18. številka
V Ljubljani, dne 13. marca 1915.
II. leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 130. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za eelo leio 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljat ve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica it. 22, prvo nadstropje.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana tpisma se ne sprejemajo.
Organizirani angleški delavci in volna.
Za angleške vojne hujskače in kričače sc sedaj bliža trenutek, ko bodo jeli uvide-vaiti, da se vsa vojna spletkarija ne razvija tako gladko kakor so si mislili sprva. Organizirano delavstvo je jelb postajati nezadovoljno ter se povpraševati, zakaj tako narašča draginja, ki nikakor ni opravičljiva. Nezadovoljnost delavstva se izražal v delavskem časopisju. V glavnem glasilu angleških strokovnih organizacij »Daily Citizen« očita delavstvo energično vladi, da ta skrbi, da ne bodo trpeli škode lastniki ladij in trgovci, da se pa prav nič ne briga za delavce. Zaradi izrednih razmer, ki jih povzroča vojna na morju, delajo plovni podjetniki izborne kupčije, delniške družbe namerjajo' povečati delniške glavnice, ker jim to omogoča ugodno stanje, in dočim bogate podjetja, pa stradajo angleški delavci, ker si zaradi nastale draginje ne morejo nabavljati več potrebnih živil.
En vzrok podraževanja je pogodba vojaške uprave s plovnimi družbami glede vojaških transportov. Vrhutega se je zmanjšala zaradi oviranja nemške plovbe konkurenca, ter so družbe silno poskočile s cenami zai prevoz. Čudna ironija ie, da ima angleška »zmaga na morju« za posledico podraženje živil. »Nacionalni delavski: odbor«, ki so ga izvolile strokovne organizacije, da preišče vzroke draginji naglaša, da blokada Izhodnega in črnega morja draginje ne opravičuje, kar se da dokazati s statistiškimi podatki; odbor priporoča v svojem poročilu de-
lavskim in srednjim slojem, da se oklenejo zadružništva, če se hočejo varovati pred strahovito draginjo. Zastopniki delavstva v poLitiških korporacijah naj po-zivljejo vlado nujno, da ukrene potrebno glede preskrbljevanja prebivalstva po primernih cenah. Vse domače žito1 naj vlada pokupi po določeni najvišji ceni ter ga prodaija prebivalstvu. »Liberalna« vlada pa ne mara kaj takega ukreniti, marveč se tolaži s tem, da bo trgovina vstanu sama uvažati dovolj krušnih pridelkov. Toda draginja narašča, dalje.
Nezadovoljnost delavstva je zaradi-tega jako velikaL Železniški uradniki zahtevajo preuredbo delovnega časa in zboljšanje mezd. Velikansko zborovanje poštnih uslužbencev v Birminghamu je zahtevalo tedensko mezdo po 30 šilingov.
V	londonskih ladjedelnicah je silna brezposelnost, a kljub temu opravljajo zaposleni delavci čezurno delo. Nezadovoljstvo se čuti tudi med rudarji. Rudarji zahtevajo določeno najnizjo mezdo, ki bo primerna sedanji draginji. Od početka vojne je prejelo 21.700 angleških rudarjev zboljšanje plač, a 175.000 rudarjem so rudniški lastniki znižali plače.
Velika in opravičena nezadovoljnost vlada med organiziranim delavstvom tudi zaraditega, ker se porabljajo deset- in enajstletni otroci za: kmetiška dela, ob naravnost smešnih mezdah.'Tudi v tovarne vabijo otroke, kakor so to delali v starih dobrih časih. Očito je, da uvajajo zopet otroško delo, ker hočejo otroke izkoriščati, odrasli pa naj se vojskujejo. Na An-j gleškem imajo namen pospeševati brezposelnost, vsled katere se morajo potem
brezposelni delavci, ki so brez zaslužka in kruha, prostovoljno vpisati v vojsko1.
Omenjeni strokovni list svari vlado pred nadaljevanjem tega sistema. Če vlada noče reda v tejn. pogledu, preti neizogibni boj, ki se mu organizirano delavstvo ne bo moglo upirati.
Razveseljivo je in značilno obenem, da se angleško delavstvo odločno upira proti angleškemu kramarstvu, ki mu ni nič svetega, če mu kaže dobra kupčija^ ter izkorišča mlado in staro z umetno draginjo in z nesramno nizkimi mezdami.
Norveška.
Pred sto leti je zboroval na Dunaju sloviti dunajski kongres, ki je delil Napoleonovo zapuščino. Razdelile so se države in dežele, ne da bi se vprašalo prebivalstvo. Kdor je znal bolj intrigirati pri knezu Mitternichu, ta je bolje izhajal. Le Norvežani so se oprostili te delitve, oziroma se niso ozirali na njo ter so si ustvarili svojo konstitucijo.
Norveška je pripadala do 1. 1814 — tristo let — Danski. Za časa Napoleona I. je sklenil danski kralj zvezo s francoskim imperatorjem ter mu ostal še zvest, ko so že vsi drugi odpadli od njega. Zato je po bitki pri Lipskem bivši francoski general in švedski cesarjevič Bernadotte vpadel v Šlezvik-Holsteinsko, da napove danskemu kralju vojno. Anglija, Pruska in Rusija so obljubile Bernadottu za to izdajstvo nad svojim cesarjem Napoleonom, Norveško. Danska se proti navalu sovražnika ni mogla braniti in je sklenila dne 14. januarja mir z Angleško> in Šved-
LISTEK.
Pravite vojakov Id siibovib svojtev.
(Dalje.)
Kdaj in komu se izplačuje podpora?
Podpora se izplačuje tistemu, ki je v z g l a s i t v i opravičene zahteve »označen kot prejemale c. Če ne živijo opravičenci v ejiem stanovanju, se lahko povč, da naj se pošilja denar vsakemu posebe. Toda boUje je, če se opravičenci že prej tako zedinijo, da prihajaj denar za vse na e n e g a izmed njih. Oblastnija pošilja namreč denar samo na e n o osebo za vse družinske člane, četudi se jih imenuje več za preje-malce. če ji je izbira prosta, pošlje denar prvemu najbližjemu sorodniku vpoklicanega. Da oblastnija ne utegne pogoditi pri izberi za družino neugodno, je torej bolje, če se že poprej družina sama zedini in prejemallca navede. Na razdelitev denarja v družini oblastnija ne vpliva nič.
Podpore se izplačujejo polmesečno, in sicer, če je le mogoče, vsajkegai 1. in 16. v mesecu. Izplačevati bi se! imele ▼edno vnaprej. Ze zaradi tega je potrebno, da se priglasi zahtevo čimprej. Podpore ni treba vračati, čeprav se vrne vpoklicani pred dnem, do kaiterega je bila podpora izplačana.
Kdo odločuje o pravici do podpore?
