r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah I Z L Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, TELEFON: CHeisea S—3878 NO. M. — ŠTEV. M. Entered «s Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Cengresa of March ■ The largest Slovenian Daily m th« United States. b Issued every day except Sundays 1 and legal Holidays. I 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea S—S87t NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 15, 1931. — SREDA, 15. APRILA 1931 VOLUME X1XIX. - LETNIK XXXIX ŠPANSKA JE POSTALA ZVEZNA REPUBLIKA KRALJ ALFONSO SE JE ODPOVEDAL PRESTOLU IN ODPOTOVAL IZ DEŽELE Katalonija je postala samostojna republika. — Kralj se je odpeljal z avtomobilom v Cartage-no, kjer se je vkrcal na neko bojno ladjo. — Ni-ceto Alcala Zamora je organiziral republikansko vlado, ki je dala aretirati madridskega poveljnika in njegovega brata, bivšega diktatorja. 4 4Mir je prva državljanska dolžnost." MADRID, Španska, i 4. aprila. — Španski kralj Alfonso XIII., zadnji vladujoči Burbonec, se je u-klonil volji naroda ter se odpovedal prestolu. Alfon&o je že zapustil Madrid. Nocoj se je odpeljal z avtomobilom v Cartageno, kjer se je baje vkrcal na neko špansko bojno ladjo. Kam je ladja namenjena, se zaenkrat še ni moglo dognati. Voditelj republikancev, Niceto Alcala Zamora, je organiziral republikansko vlado. Za vso deželo je bila proklamirana republika, toda v raznih delih dežele se bodo najbrž ustanovile posamezne republikanske vlade. Katalonija se je že proglasHa za samostojno republikansko državo ter ustanovila v Barceloni svojo lastno vlado, kateri načeljuje polkovnik Francisco Macia. Zamora je izjavil, da je katalonska republika ena izmed mnogih, ki se bodo organizirale v okrilju španske zvezne republike. Nocoj sta bila v Madridu dva kabineta. Dasi je kralj že zapustil Madrid, je monarhistična koncentracijska vlada še vedno vztrajala na svojem mestu. Resnična vladna moč je pa v rokah republikancev. Dosedanji monarhistični ministr. predsednik Juan Baucista Aznar je v svojem zadnjem povelju proglasil obsedno stanje. V glavnem mestu vlada mir. Po ulicah je videti le sempatam kakega policista. Tudi podeželski o-kraji so mirni. Okolu devete ure je pretila nevarnost, da bo prišlo do vročega spopada, ko se madridski poveljnik F rederico Berenguer ni hotel odpovedati poveljstvu. Slednjič ga je general San Jurjo pregovoril, da je odstopil v interesu splošnega miru. Republikanska vlada je dala poveljnika aretirati. Aretiran je bil tudi njegov brat, bivši španski diktator in ministrski predsednik Damaso Berenguer. Vsi armadni fetalci so pod poveljstvojn republike. Republikanci pravijo, da trije armadni polki v provinci še vedno drže z Alfonzom ter bodo najbrž dvignili orožje proti republiki. * Monarhistični kabinet je izjavil, da bo jutri zjutraj izročil svoj mandat republikanski vladi. