizabeta Trogar, prevž. iz Ravn št. 175, stara 83 let;
Hedvika Kočevar, upokojenka iz Šoštanja, Koroška 3, stara 78 let;
Albina Siter, druž. upokoj. iz Rogaške Slatine, Ul. talcev, stara 75 let;
Anton Meršnjak, delavec iz Vitanja št. 163. star 56 let;
Alojz Bertole, upokojenec iz Šentjurja pri Celju, Ulica I. celjske čete, star 75 let;
Frančiška Artwiga, upokojenka iz Založ št. 69, stara 71 let;
Frančiška štraser, soc. podp. iz Mute št. 99, stara 72 let;
Frančišek Rajšter, upokojenec iz Lokovice št. 86, star 82 let:
Helena Boldin, druž. upokoj. iz Žalca. Ul. Sav. čete 6, stara 86 let;
Jožef Wald, upokojenec iz Tolstega vrha št. 81, star 70 let;
Jože Malečkar, upokojenec iz Tepanjskega vrha 33, star 67 let;
Ivan Lesnik, upokojenec iz Skor-nega pri Šoštanju 49, star 53 let;
Friderik Pustinek, kmeč. upokoj . iz Završ 84, star 76 let;
Janko Miklavžina, elektrotehnik iz Titovega Velenja, Šaleška 18/b, star 25 let;
Ana Venišnik, druž. upokoj. iz Topolšice 154, stara 82 let;
Rupret Brezočnik iz Josipdola št. 12, star 82 let;
Terezija Stadler iz Liboj št. 69, stara 82 let;
Marko Moličnik iz Poljan št. 10, star 78 let;
Mihajlo Kamenicki iz Stantetove 4 v Titovem Velenju, star 69 let;
EUady Kletchovsky, Sv. Ema 21, 72 let;
Ferdinand Slatinšek, iz Plešivca 35, star 55 let;
Ivan Pungartnik, Juvanje 21, star 78 let;
Jožef Peci, iz Ložnice 78, star 78 let.
Klotilda MERMULJA, upokojenka iz Titovega Velenja, Ljubljanska cesta 3, rojena leta 1902
Ana POŽEK, upokojenka iz Titovega Velenja, Kidričeva 25, rojena leta 1896.
ROJSTVA:
Rodilo se je 22 dečkov in 27 deklic.
	
[kino • *	(in0
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 7. 2. ob 18. in 20. uri ČASTNIK IN GENTLEMAN — ameriški, drama. V gl. vi.: Richard Gere. Film je dobitnik dveh Oskarjev v letu 1983.
Petek, 8. 2. ob 10. uri SUPER-ZMEDA NOREGA POSLANSTVA — hongkonški, akcijski.
Petek, 8. 2. ob 18. in 20. uri PROFESORICA FRANCOŠČINE — ameriški, komedija, V gl. vi.: Karen Kaye.
Sobota, in nedelja, 9., 10. 2. ob 18. in 20. uri SUPERZMEDA NOREGA POSLANSTVA — hongkonški, akcijski. V gl. vi.: Carl Mak.
Nedelja, 10. 2. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA -MUPPETY GREDO V HOLLY-WOOD — ameriška risanka.
Ponedeljek, 11. 2. ob 10., 18. in 20. uri BANKIRKA — francoski, drama. V gl. vi.: Rommy Schnei-der.
Torek, 12. 2. ob 18. in 20. uri BALADA O NARAYAMI — japonski, psihološka drama. V gl. vi.: Sumiko Sakamota.