Ali dobi družinski član vpoklicanega podporo ali ne, presojajo komisije, ki se st oj č iz enega po glavarju določenega uradnika; enega zastopnika finančne deželne obtasti in enega zastopnika deželnega odbora. Na Dunaju, v Ljubljani, v Celju, Uradcu in v drugih mestih z lastnim štatutom. pa je člAn-ko-misije namesto zastopnika deželnega odbora občinski organ, ki ga dotoči župan.
Občine so dolžne na zahtevo oblastriij pri izvrševanju postave sodelovati, predvsem torej skrbeti za pritožbe. Politična oblastnija more tudi dotočiti poljubne osebe za zaupnike glasovanja.
Kakšnega v z k 1 i c a proti odločitvi komisije pač ni. Toda lahko se pa, če je bila prošnja odklonjena ali če ni imela uspeha v polnem1 obsegu, napravi pismena prijava na komisijo, ki ima svoj sedež pri politični oblastniji (okrajno glavarstvo, magistrat). V prijavi naj se navede, v koliko se je komisija pri odločitvi zmotila, in naj se prosi za predrugačbo in razveljavljenje prejšnje odločitve in za drugo, novo in pravično razsodbo.
2. Kai dobe vojni pohabljenci?
Naravno je, da ima država dolžnost, skrbeti za tiste, ki so se pohabili v vojski. V Avstriji so doslej za vojne pohabljence pen z i je, ki jih zakon dovoljuje, jako majhne. Zakoni glede vojaškega oskrbovanja oseb v armadi, v vojni mornarici fn v domobrambi je bili izdan dne 27. decembra 1875. Izpopolnitve, ki so bile dostavljene z zakonoma v letu 1891 in 18%, se ne dotikajo nikjer bistva zakona in višine penzije.
Kdo ima pravico do penzije?
Podčastniki in vojaki imajo, vseeno kako dolgo je trajala njihova službena doba, pravico do trajne invalidne penzije, če so postali nesposobni za službo
vsled ranjenja pred sovražnikom ali vsled vojnih naporov; vsled oslabljenih na umu, božjasti, oslepljenja na obeh očeh ali vsled iz ohromelosti izvirajoče nemoči;
vsled zunanje poškodbe, ki je nastaja brez lastne krivde v izvrševanju službe, ali
vsled .drugačne poljubne bolezni, ki kvari zdravje, in ki ie nastal* zaradi posebnosti vojaške službe kakor tudi zaradi
sko. Angliji je odstopila Hetgoland, Šve-diji Norveško.
Norvežani pa niso bili s to kupčijo* zadovoljni in kratkoinalo niso pripoznaili te določbe. 2e dolgo so le s težka prenašali danski absolutizem, a pod švedski jarem jim šele prav ni dišalo. Dne 16. februarja 1. 1814. je sklical norveški kraljevski namestnik, ki je bili danski princ, notable na posvetovanje in le-ti so zavrgli mirovne pogoje, posadili danskega princa na začasni prestol ter proglasili samostojnost Norveške.
Ustava je vsebovala točko, ki je določala, da je norveško' ljudstvo samo sebi vladar in da ima edino ljudstvo pravico, določiti si svojo' konstitucijo. Ta točka se glasi: »Suvereniteto ima ljudstvo in del ljudstva ne more nikdar izražati moč ce-loskupnosti. Vsa moč ima izvor v ljudstvu in ljudstva ne vežejo drugi zakoni kakor oni, katere si je samo dalo po svojem izvoljenem reprezentantu.«
Te enostavne določbe ustave so deloma še dandanes v veljavi, dasiravno je združenje s Švedsko večkrat nevarno oviralo norveško prostost. A vzlic vsem ši-kanam švedskega uradništva, se je mlada država uspešno branila švedske reakcije in se pred devetimi leti docela ločila, od Švedske.
2e takrat je zahtevalo norveško prebivalstvo republiko. A ko so si hoteli leta 1905. ustvariti republikansko formo države. so Anglija, Rusija in Nemčija protestirale proti republiki nai severu. To je vplivaloi v toliko, da se je ljudstvo vdalo pritisku ter obdržalo monarhijo.
A vzlic temu je stališče norveškega kralja docela drugačno kakor drugod. Krajj nima namreč nikake izvršilne moči. Reprezentant države na zunaj je, a drugega nič. Šele v zadnjem letu mu je norveški storthing (državni zbor) odvzel dolžnost, podpisavati zakonske predloge. Zakoni postanejo veljavni, ako jih podpiše predsednik storthinga in dotični minister. Odpravili so tudi vsa odlikovanja in sodnik ne proglašal razsodb v imenu kralja, ampak na temelju ustave. Tudi ni kralj po milosti božji, nego po glasovnicah ljudstva in takorekoč le nekak predsednik z dedno pravico. Kolikor pa je izgubil kralj na moči in ugledu, toliko je
pridobil parlament in ž njim tudi politične pravice ljudstva.
Tako je postala ločitev Norveške od Danske, ki se je izvršila pred sto leti, nekak začetek nove dobe, v kateri se je ljudstvo, tako narodno kakor politično, dvignilo do izredno visoke stopinje.
Občni zbor občnega konsumnega društva v Zagorju ob Savi.
V	nedeljo dne 7. marca se je vršil redni občni zbor občnega konsumnega društva v Zagorju, na katerem se je predložilo računsko poročilo za leto 1914. Po poročilu posnamemo naslednje številke. Društvo je imelo leta 1914 228.022 K 18 v. prejemkov za blago. Prodalo se je blaga za 4000 K več kakor leta 1913. Skupni promet je znašal 273.294 K 11 vin. Kosmatega dobička je imelo društvo 25.592 kron 27 vin. po odbitku stroškov, davka1 itd. znaša čisti dobiček 11.417 K 86 vin. Aktiva izkazujejo naslednje stanje: Gotovina v blagajni 31. decembra 1914 1. 8028 K 19 vin., vrednost poslopij 29.988 K
4	vin., vrednost orodja 2520 K 54 vin. Imetje pri velenakupni družbi na Dunaju 1238 K 75 vin. Delež pri posojilnici v Litiji 20 kron. Terjatve pri članih od meseca decembra 11.624 K 44 vin. Vrednost blaga po nakupni ceni 33.241 K 7 vin. Skupaj aktiva 86.661 K 3 vin. V pasivih je dolga na blagu 88 K 40 vin. Drugi dolgovi 107 K 75 vin. Kavcija uslužbencev 1007 K 93 vin. Društveni delež 14.341 K 4 vin. Rezervni sklad 24.735 K 79 vin. Hranilne vloge in posojilo 33.580 K 12 vin. Ostanek čistega dobička leta 1913 1382 K 14 vin. in čisti dobiček leta 1914 11.417 K 86 vin., torej skupaj 86.661 K 3 vin.