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da ni kralj Alfonso podpisal nobene listine, v kateri bi najavil svoj odstop. Prebivalstvo se pa za to niti ne meni, ker je preveč navdušeno za republiko. Naglica, a katero so slediL dogodki drug drugemu, je začudila celo največje optimiste. Na več mestih so se vršile demonstracije, ko jih udeleženci so nosili rdeče zastave. Kralj Alfonso je odšel, še predno so ga pozval, naj odide. Najbrž je bil pripravljen na odhod že v nedeljo, ko so mu povedali, da so pri občinskih volitvah zmagali s pretežno večino republikanci. To so bile prve volitve v zadnjih osmih letih. — Kraljev odhod je izzval vsepovsod veliko zado- HOOVER HVALI RDEČI KRIŽ Hoover proslavlja pomožno delo Rdečega križa. Organizacija j e baje najbolj popolna oblika samovlade. WASHINGTON, D. C., 14. aprila. Predsednik Hoover se je zahvalil delegatom Rdečega križa, da so vadržali ideale te pomožne organizacije. Senat- je dovolil 25 milijonov dolarjev za pomoč v krajih, ■prizadetih od suše. — Rdce-hivska vlada se mora pripraviti na neljuba presenečenjaj, ki 'bodo največja izza nakopa vlade. V poslanski zbornici bo predložil Stanley Baldwin, voditelj konservativcev nezapunico, vladi Mac-' Donaldu. Sprejem tega predloga* bi imel seveda za posledico odstop sedanjega kabineta ter nastop novega parlamenta. Ključ k izpremembi imajo v rokah liberalci, ki so sklenili čakati predno se odločijo, kakto bodo glasovali. Danes bodo imeli zborovanje, da izvedo, kaj so slišali poslanci tekom velikonočnih praznikov od svojih voMlcev. Zunanji minister grof Romanones je rekel, da bo jutri prečital kraljevo poslovilno pos^gmico. Alfonsovo slovo je bilo dramatično. Malo pred deveto uro je dospel v kraljevo palačo admiral Jose Rivera. Par minut zatem je stopil Alfonso v svoj avtomobil. Sledila sta mu dva TO JE PA ŽE VEC KOT SMOLA druga avtomobila s civilnimi gardisti. Avtomobili so vozili z veliko naglico proti Car-tageni. Danes je govoril pred ministrstvom novi notranji minister Miguel Mauro. — Narod se je poslu-žil svoje državljanske pravice in odstavil kralja,— je rekel. — Biti pa moramo -pazljivi in previdni, dokler so se na Španskem zastopniki strmoglav-ljenega režima. Skrbeti moramo za mir, kajti to je prva dolžnost vsakega državljana. CAMDEN, N. J., 13. aprila. — Lawrence Burki and, je star trideset let, njegova žena pa devetindvajset. -Burkland je že šest mesecev brez dela. Prihodnji teden se mora iz seliti iz stanovanja, ker ni že štiri mesece plačal najemnine. Ima Štiri otroke v starosti od petih do desetih let. To se pravi, včeraj je imel štiri otroke, danes jih ima že sedem. Danes zjutraj Je namreč porodila njegova Sena trojčke, dva fanta In deklico. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Din 500 ........................$ 9.35 Lir 100 ______________________________________________$ 5.75 Din 1000 ------------------------------------------$ 18.50 Lir 200 ________________________________________________$11.30 Din 2500 ________________________________$ 45.75 Up 300 __________$16.80 Din 3000 ______________ $ 54.60 Lir 500 _____________$27.40 Din 5000 ______________________________________$ 90.50 Lir 1000 ____________________________________$54.25 Din 10,000 ..................................$180.00 | i IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina, znaša 60 centov za vsako posamezno zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za tspla&lo večjih zneskov kot sgora] navedeno, bodisi ▼ dinarjih. Urah ali dolarjih, dovoljujemo Se bolj Se pogoje. Pri velikih ntikiah lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporasom^ to slede načina nakaidla, Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbin« 75«, Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. 