Sreda, 13. 2. ob 10., 18. in 20. uri Cutteriev OBRAČUN — ame-
nas cas ★ stran 11
riški, psihološki. V gl. vi.: Michael Callan.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 11. 2. ob 20. uri BALADA O NARAYAMI — japonski, psihološka drama. V bi. vi.: Sumiko Sakamoto. Režija: Shohei Imamura. Tega filma je danes že prekoračen običaj, na Japonskem, da starce odnašajo na planino kjer umirajo. Režiser prikaže vaško življenje z vsem prijateljstvom, sovraštvi in nenadnim nasiljem. Film je nagrajen z Zlato palmo v Cannesu 1983, leta 1984 je sodeloval na FEST-u in proglašen za najboljši film, razen tega pa je dobitnik osmih nacionalnih nagrad.
t
Rudarsko elektroenergetski kombinat
n. o. sol. o., Velenje REK - DO „EFE" ŠOŠTANJ
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja prosta dela in naloge
2 delavca za vzdrževanje strojnih naprav 1 delavec za vzdrževanje viličarjev
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še:
—	dve leti delovnih izkušenj
—	KV ključavničar oziroma mehanik
—	odslužen vojaški rok
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom 40 dni. Zainteresirani kandidati naj vložijo prijave z dokazili na gornji naslov v roku 8 dni od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
gorenje
GORENJE INTERNA BANKA, n. sol. o., Titovo Velenje Delovna skupnost
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA ponovno oglata
prosta dela in naloge:
1.	VODJA ODDELKA DOLGOROČNIH KREDITOV
2.	SAMOSTOJNI REFERENT ZDRUŽEVANJA FINANČNIH SREDSTEV
3.	SAMOSTOJNI REFERENT TEKOČEGA FINANCIRANJA ČLANIC
4.	EVIDENTIČAR
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — dipl. ekonomist
—	3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah ali z delom pridobljena delovna zmožnost
pod 2. — ekonomist
—	3 leta delovnih izkušenj s področja kreditiranja pod 3. — ekonomist
—	2 leti delovnih izkušenj s področja kreditiranja ali z delom pridobljena delovna zmožnost
pod 4. — ekonomski tehnik
—	1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in dedija
Ivana Lesnika
iz Skornega pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemq vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam ob težkih trenutkih pomagali in stali ob strani.
Posebna zahvala velja RLV, godbi Zarja, govornikom, g. duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Ivan, hčerki Marina in Vera.z družinami, sinova Janko in Matjaž
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame, sestre
Marije Polenik
Šalek—Gorica
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem ter prijateljem, ki so nam ob težkih trenutkih stali
ob strani in darovali cvetje.
Posebna zahvala zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Velenje, posebej pa še dr. Zupančiču, ki ji je lajšal bolečine pri njeni bolezni, zahvala govornikom in pevcem.
Žalujoči sin Ivan z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Ferdinanda Kumra
iz Šmartnega ob Paki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo Društvu upokojencev Šmartno ob Paki, DO Gorenje — TOZD Elektronika, dr. Stuparju, govorniku in g. duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali.
Žalujoči: žena Terezija, sin Stanko, hčerki Micka in Eavla z družinami ter vnuki in ostalo sorodstvo
SPOMIN
Boleči spomin je 9. februar, to je dan, ko je pred štirimi leti nehalo biti plemenito Srce dragemu očetu in de-diju; in leto žalosti, ko nas je na isti dan, mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama in stara mama.
Anton in Anka Verzelak
iz Titovega Velenja
Z vama smo izgubili topel dom in prijazno besedo, ostal nam je le spomin na vajino dobroto in plemenito srce.
V žalosti vajini otroci in vnuki
DEŽURNI ZDRAVNIKI V
ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 7. februarja, dr. Lazar.
Od 8. februarja do 10. februarja, dr. Menih.
DEŽURNI VETERINAR V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ:
Od 8. februarja do 15. februarja, Milan Matko, dipl. veterinar, Vete-
Pokal Gorenja
Lani tekmovalo kar 26 moških in 12 ženskih ekip
V Gorenju v Titovem Velenju so se že pred leti odločili za množično tekmovanje v različnih športnih zvrsteh, od priljubljenih iger z žogo, do šaha, smučanja, ribolova, pikada ... Uspehe delavcev in delavk v teh igrah točkujejo, najboljši v vseh panogah in kategorijah pa prejmejo »pokal Gorenja«.