Ravnatelj društva je pri računskemu poročilu podal sliko o sedanjem gospodarskem stanju društva. Društvo je v minulem letu imelo še precej lepo vsoto čistega dobička, to pa je bilo mogoče le za-raditega, ker je imelo društvo precej veliko zalogo še ugodno kupljenega blaga, obenem pa je do zadnjega časa različno blago prodajalo še po cenah, ki so bile pred vojno. Slednjič so stare zaloge pošle, a vendar društvo še sedaj prodaja neka-
tere stvari precej znatno pod tržno ceno. Omenja tudi, da je posebno zadnje mesece težko dobivati blago. Posebno moke primanjkuje. Tako je imelo društvo v mesecu svečanu t. I. pri mlinih 13.000 K že plačanih za moko, a čeprav je bila moka naprej plačana, je ni bilo mogoče dobiti. Poročilo predstojništva se je vzelo z zadoščenjem na znanje.
Na predlog nadzorništva se je enoglasno podelilo predstojništvu odvezo.
Od čistega dobička se je razdelila 5% dividenda v znesku 10.872 K 45 vin, na rezervni sklad se je pripisalo 545 K 41 vin., na nov račun za leto 1915 pa se je preneslo 1382 K 14 vin., to je ono vsoto čistega dobička, ki se v letu 1913 ni razdelila, tako da je za leto 1915 s tem zneskom zagotovljeno vsaj že deloma pokritje stroškov, zakaj dobička v letu 1915 se ob tej neznosni draginji pač ne bo dato napraviti posebnega.
V	nadzorništvo je zopet izvolil občni zbor Klopčič Franca, Magorš Ivana in Medvešček Jožefa.
Poraba ječmena za slad.
Vlada je z naredbo z dne 16. februarja prepovedala z dnem 19. februarjem porabljati ječmen za izdelovanje sladai Namen te naredbe je ta, da se ječmen prihrani za peko kruha. Vse zaloge so se morale takoj- prijaviti politiškim deželnim oblastem. Lastniki so nadalje odgovorni za to, da se zaloge ne pokvarijo in da se ohranijo. Ta naredba je ostra glede na pivovarne avstrijske in pivovarniške delavce in nje vpliv se bo prav kmalu občutil. Predčasna ustavitev sladarn bo v tistih obratih, ki niso dovolj preskrbljeni s sladom, povzročila omejitev izdelovanja piva, nekatere pivovarne pa bodo tudi morale popolnoma ustaviti svoje obrate. V pivovarniški stroki smemo torej računiti z večjo brezposelnostjo. Ob teh razmerah bodo mnogo trpeli pivovarniški delavci, zlasti oni, ki se niso organizirali, ki niso šli k vojakom in niso hoteli umeti pomena organizacije, katero smo jim često priporočali. Menili so, da se jim itak ne more nič pripetiti, pri če-
epidemičtiih in endemičnih bolezni ali zaradi nalezljive očne bolezni.
Dočim dobe podčastniki in vojaki, ki so služili deset let aktivno, penzijo, če so postali nesposobni samo za vsakršno vojaško službo, nezmožnost za meščanski zaslužek pa ne pride v poštev, dobe trajno invalidno penzijo vojaki z manj nego desetletnim službenim časom samo potem, če so postali tudi za zmerom za meščanski zaslužek nezmožni.
Kogar so pri superarbitraciji (zdravniškem razsodišču višje instance) sicer spoznali za invalida (nesposobnega za vojaško službo), a še vendar za zaslužek zmožnega, se sme zglasiti tekom petih mesecev k novi superarbitraciji. Če razsodi ta, da so ga bili spoznali za službo nesposobnega vsled nčmoči in da je postal za zaslužek nezmožen, potem dobi invalidno penzijo.
Imamo pa tudi invalidno penzijo, ki se priznava samo za določen čas. Če se namreč pri superarbitraciji izkaže, da je vojak pač začasno nesposoben za vojaško službo in nezmožen za kakšen zaslužek, da pa se more pričakovati izboljšanje in vsled tega določena meja vojaške sposobnosti in zmožnosti za zaslužek, potem se mu zagotovi penzija začasno za določen čas, in sicer najmanj za eno leto in največ za tri leta. Po preteku tega časa pride spet k superarbitraciji, pri kateri se sklepai nadalje.
Postava določa, da se »vojna leta dvojno vštejejo«, to se pravi, da se k vsakemu bojnemu pohodu zaračuna še eno leto službenega časa. Ker se pa tudi z zaračunanjem tega leta večinoma ne doseže službenega časa desetih let, ne izpremeni to zaračunanje ničesar.
Kako visoka ie invalidna penzija?
Leta 1875. določene vojaške invalidne penzije so jako majhne. Stopnjujejo se po šarži (stopnji, znaku stopnje, na ka-
teri je dotičnik), in sicer po šarži, ki jo je vojak resnično imel. Titulama (naslovna, imenska) šarža ne daje nobene pravice do višje penzije. če je bil' kdo n. pr. prostak titulami korporal, dobi samo penzijo prostaka.
Penzija znaša za
vojaka brez šairže prostaka korporala četovodjo narednika
6 kron mesečno 8	»	»
10 » »
12	»
14	»	»
Odločujoče je samo to, če je dotičnik »zmožen za meščanski zaslužek«; če ima pohabljenec dohodke, ki ne izvirajo iz polnega delovanja normalne delovne moči (obresti velikega imetja), invalidna renta iz zavarovalniške penzije za nastav-ljence, podpore), je vseeno.
Podporna doklada za ranjence.
Razen invalidne penzije določa postava tudi podporne doklade za ranjence. Doklada za ranjence je od invalidne penzije popolnoma neodvisna in se plačuje tudi tedaj, če je ostal vojak kljub ranjenju^ zmožen za meščanski zaslužek. So torej ljudje, ki dobč samo invalidno penzijo, drugi pa, ki dobč samo doklado za ranjence, in zopet drugi, ki dobč oboje skupaj, invalidno penzijo in doklado za ranjence.
Doklada za ranjence je enako visoka, je li imel vojakšaržoaline.
Imamo doklade za ranjence po 8 K, po 16 K, in po 23 K 33 vin. mesečno.
Vojaki, ki so bili ranjeni od sovražnega orožja ali od drugačnega bojnega aparata ter so postali vsled tega nesposobni za službo, dob6 8 K mesečno.	(Dalje.)
mer bi se morali naslanjati na organizacijo. Te delavce bodo posledice te na-redbe razočarale. Organizirani bodo. prejemali brezposelno podporo in naša delavska posredovalnica se bo potrudila zanje, neorganizirani pa bodo prepuščeni sami sebi. Vplivov vojne ne bodo občutili pivovarniški delavci samo kot državljani in konsumenti, marveč tudi kot delavci izdelovalci.
Iz Nemčije poročajo, da je zvezni svet sklenil, in sicer iz enakih razlogov, kakor je izšla naredba v Avstriji, da se sme meseca marca 1915 podelati le tretjina onega slada, ki je bil določen za po-delavo v prvem četrtletju 1915. Od aprila 1915 dalje pa smejo pivovarne za izdelovanje piva porabiti vsako četrtetje le 60 odstotkov one množine slada, ki so jo porabili povprečno v tistih četrtletjih leta 1912 in 1913. Za pivovarne, ki niso porabile povprečno četrtletno nad 40 me-terskih centov, se zviša dopustna množina porabe slada na 70 odstotkov. V Nemčiji je torej varjenje piva omejeno za 30 oziroma 40 odstotkov.