7. Telephone BArclay 7—0380 j. ft«i *ft«a dejstvo, da zahteva vedno več Amerikancev temeljito izpremeiiibo. Posledica tega bo kompromis, ki bo prijal pretežni večini naroda. Prohibicijski faitatiki seveda ne bodo nikdar odobrili kompromisa, ki bo dovedcl do liberaliziran j a postav, ki omejujejo osebno svobodo. Ker je neovrgljivo dejstvo, da antiprohibicijsko gibanje po vsej deželi narašča, je naravnost nerazumljivo, z«kaj hodita demokratska in repubikanska stranka okoli p^hibicijskega vprašanja kot mačka okrog^vrele kaše. Določnega stališča nočeta zavzeti, v strahu, da bi izgubili suhače iz svojih vrst. . . I Baš vsledtega je treba odobriti ravnanje Johna J. Raskoba, predsednika demokratskega narodnega odbora. Od članov narodnega odbora zahteva, naj jasno povedo, kaj mislijo o prohibiciji, ki bo igrala v prihodnji predsedniški kampanji odločilno vlogo. Raskobova zahteva je povzročila med južnimi suhaci precej razburjenja, toda razburjenje se je že precej poleglo. Ako se demokratska stranka ne bo zavzela za omilje-nje suhaških postav, nima niti najmanjše prilike, da bi njen kandidat prodrl. SLADOLEDAIUSV DOBITEK *ri irski loteriji je »del v Lon- donu živeči italijanski kavarnar, poprej sladoledar, Bmilo Seal a dobitek, skoro milijon devetsto tisoč dolarjev. Drugi dobitek skoro 880 tisoč dolarjev Je zadel avtomobilski mehanik Woods v BUffalu, tretji dobitek, v znesku 400 tisoč dolarjev pa neki gpstUničar v Capetownu v Juibl Afriki. Veselje glavnega dobitnika pa ni popolno. Imel Je smolo, da J« prodal pfltoViCo srfečke aa SOfa funtov iterlingov in se s ten* okradei sa polovico stotnili- Uboj z nožem na Dunajski cesti. 2. aprila, se je pripetil na Dunajski cesti feleg Kačičeve gostilne krva'v dogodek, ki pa je ostal navzlic velikemu prometu, ki je vladal takrat tamkaj, skoro neop^žen. Ob imenovani uri se je vračal 21-let ni delavec Prance Štrajner, doma iz Velikega Gabra nad Litijo v družbi svojega stanodajalca Martina Kržišnika in njegove žene iz nekp gostilne v Linhartovi ulici po Dunajski cesti proti domin. Spotoma sta se z Kržižnikom pomenkovala o nekem Bosancu, s katerim je imel Štrajnrr pred dnevi oprar/ka v neki gostilni in s katerim se je tudi rcrl in stepel. Med. prmenkem je pa je opazil fttmjner onkraj ceSte nekega zi-darriesa delavca, ki se mu je videl znan. Zato se ije cibrnil b Krašni-ku in dejal: "■Pogled no onega Bosanca, prav zdi se mi, da je to tisti, s katerim sva se pretepali". Štragmer je takoj nato stopil čez česfo pred Ka'Mcevo gostilno in sita z Bosancem menjala samo par besed. Naslednji hip je Bosanec segel v žep, ii3glo potegnil iz njega velik nož in je že tudi zamahnil proti Štrajnerju. Bosanec je nadaljeval pot, kakor da se ni nič zgodilo. Enako se je zasukal 'tudi Strajner, ki pa se ije že po par korakih zgrudil. Umo s.a k njemu pritekla Kržiš-nik in nljegova žena, ki sta jela vpiti na pomoč. Iz gostilne je prihitelo več gostov, ki so prepirček opazovali in videli