Leta 1984 je tekmovalo rekordno število 26 moških in 12 ženskih ekip tozdov in delovnih skupnosti, največ uspeha pa so imeli člani ekipe Sektorja splošnih zadev Gorenje Gospodinjski aparati, ki so osvojili tudi pokal za moško ekipo, med ženskami r pa so bile najboljše članice Galvane.
Ta množično tekmovanje je namenjeno tudi medsebojnemu spoznavanju v tako velikem delovnem kolektivu. Obnavljanje moči, zdravja, preverjanje spretnosti in 'znanja pa je že postala vsakdanja aktivnost številnih delavcev Gorenja. To odseva tudi v uspehih, ki jih dosegajo posamezniki v športih, kot je kegljanje, streljanje z zračno puško, lokostrelstvu, kolesarstvu, pa tudi smučanju in igrah z žogo.
Na slovesnosti ob podelitvi
pokalov Gorenja in priznanj .posameznikom za prizadevanja na področju razvoja športa in rekreacije smo lahko "videli, da si je šport utrdil svoje mesto v številnih delovnih okoljih Gorenja v Titovem Velenju. Ob pokalu Gorenja, kot najbolj množičnem tekmovanju, lahko omenimo še letne in zimske lige v malem nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, tekmovanja šahistov, tehnologov na svojih igrah, hkrati pa so razvite tudi aktivnosti v mikropavzah. Skratka, dejavnosti je kar precej. Sem je treba prišteti možnosti starejših delavk in delavcev za poceni preventivno-rekreativne odmore na moiju.
Doseženi so bili naslednji rezultati: moški: 1. Sektor splošnih zadev 1452 točk, 2. Orodjarna 994,3. Galvana 832,4. Kuhal-ni aparati 605, 5. Pralna tehnika 552, 6. Plastika 523 itd. Ženske: 1. Galvana 502, 2. Plastika 396, 3. Pralna tehnika 157,4. DSSS GPS 155 itd. Skupna uvrstitev za »Pokal Gorenja«: 1. Sektor splošnih zadev 1643 točk, 2. Galvana 1588, 3. Orodjarna 1215, 4. Plastika 1074, 5. Kuhalni aparati 726, 6. Pralna tehnika 709 itd.
Na slovesnosti ob zaključku tekmovanja so posameznikom podelili priznanja za prizadevno delo na področju športa in rekreacije. Plaketo PRIZADEVEN REKREATIVEC so prejeli:
S podelitve priznanj v Gorenju
Franc Kos za dolgoletno organizacijsko delo in vodenje odbojkarske sekcije, Martin Čeh za dolgoletno organizacijsko delo v športu in rekreaciji in uspehe ekipe Sektorja splošnih zadev, Jože Pincolič za vodenje rekreacijske dejavnosti v tozdu Tehnološka oprema in orodjarni, Vili Jagodic za delo ekipe Kuhalni aparati, Milan Kretič za delo planinske sekcije, Boris Kovač za uspešno delo kolesarske sekcije
in Hinko Jerčič za uspehe lokostrelske sekcije Gorenja in popularizacijo športne in rekreativne dejavnosti v Gorenju.
Podelili so tudi priznanja delavcem, ki so že dolgo aktivni na športnem področju. Ta priznanja so letos dobili Ančka Škrlin, Dora Jakob, Jure Mogilnicki, Ivica Svečko, Branko Zaje, Martina Oštir in Adolf Sešel.
Hinko Jerčič
Temeljno javno tožilstvo Celje - enota Titovo Velenje
Dva primera gospodarskih prestopkov
Temeljno javno tožilstvo Celje enota Titovo Velenje je v teh dneh posredovalo sodišču dve zahtevi, ki naj jih razišče in izreče sodbo.