S	stališča preskrbljevanja z živili je avstrijska naredba primernejša nego nemškega zveznega sveta v Nemčiji, zato pa bo tudi vpliv na pivovarniško delavstvo v Avstriji občutneji. Sedaj bodo vsi tisti delavci, ki niso poslušali opomina organizacije, morali verovati na resnost sedanjega časa. Mi smo storili svojo dolžnost. Posledice lahkomišljenosti, pa morajo krivci trpeti sami.
Svetovna volna.
Kdor bi še danes trdil, da utegne sedanja svetovna vojna trajati še dve ali tri leta, o njem bi pač smeli reči, da ne zna presojati dogodkov in de ne ume vseh naporov tripelentente. Neverojetno je, da bi tripelententa vzdržala sploh čez poletje v vojni.
V	Rusiji ni denarja, Anglija pa ne mara posojati denarja, če nima pokritja, enako izčrpane so v Rusiji in na Francoskem vojaške sile. Kaj pa utegnejo prinesti sedanje pomorske operacije pred Dardanelami, dalje, kaj bodo rekle nevtralne države, če Anglija ne neha ovirati pomorske trgovine nevtralnih držav, o tem še ni padla odločitev. V Aziji se hočejo polastiti vpliva Japonci na škodo Anglije, Francije in Rusije. Na Poljskem in na Francoskem započeta ofenziva, toda obe ofenzivi brez vsakršnega uspeha; da, pri Mazurskih jezerih se je Rusom pripetil celo velik poraz, s katerim je bilo- tako-rekoč vničeno desno krilo ruske armade, ludi levo krilo ni imelo sreče; umakniti se je moralo do Dnjestra in Stanislava.
Trozveza je skovala nov načrt. Ali morda ne trozveza, nego samo Anglija in Francija: sta poskusili prodreti skozi Dardanele v Carigrad. Ruski poilitičarji so trdili, da jim je Carigrad že obljubljen, toda sedaj izvemo, da Rusija, ni mogla dobiti od Anglije glede Carigrada in Dardanel nobene obvezne izjave in tudi pred Dardanelami srečamo samo angleške in francoske bojne ladje. Zdi se kakor da bi hoteli Angleži in Francozi prehiteti Rusijo, da ne zasede Carigrada in Bospora ter Dardanel.
Akcija proti Dardanelam se je pričela z velikim krikom. Poročila so pravila, da je angleško-francosko b rodov je prodrlo že do Marmarskega morja ter da je izkrcano francosko in angleško vojaštvo na evropski in na azijski strani. Vse te vesti so pa bile izmišljene. Prodirajoče vojno brodoivje ni imelo uspeha, pač pa je bilo šest bojnih Laidij težko poškodovanih in čete, ki so jih Francozi in Angleži
izkrcali, so se morale zopet umakniti na ladje ali pa so1 bile polovljene.
Vnrašanje Dardanel pa ni samo vprašanje napadanja in obrambe, marveč je gospodarsko-politiško vprašanje, ki ga reši diplomacija vojskujočih in nevtralnih držav že v bodočih dneh. Napetost je dospela do skrajnosti. Mora torej priti odločitev ali pa — umik tripelentente.
V Karpatih se silni boji nepretrgoma nadaljujejo kljub mrazu 15 stopinj pod ničlo ter kljub precej visokemu snegu. Zlasti ob srednjih Karpatih se Rusi obupno trudijo, da bi zopet osvojili izgubljene pozicije. Toda doslej niso imeli uspehov in se bodo morali zadovoljiti z neuspehom, kakor so se pred dnevi ob prelazu Dukla, kjer so sedaj le še neznatne praske.
V izhodni Galiciji ne trajajo več boji. Po grozovitih bojih prejšnjega tedna okolo Stanislava in ob Dnjestru je zavladal mir. Avstrijske čete imajo v posesti zasedeno ozemlje severno od Pruta. V severno-iz-hodni Bukovini na oni strani reke Prut se vrše le manjše praske prednjih straž.
Na južnem Poljskem so se vršili že več tednov večinoma le artiljerijski boji, šele zadnje dni je jela zopet nastopati pehota. Rusi so pričeli na najbližje postojanke ofenzivo. Na južno-poljskem bojišču si stojita obe vojski v razdalji po 150 do 1500 korakov.
Na severnem in srednjem Poljskem se vrše tudi neprestano boji, zlasti severozahodno od Varšave, kjer skušajo Rusi nemške oddelke vojske obiti. Trdi boji so bili južno od Avgustova, pri Lomži, zahodno od Pržašniša in izhodna od Plocka:. Rusi so tudi pri Ravi napadali brezuspešno. Na srednjem Poljskem so se vršili boji ob Visli.
d:
Na zahodnem bojišču so pričeli Fran-cozi že sredi meseca februarja v Šampanji energično ofenzivo ter so hoteli prodreti nemško bojno črto med Reimsom in Argonskim lesom. Ogenj je bil tako hud, da so oddali večkrat v 24 urah po 100.000 topovskih strelov. V teh bojih, ki so se končali brez zaželjenega uspeha so izgubili Francozi okolo 45.000 mož. Boji v Vogezih še niso končani. Med rekama Sein in Somme so se vršili le artiljerijski boji.
Pa tudi na Flanderskem so poskusili Francozi svojo srečo z napadom, in sicer južno od Yperna.
Reims obstreljujejo Nemci že nad 160 dni skoro nepretrgoma in so uničili velik deli mesta.
Blokada Anglije traja dalje. Poročila pravijo, da je bilo v dveh mesecih potopljenih okolo 50 angleških in francoskih ladij. 'Tudi dva nemška podmorska čolna sta bila vničena.
Domača pregled.
Ogrska vlada izjavlja gleda odstopa žita Avstriji, da se bo o tem pogodila šele potem, ko dožene, kako velike so zaloge. Na Ogrskem so popisali tudi koruzo-.
Žito in moka v Ljubljani. Splošni popis vseh zalog žita in moke v Ljubljani je končan. Dognalo se je, da imamo 265.646 kg pšenice, 61.816 kg rži, 142.142 kg ječmena, 160.550 kg ovsa in 250.425 kg koruze. Moke imamo: pšenične in meša-ne 436.597 kg, ržene 49.771 kg, ječmenove 35.503 kg, ovsene 991 kg, koruzne 97.155 kg, zdroba (pšeničnega) 7581 kg iti ješprenčka 45.611 kilogramov.
Krušne nakaznice v Avstriji. Dunajski listi poročajo, da, ko doženejo zaloge moke in žita, uvedejo v Avstriji najbrže krušne in močne nakaznice. Nakazana
množina je odvisna od doznane množine zalog. Najbrže se določijo meščanom drugačne množine kakor kmetom, ki se preživljajo večinoma s kruhom in moko.