tudi Bosancev zamah. Stekli so za Bosancem, ga zarjeli in izročili stražniku, ki je medtem tudi že bil obveščen o dogodku. Beranec se ni mnogo upiral, ko ga je stražnik aretiral in odvedel na policijsko upravo. Ljudje s a se seveda tudi takoj pobrigali za na tdeh ležečega Štraj-nerja in opazili, da mu vre kri iz prsi. Telefonirali so po reševalni avto, ki je že nezavestnega odpeljal v splošno bolnico. s Štrajnerjeva rana je žal bila. pmrfcna in nesrečnež tako zaradi prarv nepomembnega dogodka umrl. Truplo kojnika so prenesli pcxzne v mrtvašnico. / Aretirani Bosanec je 24-letni zi-d.i r?'ki del-aivec Ibrahim Hamzič. Stanoval je v baraki v Gramosni jami na Vodovodni cesti. Na policiji je izpovedal, da ga je Š-iraijner žalil, zata je v jezi potegnil než in ga zabodel. Skrivnosten vlom v trgovino sredi Kranja. Vlomi v Kranju že niso nič posebnega. Vsak mesec je n-a dnevnem redu gotova po nekaj vlomov in tatvin. Prav drzen vlom je bil izvršen v noči med 1. in 2. aprilom v trgovino Petra Amška nasproti farni cerkvi. Ko je Arnšek 2. aprila zjutraj odorl trgovino, še ni niti slutil, kaj se je zgodilo- V trgvini je bi o vse na -svoj em mestu. Ker je prejšnjega dne vse blatjo pregledal in pospravil, se mu je naenkrat zazdelo sumljivo, ko je opazil, da se je kos moškega sukna čez noč zna tno stanjšal. Pomočnik Ivo Wend-l!ng je takoj zmeril blago. Bilo ga 3e šs kakih 8 m, dočim sta ga prejšnjega dne namerila 15 m. Pregledala sta nato še druge kose in u-gotovila podobno. Taiko sta prišla na Sled res strokovnjuškemu vlomu. \ • Zmanjkale so najboljše vrste moškega in ženskega blai*?a za obleke, plašče, kostime in srajce. Vlomilec ni izmaknil nobenega celega kosa, ampak je odvzel od najfinejših kosov blaga gotove dels. Z u-kradenim blagom bo tat lahko o-blekcl sebe, ženo in še otroke. Nitančna preiskava s pomočjo di?ma cih orožnikov je ugotovila, da je vlomildc prišel v prodajaiino skozi vrata stranskega lokala trgovine. Morda je b'il pred vlomom skrit v kleti. Ko je bila. trgovina zaprta, je lahko mirno in nemoteno rezal bkago od posameznih kosov. Vlomilec ise je moral dobro spoznati na blago, saj je kradel le najbeljše vrste. Blago je biy> odrezano tako brezhibno, kakor bi ga odrezal le najboljši trgovski strckovnj.ak. Sledov za vlomilcem, morda tudi za vlomilci, ni prav nikafcih. Nenadna smrt trgovca na ulici.' Pred kavarno Union v Ljubljani je dohitela nenadna smrt 39-letne-ga trgovskega, zastopnika Krnila Eisenstaetterja, po rodu iz Teme-švara, bivajočega staino v Ljubljani, kjer je zastopal siibotiško' tovarno bomfocnov F. Ruf:. B?senstaet;er je sedel zvečer dalje časa v krc&u svojih sorodnikov, žene in drugih gostov v kavarni. Veš čas je bil dokaj dobre volje in ni tožil o nifcafed slabosti. Vsedel se je za nekaj časa tudi h kartam, pa je zopet opustil igro in se priključil svoji družbi. Skupno so nato po polnoči zapustili kavarniške prostore z namenom, dase podajo domov. Nenadoma pa se je Eisenstaet-ter apoteke!, se obrnil v stran in bruhnil kri. Naslednji hip se je o-nemcgel sesedel in so ga skušali dvigniti, a so naslednji hip ugotovili, da ije že nastopila smrt. Truplo tako nenadno (preminulega mladega moža so po zdravniškem pregledu prepeljali z mrtvaškim voeom v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Pokojnik ni nikoli tožil o bolečinah v pljučih in niso zdravniki nikoli ugotovili, da trpi na kaki pljučni (bolezni. Slabcumnik pobegnil orožniku. 