V enem primeru gre za kaznivo dejanje pridobitve protipravnega premoženja. Osumljena sta Anton Šket, vodja enote TOZD DOM DO IKOM Šmarje pri Jelšah, stanujoč Šmaije 181 in Herman Ravter, vodja priprave dela v delovni organizaciji EKO — tozd Instalacije, stanuje na Foitovi 8 v Titovem Velenju.
Temeljna organizacija DOM iz Šmarij je kot kooperant tozda Instalacije julija 1982 opravila na stanovanjski hiši last Hermana Ravteija v Vinski gori kleparska dela v vrednosti 42 870 dinaijev. Kot pravi obtožnica temeljnega tožilstva, je Ravter naročil po opravljenem delu, Šket pa v to privolil, da je fakturiral Ravtetju le 6 750 dinaijev, 22320 dinarjev je lažno fakturiral na objekt IMPOL v Slovenski Bistrici, 13800 dinaijev pa na objekt v Živinicah. 36120 dinarjev je torej protipravno pridobljena premoženjska korist. Obtožnica tudi navaja, da je Herman Ravter oba lažna računa pregledal in sta bila potem na osnovi njegovega pregleda tudi likvidirana v
škodo delovne organizacije EKO, čeprav bi bil moral oba računa plačati sam.
V obtožbi je navedeno še, da naj bi Anton Šket k temu kaznivemu dejanju Ravterja naklepno napeljal, s tem da naj bi mu julija 1982 določno dejal, da naj oba zneska za vrednost opravljenih del na zasebni hiši lažno prikaže kot opravljena dela na objektih, ki jih je gradil tozd Instalacije v Živinicah in Slovenski Bistrici.
Temeljno tožilstvo tako predlaga sodišču, da na javni obravnavi zasliši predstavnike oškodovane delovne organizacije in seveda oba osumljena ter priče. Sodišču tudi predlagajo, da ju spozna za kriva ter ju obsodi po obtožnici po členu 133/2 in 146/1 KZ SRS. Podatki dosedanje preiskave namreč kažejo, da sta bila oba obdolžena samostojna na svojem delovnem mestu in da sta imela široka samostojna pooblastila in se vsekakor šteje kot odgovorni osebi v smislu kazenskega zakona.
KAZNIVO DEJANJE — GRABI"/ _ ____
V. drugem primeru, ki ga bo v prihodnjih dneh prav tako Obravnavalo sodišče, sta obdolžena Miloš Skornšek iz Lok 55, Mo-
zirje, ki je bil nazadnje zaposlen kot gradbeni tehnik y tozdu Gradbenik Ljubno-Vegrad Velenje, sedaj pa dela pri samostojnemu obrtniku Dragu Škrubarju. Po poklicu je gradbeni tehnik. Drugi obtoženi pa je Salij Ade-moski, stanujoč v samskem domu Vegrada — samostojni obrtnik — kooperant Vegrada.
Obtožnica navaja, daje Skornšek kot vodja gradbišča izrabil položaj, tako da je drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, ki presega 500000 dinarjev. Julija, avgusta, septembra, oktobra in novembra 1982 je na gradbišču Cinkarne v Ljubiji in sušilnice Hmezad v Šempetru priznal zasebnemu obrtniku kot kooperantu skupaj 34458 opravljenih delovnih ur, v resnici pa bi jih lahko le 15878. Tako je torej priznal preveč 18580 delovnih ur, kar predstavlja 2415400 dinarjev protipravno pndobljene premoženjske koristi.