Dopusti za pomladansko poljsko delo. Vojaška uprava je dovolila, da se smejo dajati moštvu, da opravi najnujnejša pomladanska poljska dela 14-dnevni dopusti, in sicer, onemu, ki je po poklicu kmeti-škega stanu ter se ne nahaja ali začasno ne potrebuje na bojišču. Dopusti se bodo torej dovoljevali moštvu dopolnilnih čet, rekonvalescentnih oddelkov, če to dopušča vojaški interes. Dopust lahko dobi vsak prošnjik sam pri svojem poveljniku, ali pa ga zahtevajo zanj svojci pri pristojni politični okrajni oblasti. V prvi vrsti se bodo dovoljevali dopusti samostojnim kmetom, potem svojcem in slednjič na po priporočilu pristojne politične oblasti tudi kmetiškim delavcem. Dotični dopustniki dobe posebna dopustna potrdila ter imajo-domov in nazaj prosto vožnjo; sami dobivajo dalje svoje vojaške pristojbine, njih svojci pa preskrbnino kakor sicer. Politična okrajna glavarstva smejo tudi priporočati, da se komandirajo oddelki po 20 mož vojaštva v posamezne občine ali k posameznim posestnikom, da opravijo-ta dela. V nujnih slučajih se dajo tudi daljši dopusti na prošnjo, ki jo je vložiti pri politični okrajni oblasti, samostojnim kmetom in kmetiškim uradnikom.
Avstroogrska flotila je 1. in 2. marca obstreljevala Bar. Posadka se je izkrcala ter razdejala tam naprave, ki so bile prirejene za vojne potrebščine, ki jih je dovažala Francija. Na mesto flotila ni streljala.
Črna na. Koroškem. Opozarjali smo že večkrat na delovanje zavarovalnih agentov. Pri nas nastopajo v osebah preddelavcev in iščejo žrtev med delavstvom. Zavarovalnice delajo pri tem seveda izborno kupčijo, ker se jim: skoro nikoli ne pripeti neprilika, da bi morali izplačati zavarovalnino zavarovancu. Zato pa jim zapadejo vplačane premfje, ker večina zavarovancev v prav mnogih slučajih ne more več plačevati zavarovalnine. V takih neprilikah pa naj bi sociji zopet pomagali iz zadrege, čeprav jih dotičniki prej niso hoteli poslušati, ko so jih svarili. Seveda tu ni nobene pomoči več, težko prislužene novce morajo zavarovanci izgubiti, a drugim lajšajo prijetno življenje. Tembolj je pa še obsojati ravnanje rudarjev, ki poznajo položaj delavcev, pa jih kljub temu z raznimi obljubami in s svojim, vplivom skušajo zavarovati in s tem priskrbeti sebi postranski zaslužek. Rudarje torej samo svarimo pred tem, ker nimamo drugih sredstev.
Nabrežina. Misle Anton, čuvaj v pokoju, ki je bil poškodovan pri južni železnici, je daroval za podporni sklad 1 K ter obljubil, da stori to vsak mesec. Ta priporočila vredni čin naj bi imel mnogo posnemalcev, ker je ta zbirka namenjena samo siromašnim železničarjem v Nabrežini.
Iz Przemysla. Iz Przemysla je dobil neki železniški uradnik sledečo vojno poštno zračno dopisnico: Kljub večkratnemu obleganju se živi v Przemyslu čisto redno. Pred kratkim se je otvorila nova gimnazija in dekliška šola. Mestni magistrat preskrbuje mesto s petrolejem-, s soljo in z mlekom.
2000 voz zaplenjenih v Mazurski bitki. »Post« poroča: V pozimski bitki v Ma-zurih je bilo zaplenjenih okoli 2000 najrazličnejših voz, ki so vredni več milijonov mark.
O pegastem legarju v Ljubljani se je sedaj uradno dognalo, da se je pegasti le-gar pojavil samo v predilnici. Te slučaje ima v oskrbi sedaj garnizijska bolnišnica.
Slučaji v šentjakobski šoli in pri Slonu pa niso bili pegasti legar. Tudi oni slučaj, ki so ga dobili iz šentjakobske šole na medicinski oddelek deželne bolnišnice in ga na nadaljnje opazovanje poslali v garnizijsko bolnišnico, ni bil pegasti legar.
Kinematograf Ideal. Monstre-spored od sobote 13. do ponedeljka 15 t. m.:
1.	Smrtno vršanje. (Vojna drama v 3 dejanjih. Drama 2 častniških žena.) V gllav-ni vlogi Dorrit Weixler. 2. Lammchena blodne poti. (Razposajena predpustna veseloigra v 3 dejanjih. Doživljaj moža-, ki se je potepal.) Velik smeh! 10 vinarjev povišanja cene. — Spored od torka 16. do četrtka 18. t. m.: 1. Potovanje v Kullen. (Naravni posnetek.) 2. Golem. (Moderna drama v 4 dejanjih z vpleteno židovsko pravljico.) 3. Dva dni v raju. (Krasna veseloigra. — V petek 19. marca: En dan milijardar. (Učinkovita nordiška veseloigra v 3 dejanjih. Karel Alstrup v glavni vlogi.
Svetovni pregled.
1000 kilometrov dolga fronta. Vojni sotrudnik lista »Hamburger Nachrichten« imenuje celokupne vojne operacije na izhodni fronti bitko v dolžini 1000 kilometrov, največjo, kar jih pozna svetovna zgodovina bodisi glede števila borilcev, bodisi glede razširjenosti. To ni boj postojank, kakor na zapadu, ampak odprto polje, ki mu daje neizmerna daljava poseben značaj. Zanimivo je, pravi pisec, da se na obeh krilih vrše operacije ob obalah štirih rek: na severu Bobra in Na-reva, Njemena in Visle, na jugu pa: Du-najca in Sana, Visloka in Dnjestra. Boji na fronti 1000 kilometrov se podobno razvijajo kakor boji prejšnjih časov, samo da pomeni vsak spopad po številu bojevnikov bitko zase in vsak končni uspeh ali neuspeh teh spopadov ima za skupno bitko enak pomen kakor rezultati velikih bojev. Razloček ie ta, da štejejo tu dnevi in tedni le toliko, kakor so nekdaj štele ure.
Salandrova izjava. Italijanski ministrski predsednik Salandra je pri nekem banketu v Gaeti izjavil:	Pripravljenost
brez potrebnega miru in vzgoje bi bila za dobrobit in velikost dežele brez koristi. Jaz ostanem na svojem mestu in bom vestno storil vse, kar se bo izkazalo za potrebno, da se privede deželo iz sedanjih težkoč do nove moči in velikosti.
Tretje vojno zasedanje nemškega državnega zbora. Nemški proračun znaša 13 milijard mark, to je štirikrat toliko kakor najvišji dosedanji proračun. V vojne namene se je dovolilo že dvakrat po pet milijard; v tem zasedanju je vlada zahtevala še deset milijard, kar utegne zadostovati za vojno, čeprav traja do jeseni.