31. marca zvečer po prihodu večernega vlaika so Trehanjci doživeli zelo razburijiiv dogodek. Ob prestopu iz ljubljanskega na šentjer-nejski vlak se je nenadno iztrgal iz rok službujočemu erežniku neznan moški, ki je zbežal v Trebnje in se izateikel v gostilno Alojzija Pavlina. Taim je ugasnal sobno luč in se skril pod mizo. Pavlinovi so pciklilcali domačega orožnika Adamiča, da bi ga odvedel v zapor. Nastala pa je pravcata borba med o-bema in po velikem naporu se je posrečilo s pomočijo domačega hlap-oc. prijeti neznanca in .ga Odvesti začasno v zapor tukajšnjega sodišča: Neznanec je slaboumnik s fiksno idejo, da ga zasleduejo, in se p4še Sevšek Franc, upokojeni rudar, doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem, kamer ga je hotel odvesti orožnik iz Trbovelj, ker se mu je omračil um. Ncč je nesrečnik prespal v zaporih, z jutranjim vlakom pa so ga odpeljali naprej. Zahrbten napad ponoči. V vinski gorici Šmavre kT3j Do-brniča, kjer ima svojo posest posesti ca Ana Kastigerjeva, so najet: delavci obrezovali trs je in čistili vinograd. Bili so štirje, ki so delal: v iredn in složno. V mraku okoli 19 ure so delo končali in 'cdšli prot domu. Tako tudi 37-letni koča] Kaplan Franc, katerega pot je vodila Skozi gmrajno Šahovec v va: Presko. Komaj je Kaplan napravil pkozfi /imajno polovico pati, jt planil nenadno prati njemu nek necnanec in 'ga pobil z gorjačo ^ Kaplan je nezavesten ležal na sa-m'ctni poti do polnoči, ko so ga naposled našli njegova žena Marija delodrajalkin sin Kasi'figer Franc ir Še.p:i3 Alojz, katerim se je njegovi nenavadna zakasnitev videla čudna kar jih je napotilo, da so ga šl iskat. Našli so ga nezavestnega i mlaki krvi in s prebito lobanjo n-a< levim sencem. Kr?stiger ije takoj odhitel v vaj k posetniku Podliščku po voz, nakar so ranjenca prepeljali domov ii "d tam v Trebnje k zdravniku, k je odrediil njegov takojšnji prevo; v . kandijsko -bolnico. Orožni marljivo zasleduje neznanega junaka. KDOR SE NIMA, SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zahimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. •GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City j Peter Zgaga j ZDRAVNIŠKA VEDA V RUSIJI Asistent nd patološko-a na ■ črnskem zavodu dunajske univerze dr. Hamjoerl je imel priliko dalj časa delovati v Rusiji in se seznaniti s stanjem njene medicine. Te dni je imel o tem rta Dunaju zelo zanimivo predavanje. Praktičnih zdravnikov je v Rusiji čim dalje manj, kakor se manjša Število privatnih podjetij. Na njih mesto ^topatffc tako zvani dispanzerji, ki se bavijo manj z zdravljenjem nego z ugotavljanjem bolezni. V splošnem pa je v deželi sovje-tov medicinska znanc^t na zelo pomembni stopnji, kar kaže že obsežna medicinska publicistika, Si jo predstvlja nič manj nego 120 strokovnih listov. Dobo zastoja, ki je bila v nujni zvezi z dogo-dki revolucije, ije ruska medicina vsekakor že davno premagala. | Medicinska -znanost in razisko-^roje ?ta seved-a močno