Salij Ademoski je naklepno napeljal k storitvi kaznivega dejanja — grabeža v zvezi s kaznivim dejanjem zlorabe položaja odgovorne osebe s tem, daje v navedenih mesecih leta 1982 dal pobudo in konkreten predlog v obliki obračuna opravljenih delovnih ur. V obtožnici temeljnega tožilstva je zapisano, da je tako Miloš Skornšek storil kaznivo dejanje grabeža po členu 142/1 KZ SRS v zvezi s členom 133/2-3 KZ SRS, Salij Ademoski pa kaznivo dejanje grabeža za .napeljevanje h kaznivemu dejanju grabeža po členu 142/1 KZ SRS in v zvezi s členom 133/2-3 KZ SRS v zvezi s členom 23/1 KZ SFRJ.
MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI
Iskali so štiriletnega Aleša
Okoli 20. ure je prišel v soboto, 2. februarja, na Postajo milice Titovo Velenje Marjan Šmon iz Kersnikove 17 in povedal, da pogreša štiriletnega sina Aleša že od 17. ure. Pregledal je okolico stanovanjske hiše, bil pri sosedih, pa ga ni našel.
Miličniki so takoj pričeli načrtno iskanje, pridružili pa so se jim tudi številni, sosedje, pripadniki občinskega komiteja za SLO, oddelka za ljudsko obrambo, narodne zaščite krajevne skupnosti Desni breg in drugi. Nekaj po pol noči so otroka našli v zapuščenem osebnem avtomobilu v bližini Vojkove ceste.
Aleš se je očitno med igro v tem avtomobilu zaklenil in ni mogel ven. Ko so ga našli, je spal, bil pa je že . nekoliko podhlajen, zato so ga odpeljali v velenjski zdravstveni dom, kjer pa so ugotovili, da ni utrpel poškodb.
Nemalokrat ugotavljamo, da gostinski delavci ne spoštujejo določila, da se alkohol ne sme točiti vinjenim in mladoletnim osebam. V zadnjem času pa so velenjski gostinci očitno vendarle začeli ukrepati drugače, saj se je v zadnjih dneh zgodilo celo, da sta prišla občana pod vplivom alkohola na Postajo milice s pritožbo, da ne dobita alkoholne pijače. Seveda so ju miličniki napotili domov in jima pojasnili, da so gostinski delavci ravnali pravilno.
MLADOLETNIK ODŠEL OD DOMA
30. januarja je A. T. sporočila, daje že 28. januarja odšel od doma njen sedemnajstletni sin B. T. Miličniki so ga iskali po mestu in ga ob 22. uri istega dne našli v bifeju velenjskega kopališča. Prejšnje dni je preživel s prijatelji v Titovem Velenju, domov pa se ni vrnil.
VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL
V noči na 1. februar je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil last Antona Plazla, ki je bil parkiran na bencinski črpalki na Celjski cesti v Titovem Velenju. Iz avtomobila je ldnesel avto radio. IZOBESIL PLAKATE IN POBRAL VSTOPNINO
Pevec Marjan Smode je sporočil prejšnjo soboto na Postajo milice v Titovem Velenju, daje M. G. brez njegove vednosti ..organiziral« koncert. Izobesil je plakate in pobral vstopnino. Različnih prireditev, za katere so bili izobešeni samo plakati, v resnici pa jih sploh ni bilo, je bilo v zadnjem času na širšem celjskem področju še veliko.
DRUŽINSKI PREPIR
Na postajo milice je prišla v petek nekaj pred 20. uri dvanaj-setletna S. S. — Povedala je, da je oče vinjen in da pretepa mamo. Miličniki so vinjenega očeta prepeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do iztreznitve.
Šah
Občinska sindikalna liga
Šaleško šahovsko društvo bo letos organiziralo 5. sindikalno šahovsko ligo moških in ženskih ekip občine Velenie.
Tekmovanje se bo pričelo 20. februarja ob 16. uri v kavarni REK.
Pravico do nastopa imajo šest članske moške in dvo članske ženske ekipe DO. TOZD. društev, krajevnih skupnosti. šol in drugih organizacij občine Velenje.