V	proračunski debati so precizirale stranke svoja stališča. Socialistični govornik Haase je naglašal potrebo enakopravnosti ter izrazil želijo po miru, ki pa ne more biti znak slabosti. Poljski poslanec Leyda ni proti proračunu, pač pa ponovno stavi zahtevo, da se odpravijo vse izjemne postave v državi. Enako so podale tudi druge stranke svoje izjave. Vlada (Delbruck) pa obljublja, da! se po vojni spremeni smer notranje politike. — Prihodnja seja. bo 18. marca.
Črnogorski prestolonaslednik na smrt bolan. Wolffov urad poroča: Iz Cetinja poročajo, da leži črnogorski prestolonaslednik Danilo na smrt bolan.
V	Srbiji silno razsaja pegasti legar.
Bulgarija se ne bo vojskovala zoper Turčijo, dokler se ne reši macedonsko vprašanje v zmislu bulgarskih zahtev.
Tako je izjavil Radoslavov na seji bul-garskega ministrstva.
Število bulgarskih sirot po balkanski vojni. Po poročilu upravnega sveta skladai za podpiranje sirot v balkanski osvoboje-valni vojni padlih vojakov znaša 39.433, od teh jih je 26.657 siromašnih in podpore potrebnih. Ti podatki pa še niso popolnoma točni, ker 21 okrožij ni poslalo doslej še nobenih poročil.
Srb proti vojski. Na shodu balkanske socialistične stranke je govorila sociali-stinja dr. Jekaterina Arbove v imenu ru-munske socialne demokracije, v imenu srbske socialne demokracije je govoril poslanec srbske skupščine Lapčevič. Vsi govorniki so govorili proti kapitalizmu in proti carizmu, ki so izzvali svetovno vojsko. Zahtevali so, naj se ustanovi na Balkanu federativna ljudovlada. Lapčevič je rekel med drugim: Srbija je danes velika gomila. Mrliči kličejo iz grobov: Dovolj vojske je bilo!
Grški ministrski predsednik Venize-
los je s svojo vlado odstopil, ker kralj Konstantin ni odobraval njegovih načrtov. Venizelos je bil prijatelj tripelentente ter ne bi podpiral nove Zaimejeve Vlade, če bi se bila osnovala. Tripelententa je sicer razočarana zaradi demisije, ni pa še izgubila nade, da pride Venizelos zopet do vpliva. Zaime je odklonil sestavo nove vlade. Nato je kralj poveril sestavo novega ministrstva baje bivšemu ministru Gunarisu. Gunaris je v parlamentu, ko se je vlada predstavila, proglasil politiko nevtralnosti.
Rumunija se je odpovedala sodelovanju v vojnih operacijah s trojnim sporazumom.
Zopet 8 socialno demokraških ruskih poslancev zaprtih. »National Tidende« poroča iz Petrograda: Zaprli so zopet 8 socialno demokraških ruskih poslancev, ki jih dolže veleizdaje.
Odgovor Wilzonu. Predsednik Zedinjenih držav je poslal vojskujočim državam posebno noto, v kateri se zavzema za prostost pomorske trgovine z živili za civilno prebivalstvo. Priznava kar naravnost, da hoče Amerika napraviti kupčijo ter smatra, da je krivično, če se hoče izstradati prebivalstvo posameznih dežela. Wilzon je tudi proti zlorabi nevtralnih zastav. S tega stališča priporoča prav vljudno predsednik Zedinjenih držav, da se naj živila ne smatrajo za vojno kontre-bando, da se naj omeji polaganje pomorskih min ter uredi vožnjo tako, da bo plovba varna pred njimi. Nemčija je na Wilzonovo noto odgovorila spravljivo; sprejela je skoro nespremenjeno predloge Wilzonove, nasprotno jih pa Anglija in Francija odklanjata. Anglija in Francija sta šli dalje in sta izdali note na nevtralne države, v katerih dopovedujeta, da je Nemčija z blokado Anglije sklenila torpedirati parnike in uničiti moštvo sploh, če so ti last sovražnih ali pa nevtralnih držav. Nevtralne države so silno nejevoljne na Anglijo, ki jo smatrajo za pravo pro-vzročiteljico teh razmer. Zedinjene države pa tudi z zadnjim angleško-franco-skim odgovorom niso še zadovoljne ter zahtevajo novih pojasnil glede svobode mednarodne trgovine.
Velika rudniška nezgoda na Španskem. V Kaseba del Buri pri Kordovi so se vneli jamski plini in povzročili eksplozijo, pri kateri je bilo zasutih 1600 rudarjev^ Rešilna dela so bila silno težavna. Rešili so nekaj poškodovancev in izkopali mnogo mrtvih.
Nedotakljivost Kitajske. »Rječ« v Petrogradu poroča; Ameriški poslanik v
Pekingu je izjavil, da bo Amerika energično ščitila integriteto Kitajske.
Amerika se oborožuje. »Times« poročajo iz Washingtona: Iz Pittsburga in drugih orožaren prevažajo obilo- topov na kaliforniško obalo, v Texas, Florido in k Panamskemu kanalu, kjer so ustavili vsa dela, da napravijo velike betonske podlage za stoječe obrežne baterije. Predsednik Wilson bo že v sredo podpisal celo vrsto zakonskih načrtov, kjer se zahteva štiri milijarde za obrežno brambo. — Proti Japonski?
Lakota v Italiji. Na Furlanskem in tudi po drugih krajih v Italiji so bile demonstracije, ker je nastopilo pomanjkanje živil.
Uši. Ne gre za uš na glavi, nadloga je sedaj uš v obleki. Za pobijanje te mu-čilke navaja dr. pl. Provazek nekaj dragocenih nasvetov. Način življenja uši v obleki zahteva posebno zanimanje, ker je ta najnevarnejši prenaševalec najhuje vojne kuge, marogastega tifusa, ki so mu izpostavljene zlasti naše čete na severnem bojišču. Po dosedanjih izkušnjah mora doraščena uš v 24 urah dvakrat srkati kri. Najraje jo srka na mestih kože v za-tilniku, na hrbtu in ob pasu, kjer se obleka tišči telesa; sicer se pa mudi najraje med nitmi grobo tkanega sukna. Jako občutljiva je za trajno učinkovanje visoke toplote, pri 35 stopinjah Celzija poginja Babica poklada zaporedoma 70 do 80 jajc, katerih razvoj potrebuje tri do štiri dni. Po 15 do 18 dneh so tudi te živali sposobne za razploditev. Pomnoževanje je torej sila hitro. Jajca imajo več odporne sile nego doraščene uši. Odpravljajo se najlažje s požvepljanjem ali pa v; parnih de-sinfekcijskih aparatih; tudi se more obleko, perilo itd. položiti v sod, na čegar dnu je razlit bencin, kajti tudi bencinove pare uničujejo zalego po nekoliko urah. Ali za vojake, boreče se ob težavnih okolnostih, ta sredstva ne prihajajo v poštev; ti potrebujejo sredstva, ki se lahko rabi, ne da se obleka, perilo in koža mažejo ali onečiščajo. Taka sredstva so eterična olja, med tem olje eukaliptus, vijolično olje in posebno olje iz sladkega janeža in janeževo olje. Priliti je par kapljic v obleko, a život je drgniti z zmesjo janeževega ali olja iz sladkega janeža 30 do 40 delov in 70 do 80 delov 96odstotnega alkohola.