vplivana po vladaijočem političnem nazoru ki je ustvaril med zdravniki kakci med ostalimi znanstveniki celo fi-(lozofijo, takozrvani dialektni mate-rija-lizsm. Nasprotnike te smer: smatrajo tudi za nasprotnike režima in jih temu primerno zapostavljajo. Tako je moral odložiti svoje profesuro na univerzi celo slavn: raziskovalec; Gurvič, odkritelj žarkov rasti. ! --- ! POZDRAV! Predno odpotujem v stari 'kraj i panykom "Vulcanii", pozdravljam .vse Slovence v Forest City, Pa., posebno pa miOjega strička Lojzeta Kress, v Turtle Greek, Pa.; .pa Mr m Mrs. Rude, v Cleveland, Ohio pa drutvo "Zarja", št. 27 in pra\ lepi hvala Mr. in Mrs. Boltao, Mr in Mrs. J. EuTman in Miss Olg , Piamecki, ki so me spremili na ko-Jodvor in vse druge prijatelje ir prijateljice po Širni Ameriki. I Toplo? priporočam tvrdko Saksei State Bank v New Yorku vsem, k so namenjeni potovati v stari kra. in kličem: Na veselo svidenjel Milka Kress, • na ootu v Litijo. — Saj si mi vendar obljubil, da prideš iz šole naravnost domov, jaz sem ti .pa oblj.ubil, da te našeškam, če ne .prideš, — je rečel oče sinu. — Vidiš, ker jaz nisem držal obljube, je 'tudi tebi ni treba, pa sva opravila. * t — Zagotavljam vas, da bi lahko živel samo Od vaših poljubov. Ali hočete postati moja žena? — Da, toda preje bi rada vedela, od 'česa bom živela jaz. — Torej, omočiti se hočete? Bodite previdni. Pred poroko ne morete nikoli vedeti, kakšne lastnosti ima vaš bodoči mož. — No, — je odvrnila služkinj a gospodinji, — morda bom pa imela s svojim možem več sreče kakor ste jo imeli vi. * — Ali priznalte, da ste kresnili tegale gospod ai s palico po gluvi, čeprav ga niste še nikoH videli? — je vprašal sodnik. — Priznam, go-ipod sodnik, toda takoj sem rekel "oprostite", čiim sem spoznal, da sem se zmotil. * Fant ima rojstni dan. Stric mu da dolar in ga vpraša, koliko let ima. Faint mu odgovori: — Tri in dvaijset.... — Kako to? — se začudi stric. — Lani sem imel 11 let, letos jih. imam pa 12, skupaj torej 23, — se odreže. * —Čas loči tudi najboljše prija-jtelje, dragi moj, — je rekla ona. - j — Da, prav praviš. Pred 20 leti sva bila oba 18-letna, zdaj sem pa jaiz star 38 1st, -a ti šele 28 let. * — Gospa, možu ne smete kuhati premočne črne kave. To ga rasbur-5a. — Kaj pa naj počnem, gospod doktor? Če mu skuham slabo, se še bolj razburja. * Žena piše svojemu možu: — Ljubi moj! Tukaj Ti pošiljam novo obleko. Gumbe sem odrezala, da. bi zavoj ne bil pretežak. Skrila sem jih v gornji žepek telovnike. — Srčno te poljublja Tvoja ženica. * Rojak mi piše: — Kadar te bodo komarji pikali, si zapomni, da je najboljše mazilo zoper komarjev pik sveži pelin. v Svetujem vsem tistim, ki imajo opravka po šumah, močvirjih, in pevsodi, kjer so komarji, naj si preskrbijo svežega pelina. Zelišče se stolče ih naj se namaže vsepovsod, kjer imajo komarji dostop do kože. Kdor tega ne vrjame, naj samo enkrat poskusi, .