Obvezne so pismene prijave, ostale informacije dobite pri referentu za sindikalni šah, tovarišu Milanu Gor-šeku v službi za rekreativno in kulturno dejavnost Gorenje SOZD DSSP do 14. februarja, telefon 854 — 676 ali 853 — 321 interna 132.
Šaleško šahovsko društvo
ZTK0 Velenje
Zmagali študentje in vzgojiteljice
Sredi preteklega meseca je bilo na sporedu zadnje kolo v občinski košarkarski ligi. ki jo je organizirala Zveza teiesnokultiirnih organizacij občine Velenje. Za prvo mesto sta se v telo-
vadnici solidarnosti v Šoštanju pomerili ekipi, TVD Partizana Šoštanj in ekipa Študentov. V zanimivi in raz-
burljivi tekmi so zmagali slednji. Tretje mesto je osvojila ekipa Fiskul-turnikov, sledijo Ravne I., Karamel, Gorenje, Ravne II, Eso. Liga je povsem uspela, zato organizatorji pričakujejo, da bo sodelovalo na njej v prihodnje več ekip.
Konec januarja so zadnja srečanja odigrale tudi odbojkarice, ki so nastopile v občinski odbojkarski ligi. Sodelovalo je devet ekip iz občine Velenje, tekme pa so bile v telovadnici
Državno prvenstvo v streljanju
Doslej največji uspeh velenjskih strelcev
Niš, 2. — 3. februar
Na državnem prvenstvu v streljanju s standardnim zračnim orožjem v Nišu, so velenjski strelci dosegli svoj največji uspeh.
V streljanju s pištolo članski ekipni konkurenci so osvojili naslov državnih prvakov s 1698 krogi. Za ekipo so nastopili: Alojz Trstenjak 570, Janez Štuhec 567, Vinko Trinkaus 561.
Prav tako je izjemen rezultat dosegla Denis Bola v posamezni uvrstitvi v streljanju s puško med mladinkami s 378 krogi in osvojenim naslovom državne prvakinje.
Mladinke Titovega Velenja so v obeh ekipnih konkurencah s puško in pištolo osvojile 4. mesto (1082, 998), med članicami pa so osvojile 5. mesto s 1094 krogi. 4. mesto sta osvojila v posamezni
uvrstitvi — pištola Aloiz Trstenjak 570 in Denis Bola 363. S temi izidi sta si Trstenjak iti Bolova priborila mesto v državni reprezentanci, ki bo nastopila v Atenah na Balkanskem prvenstvu.
Rezultati. Pištolske discipline: člani ekipno: 1. Mrož 1698 (Trstenjak 570, Štuhec 567, Trinkaus 561), mladinke ekipno: 4. mesto 988 (Bola 363, Močivnik 331, Levar 303), med mladinci 21. mesto Renato Šterman, 521 krogov.
V streljanju s puško: mladinke ekipno: 4. mesto, 1082, (1. Bola 378, Močivnik 358, Orlačnik 346), članice 5. mesto, 1094 (Bola 370, Močivnik 363, Orlačnik 361 krogov).
R. Žučko
Smučanje - državno prvenstvo
Silovškova druga
Na Ošvenu nad Ravnami in v Mežici je bilo v soboto in nedeljo državno prvenstvo za starejše in mlajše mladince ter mladinke. Na njem so tekmovali tudi tekmovalci smučarskega kluba iz Titovega Velenja.
V soboto so v Mežici mladinci vozili veleslalom. Z visoko štartno številko je Velenjčan Bojan Slilovšek pri vozil na 21. mesto (v skupini svojih letnikov je bil osmi). Na Ošvenu pa so se pomerile mladinke. Po prvem teku je bila Saša Silovšek odlična druga, takoj za Daijo Šegula, v drugem teku pa je -po odlični vožnji v zgornje delu tik pred
ciljem morala odstopiti.