Nabavljanje cenega petroleja. Petrolej se je sedaj silno podražil. Zato je morda prav umesten nasvet, kako si naredimo cenejše svetivo. Poskušnje, tudi pri nas, so nam dokazale, da dobimo izborno nadomestilo za petrolej, če zavremo liter vode ter damo vanjo pol funta sode. Ko se voda z raztopljeno sodo ohladi, vlijemo v to zmes četrt litra petroleja. Luč spočetka nekoliko prasketa, sveti bolje nego navadni petrolej in gori le neznatno hitreje. Ce gori navadni petrolej 111/2 ure, gori ta zmes 11 ur. Tako je dognal na Nemškem neki profesor, ki je primerjal svetivno vrednost zmesi z vrednostjo petroleja.
Naročajte list „Delavec.“
Vestnik organizacij.
Nabrežina. Dne 3. marca 1915 se je vršil v gostilni Rasbach občni zbor krajevne skupine železničarjev Nabrežina z običajnim dnevnim redom. Sodrug Jan Alojzij je poročal o delovanju krajne sku-
pine in sodrug Mihael Frank o blagajniškem stanju. V imenu kontrole predlaga sodrug Josip Hladnik staremu odboru odvezo; predlog je bil soglasno sprejet. Pri razgovoru o delovanju so se še oglasili k besedi sodr. Kleidernig, Gabrove, Sever in Hladnik, ki so popolnoma odobravali delovanje predsednika Jana in blagajnika Franka. Blagajniško stanje je naslednje: Dohodki leta 1914 so bili 2304 K 40 vin., na centralo se je odposlalo 1907 K 97 vin., za Železničarski dom na Dunaju 49 kron 94 vin., za delegacije in podpore se je izplačalo iz blagajne 224 K 50 vin., torej je v društveni blagajni ostao 126 K 39 vin. Potrebnim sodrugom v Nabrežini se je razdelilo podpore od centrale 200 kron. Članov ima krajna skupina 162, rednih plačevalcev je 129, nerednih 34, pri H. U. je 20 članov, pri vojakih pa 19. Pri drugi točki dnevnega reda da predsednik Jan predsedniku volilnega odseka sodrugu Alojziju Kantetu besedo, da prečita kandidate za novi odbor, ki so bili vanj izvoljeni. Jan Alojzij, predsednik; Jagrič Alojzij, podpredsednik; Frank Mihael, blagajnik; Kante Alojzij, podblagajnik; Krašovec Stanko, zapisnikar; Sever Albert, namestnik; Rustja Jožef, preglednik; Mihevc Rudolf, namestnik. Kot blagajniki so bili izvoljeni v kurilnici; Zidarič Angelo, Gec Anton; in pri prožnih delavcih pa Kralj Rudolf, Milič Franc, Cijan Anton, Krošelj Anton. Odborniki so: Ivan Furlan, Jožef Kariš, Jožef Pavlin, Johan Slo-kor, Anton Terčelj, Anton Abram, Anton Lupine, Franc Prelec, Ignacij Petrovčič, Avgust Abram. Po volitvah naznani Kleidernig, da je prestavljen iz Nabrežine v Dunajsko Novo mesto ter zaradi tega ni mogel prevzeti podpredsedniškega mesta pa je prepričan, da bo tudi njegov namestnik sodrug Jagrič Alojzij deloval v prid društva in sodrugov. Obenem prosi, da se izvoli predsednika v podporni sklad namesto njega in predlaga sodruga Leona Šauba, ki je prišel iz Trsta v Nabrežino. Izvoljen. Nabrežinskim sodrugom, zlasti krajevni skupini, je žal za sodr. Kleider-nigom; marljiv, priljubljen in spoštovan je bil sodrug, ki ni nikdar komu storil kaj žalega. — Pri slučajnostih poroča sodrug Kopač o splošnem društvenem položaju ter poživlja sodruge k neumornemu delu za organizacijo. Obžaluje pa, da ravno kurilniški delavci najslabše obiskujejo shode, dasi so se dosegli zanje v teku enega leta lepi uspehi. To imata za plačilo krajna skupina in predsednik, ki se je trudil, da se je marsikatera zadeva zanje rešila ugodno. — Vsi spisi, tikajoči se krajevne skupine, se naj naslovjo na Jan Alojzija, strojevodja, Nabrežina št. 256, v denarnih zadevah se naj člani obračajo na sodr. Mihaela Frank, prožni obhodnik v Nabrežini.
Zapisnik
seje odbora rudarske zadruge II. skupine okraja c. kr. rudniškega urada v Celju in za premogovnik v Zagorju ob Savi, ki se je vršila dne 21. februarja 1915 ob pol 10. dopoldne v »Delavskem domu« v Trbovljah.
Navzoči: Majdič Florijan, Mastnak Franc, Kolenc Ludvik, Tratnik Avgust, Urlep Ivan ter Prašnikar iz Zagorja.
Dnevni red; 1. Odobritev računskega zaključka za leto 1914; 2. Odobritev proračuna za leto 1915; 3. Določitev višine članskih prispevkov za leto 1915;
4.	Izredne podpore; 5. Slučajnosti.
Načelnik otvori sejo, pozdravi do-šlega g. rudniškega nadkomisarjai Bauerja ter odbornike, nakar naznani dnevni red
in prečita letni račun za leto 1914, ki ga seja soglasno vzame na znanje.
Član zadružnega predstojništva poroča glede kontrole, da so se potrdila pregledala, ista s postavkami v blagajniški knjigi primerjala kakor tudi blagajna skontrirala in da se je našlo vse v najlepšem redu, vsled česar izreka gospodu predsedniku kakor tudi gospodu zadružnemu tajniku zahvalo. Odbor je poročilo kontrole vzel brez opazke soglasno na znanje.
Prečitani proračun ze leto 1915 se od točke do točke odobri. Glasi se:
Izdatki:
1. Stroški za občekoristne zavode in naprave, ki jih je skupina osnovala ali jih še osnovati namerja:
a) Subvencija za rudarsko nadaljevalno šolo v Trbovljah 300 K.
b) Subvencija za otroški vrtec v Trbovljah 500 K.
2. Drugi stroški v zadružne namene;
a) Pisarniški stroški načelnika II. skupine 200 K.
b) Odškodnina po § 126. zadružnih pravil 1500 K.
c) Stroški zapisnika 50 K.
d) Časniški stroški 200 K.
e) Stroški državne konference 560 K.
f) Morebitni vnaprej nedoločljivi stroški 400 K.
g) Izredne podpore 1518 K. — Skupaj 5228 K.