^pa mi bo vedno hvaležen. Jas sem pred leti stvar slučajno iznašel, ko sem delal pelinovko, pa mi je bilo vrclče in sem se obrisal po licu in vratu. Ko sem delal v roju komarjev me ni noben ujedel. Seve, Zgaga, če-se bcš dobro po licu in po ustnicah namazal, ne vem kaj bo Marjajica rekla, ko te bo poljubila. Rekla bo: Oh, grdofba -ti, grenka! v * V današnjih ča!sih je trgovcem j ako težko, ker ljudje nimajo de-nairja. Noben pameten človek ne bo o-tvoril nove trgovine. Vseeno 'se pa dobi." še sem pa tam kak optimist, A misli, da bo s trgovino dobro opravil, pa se ope^e. Toda optimist je optimist, nobena stvar ga ne prejgane. Takega mladega trgovca so vprašali: — No, kako je kaj? — E, bo že, bo že — je odvrnil__ Dopoldne nI nikogar v trgovino, popoldne pa naval nekoliko poneha. * Neki angleški znanstvenik, je bil par tednov v Ameriki in je začel pisati svoje spomine. . Pravi, da sk&ro vsi Amerikanci izgledajo izmučeni in utrujeni. Ni čuda. Saj že enajst let poslušajo pridige prohibdcijskih fanatikov. * Španski kralj se je poslovil. mar te Hattf ' om? *r % * i _ ^^^ Mali Oglasi [ r * i imajo velik uspeh j * um » * * * * ~ i . . . J . . * .« » ^ • ' 1» Prepričajte set Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamere vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vhge obrestujemo po 4°/fo , in obresti teko od vsakega prvega v mesecu na-: prej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja t in julija. —-- - .-; - :-—-5-rt--:- Sakser State Bank r OtrttlTOtfr & TN* STA-*«. OP NEW YOHK ^ u ciyii miii niwtmk;Vi« —--------— — ----- -' • ---.....— r." — ODPRAVITE K, J {fgfK,ž> ^^S N«W YORK, WEDNESDAY APRIfc IS; 1931 LARGEST 8LOVENI DJUE^ m L. ofi 0 | (~KRATKA DNEVNA ZGODBA j|Q iH ' ' * '' ^^I^IBI^mB+m—mimmmK^mmmmmmmmmmmmmmHimmammmmmmi ————^ I— tU * ■ l ■ ————^ H LEO DARTEY: ZAMENJANI VLOGI — Kaj? — je vzkliknil Pavel že na pragu, — obeda še zdaj ni.... miza še zdaj ni pogrnjena? Tega ne morem trpeti! — Glej, dragi moj, — je odgovorila Jacquel na mirno, — to ni moja krivda. Perica se je zakasnila in izgubila mi je prt, treba je bilo poizvedovati, pa nisem mogla pravočasno pripraviti obeda. — To je pa že od sile, — je ponovil mož in sedel v naslanjač, da prečita novine. — Rad bi vedel, kaj počenjata s služkinjo ves dan. — Zagotavljam te, — je odgovorila skoraj jokaje, — da delam na vso moč. Kar se tiče Leonie, veš sam dobro, da je treba ravnati z njo oprezno, sicer odpove službo in potem ostaneva sama. Delo je treba znati ceniti. — Saj ji že itak preveč plaču-ješ... Dcbe se zelo dobre služkinje za polovično plačo. Ne znaš si u-rediti dela. In če pom slim, da ves dan n.ma'; nobenega drugega o-pravka! To je bilo pa že preveč krivično. Vzrojila j2. — Nobenega drugega opravka?! Rada bi te vide a na mojem me-j stu. Izvoli samo pomisliti, koliko j dela me čaka takoj po obedu. — Oh, ch, poznam to pesem. Zagotavljam te, da bi zslo rad zamenjal s teboj. Kar stopi malo na moje mesto v tovarni, pa boš videla. Planila je pokonci. — Jaz? Saj s", ne želim nič drugega. Z velikim veseljem stopim na tvoje mesto. Poiskusiva to čim prej, ramenjajva poklica. Jaz poj- dem v tovarno, ti boš pa vodil gospodinjstvo. Presenečeno jo je pog.edal. — Kako, ti sprsjemaš? Ali pa bCi znala opravljati moje delo? — Seveda bom znala ,nič se nikar ne boj. Na svidenje torej. Ti se pa pctrudi nadomestiti me dobro. In že je bila zunaj. Malo slabe volje je zamrmral: — Kaj za to, saj je igrača nadomestiti jo. Pač bo pa nji predla trda. Radoveden sem. kako se