V nedeljo so v Mežici mladinke vozile veleslalom. Tu so tekmovale iz Titovega Velenja dosegle enega največjih uspehov. Saša Silovšek je oba teka izpeljala odlično in dosegla drugo mesto med mlajšimi mladinkami. Zmagala je Darja Šegula, članica A reprezentance.
Glede na to, da sta bila super veleslalom in smuk na Pohoiju zaradi pomanjkanja snega odpovedana, člani smučarskega kluba iz Titovega Velenja tudi na ponovljenih tekmah v teh dveh disciplinah pričakujejo dobre rezultate.
osnovne šole Karla Destovnika Ka-juha v Šoštanju. Zmagale so vzgojiteljice brez izgubljenega seta, druge so bileodbojkariceprveekipe Reka, tretje igralke šoštanjskih termoelektrarn. Sledi druga ekipa KDK, prva ekipa KDK, Gorenje, Rek II, Skale, zadnje pa so bile odbojkarice Modnega salo-
Na turnirju Bralstva in enotnosti
Na strelskem turnirju Bratstva in enotnosti v Novem Sadu so za slovensko reprezentanco nastopili tudi velenjski strelci, Štuhec, Trstenjak, Močivnik. Bola, Orlačnik in Legner. Od velenjskih strelcev je imel največ uspeha pištolar Janez Štuhec, ki je z rezultatom 5 /3 osvojil drugo mesto, le za krog slabše od zmagovalca Bajiča iz Srbije. Tretje mesto pa je zasedel Alojz Trstenjak s 570 nastreljanimi krogi. Ekipa Slovenije je prav tako osvojila drugo mesto in postavila republiški rekord s 1711 krogi. Uspešne so bile še članice v streljanju s pištolo. Osvojile so drugo mesto in republiški rekord (1082 krogov). Za ekipo je nastopila tudi Velenjčanka Denis Bola. Nastreljala je 357 krogov in bila četrta. To uvrstitev je dosegla še v streljanju s puško (371 krogov), Močivnikova pa je nastreljala 359 krogov. Med članicami je bila slednja osma. Nekoliko slabše se je na tem tekmovanju odrezal mladinec Legner s 508 krogi.
S temi rezultati sta si Velenjčana
Alojz Trstenjak in Denis Bola priborila mesto v jugoslovanski reprezentanci.
XXX
V Titovem Velenju pa je bilo preteklo soboto tretje kolo v drugi slovenski strelski ligi vzhod. Velenjski strelci so na domačem strelišču »ugnali« strelce iz Slovenskih Konjic z rezultatom 1437:1413 krogov. Za ekipo Velenja so nastreljali: Franjo Žučko 361, Jože Detlbah in Jože Miklav 359 ter Franc Trebše 358 krogov. Po tretjem kolu so velenjski strelci s 4 točkami na tretjem mestu.
F. Žučko
Kegljanje
Za zmago zaslužen Križovnik
V 4. kolu prve medobčinske keg-Ijaške lige je ekipa Šoštanja doma premagala goste iz Laškega, ekipo TIM-e z rezultatom 5202:5120. Gostje so vodili ves čas srečanja, ko pa je že kazalo, da bodo Šoštanjčanom pripravili presenečenje, se je razigral Križovnik, porušil 920 kegljev, ter tako priboril pomembno, zmago v boju za vrh razpredelnice.
Še vedno oslabljena ekipa Šoštanja je tokrat nastopila v postavi: Križovnik 920, Jovanovič 900, Žnidar 855, S. Fi-dej 854, Tamše 842 in Glavič s 831 podrtimi keglji.
Ze v naslednjem, 5. kolu, mora ekipa Šoštanja na težko gostovanje v Šentjur, k trenutno vodeči ekipi Partizan.
PREDPOMLADNI MOTIV — Človek skoraj ne bi verjel, vendar je res. Narava se je še enkrat poigrala z nami in nam pripravila
»okusno« presenečenje. Iz zemlje je pokukal regrat, kot priča posnetek, pa budne oči tega niso spregledale.	A. O.