Na predlog odbornika Tratnika iz Trbovelj se letni prispevek določi na 72 v. za moža.
Prošnjam za podporo, ki jih predloži načelnik Majdič, se po pregledanju ugodi. Odkloni pa se podpora nekaterim prosilcem iz Konjic, ker dotične prošnje od strani tamošnje rudniške uprave niso bile overovljene. — Izredna podpora se določi po nastopnih krajih za navedeno število prosilcev kakor sledi:
Trbovlje 45 prosilcev Zagorje	55	»
Hrastnik	27	»
Ojstro	11	»
Velenje	12	»
Store	2	»
Konjice	4	»
606 K 380 K 276 K 106 K 100 K 18 K 32 K
Skupaj . . 1518 K
Odbornik Kolenc iz Trbovelj predlaga, naj se prihodnja konferenca delegatov vrši dne 7. marca 1915 v dvorani g. Mihelčiča v Zagorju in naj se na to konferenco povabi tudi zastopnika rudniškega urada v Celju.
» • “ •*
Z ozirom na dejstvo, da se je delegata Prašnikarja iz Zagorja povabilo na odborovo sejo, da pojasni razmere tamoš-njih prosilcev, predlaga odbornik Urlep iz Hrastnika, naj se Prašnikarju povrnejo ravno tako zamudni stroški kakor vsem drugim odbornikom.
(Opomba uredništva: Ali sta bila zadnja dva predloga sprejeta, zapisnik ne pove.)
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več za besedo ne javi, je načelnik — zahvaljujoč se za obisk — sejo ob 1. popoldne zaključil.
Trbovlje, dne 21. febr. 1915. Florijan Majdič s. r., načelnik II. skupine. — F r a n c M a s t n a k s. r., zapisnikar.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Vabilo
na
občni zbor
Konsumnega društva rudar, v Hrastniku
reg. zadr. z om. poroštvom, ki se bo vršil v nedeljo dne 21. marca ob 3. popoldne v zadružni gostilni.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo.
3. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze načelstva.
4. Razdelitev prebitka.
5. Volitev enega člana v načelstvo.
6. Volitev treh nadzornikov.
7. Čitanje revizijskega poročila.
8. Predlogi in nasveti.
Za nadzorstvo:
Alojzij Privšek	Ivan Kamplet
zapisnikar.	predsednik.
Fellerjjev rastlinski fluid z znamko
m
Preprečilno sredstvo proti raznim vsled mokrote, prepiha ali prehlajenja nastalim bolečinam nosi to varstveno znamko, katero tukaj kažemo, ne da bt delali neprijetno reklamo, maryeč, da bi čitatelje pred ničvrednimi posnemanji obvarovali.
Cenimo vsebino te steklenice, ker smo se o izbornem, bolečine odpravljajočem, dobro učinkujočem vplivu zlasti pri revm tičnih ali gihtičnih boleznih sami prepričali. Seznanite se tudi Vi z njegovim zdravilnim vplivom; vprašajte zdravnika o rabi Fellerjevega Uuida, ako ste n. pr. nahodni, hripavi, zaslinjeni ali pa pri drugih indispozicljah.
Krasno osvežujoče oživljajoče, živce in muskelje okrepčujoče so masaže in vsakdanja umivanja s Fel-lerjevim fluidom z zn. „Elsa-fluid*. V resnici je vedno napraviti pokusno naročitev. 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 Specialni steklenici Iranko 6 kron.
Ako si želodec pokvarimo, ako apetit izgubimo, ako čutimo neprijetnost ali gnus, rabimo uspešno Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice z zn. „Elsa-krogljice". 6 škatljlc franko 4 K 40 v. Oba preparata dobimo pristna pri apotekarju E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 334 (Hrvatsko).
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Mestni trg Stev. 10.
Speciialna trgovina pletenin in trikotaže.
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena i. t. d.
Odeje iz velblodje dlake. Tetra perilo. Spalne vreče.
Plaifl in predpasniki za streinice Rdečega krila. Volna za pletenje.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Vabilo
na
občni zbor
Stavbene in gostilniške zadruge ..Delavski dom“ v Trbovljah
registrovane zadruge r omejeno^zavezo ki M bo vršil
v nedeljo 28. marca ob 3. pop. v prostorih „Delavskega doma11.
Dnevni red:
I. Čitanje zapisnika.
II. Računsko poročilo, m. Poročilo nadzorstva.
FV. Sklepanje o prebitku.
V. Volitev enega člana v predstojništvo. VI. Volitev treh članov v nadzorstvo in enega namestnika.
VIL Razni predlogi.
Trbovlje, dne 9. marca 1915.
I. Sitter,
načelnik.
LRISUAltt. Mamka ulita štev. 6.
r-glstrovana zadruga z omajane zavazo.
Tiskovine za šole, županstva In uraden Najmodernejše plakate In vabila za shode In veselice- .*.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanle listov, knjig, bro-šur, muzlkallj Itd.
Stereotipija. Litografija.
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. | popol.		Stanovanje
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	'/2ll —'/2l		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11-12	2-3	Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
Dr. Dotk Emil očesne in ušesne bol.	10—12	2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. D. Ipavic	10.—12. dop.		Mestni trg.
Dr. Kraigher Alojzij	1.—3 pop.		Poljanska cesta 18/1.
r
Svarilo
Koder se prodajajo ponaredbe, naročite pristni
m
naravnost od izdelovalnice.
pod naslovom:
Rastlinska destilacija
..FL©RIAN“
v Ljubljani.
-	i	T	  1	j—i".
Postavno varovano.
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Ljubljana, na Bregu št. 20
-------- (Cojzova	hiša).	-------
Varstvena znamka.
Cene	za	moške K 14’—, 17'—,	20’—.
„	„	ženske „ 12—, 15—,	18-—.
»	„	dečke 36/39 „ 10—, 12—.
„	„	otroke št. 22-25 26-28 29-31	32-35
K 5.—, 6—, 7‘—,	8’—.
: Garantirana kakovost. :
Cenejše vrste od K 1-50 naprej.
Kupujte in naročajte pri tvrdkah* ki inserirajo v „DELAVCU“.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	| Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, SL Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo Izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
BBBB BBBBBBBBBBBBBBPBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBUDBBUBBBUBBBBBBBBBBBBU
D Ivan Jax in sin, Ljubljana "
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato saiogo
šivali® strojev
stroje za iMiije (StritiHlm) za n
Vozna kolesa- MM Stroji Mlet. Ceniki se dobe zastonj in franko.
n
o
o
□
o
a
a a a a b a a a a
a a □
□ m n □
D
O P D D P D P P O O
venim se aoue zasionj m Travmo- g
DnDanPDDoaanDDaDDnanDDnaDDDDDBDDBDaimDnnDaiiannaoonaBaininanBDaoBoSi
a
D
S
D
D-
a
a
a
a
a
g