bo izmotala iz tega. K sreči je tam Lachnal, ki bo že skrbel, da ne bo delala neumnosti. Udcbno se je z.eknil pred svojo skodelico kave. Toda naenkrat se mu je prišla postavit pred no^ Leonie. — Torej, kaj naj zdaj počnem? — je vprašala osorno. — Kaj bi počeli? — je ponovil presenečeno. — Kar pač hočete, draga moja, to me nič ne briga. — Gospa mi je dejala, ko je odhajala, naj vprašam danes vas, kaj je treba delati. Naj mi torej zapoveduje gospod. Nimam rada doma brez gospodarja in če ni nihče ne zapoveduje, ne vem kaj prijeti v roke. — Ah, da, — je dejal in pomislil na svojo novo vlogo. — Na kaj pa čakate, da ne pospravite z mi?e, draga moja? — Takoj pospravim, — je odgovorila, — samo da mi kdo zapove. In urno je pospravila z mize. Vrnila se je, da bi poravnala prt, kar je storila tako naglo, da je malo manjkalo, da se na mizo naslonjeni Pavel ni prevrnil s stolom vred. — Zdaj, ko bom zračila, morate oditi. Potem mi boste morali povedati, kaj pride v perilo Ko bo to opravljeno, mi boste morali napisati, kaj je treba kupiti na trgu.... Potem pa.... — Ah, potem mi pa dajte mir!— je zagodrnjal mladi mož in se na tihem vprašal, kako se bo iz te kaše izmotal. — Hm, — je menila služkinja,— Dobro, takoj pustim gospoda pri miru. Če bi mi hotel gospod dati mojo tedensko mezdo.... Ves prestrašen jo je hotel zadržati. opravičeval se je in skušal potolažiti jo. Pa ni n č pomagalo. Trdno odločena in polna užaljenega ponosa si je Leonie odpasala predpasnik in odšla, ne da bi se zmenila za gospodove pjoteste. — Brez služkinje! No, zdaj smo pa tam, kjer ni muh, — je mrmral srdito. Kaj poreče Jacuelina, ko se vrne? Sicer pa, kaj bi si be'.il glavo. Takoj poj dem iskat drugo v posredovalnico. Kdo pa pravi, da je ne najdem? Prepričan sem. da dobim celo mnogo cenejšo. S tem bomo samo prihranili. To upanje ga je pognalo v avto-taksi in odpeljal se je v prvo posredovalnico. Vrnil se je poparjen. Malo ali sploh nobene služkinje, in vse zahtevajo dvakrat toliko, koli- j kor je mogel ponuditi. 1 — Prizliati je treba, da Leonie ni j bila draga, — je razmišljal med i potjo v drugo posredovalnico. — Toda tu gotovo najdem, kar iščem. Toda niti tu, .niti v mnogih drugih posredovalnicah ni našel tega, kar je iskal. Ves obupan se je vrnil. — To je pa že od sile. Zdaj sem postal še Služkinja. O, saj bom kos temu delu, toda zoperno je.... Zdaj pa pogum, požurimo se in poskrbimo, da bo Jacquelina presenečena. S praholovom v roki se je sukal po jedilnici. Kar je zapel zvonec. Bil je premogar. Hiteti je moral v klet in držati svečo, premogar ju je moral dati napitnino, zelo skopo, kar mu je prineslo ploho psovk, potem je pa moral hitet: nazaj v stanovanje, ker se je spomnil, da je bil pozabil pred odhodom ustaviti praholov. Na kraju, kjer ga je bil pustil, ^iiiiliMiiiiiiiiiiTOj^liiiiiiitasiiiiiit POZOR Nekateri nam Se tfed-no pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlanck Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLA4 NARODA 216 West 181k SL, N verske vsebine, katera je 4pisal bhrši Ijnb- ljanski knezoBkof. t« je eno njegovih najboljših del. WT ATfcriir QD/1PW , Morda se noben slovenski pisatelj ne sna tako pogk>_ Wjiflllim aguJSJft .ai-u. -•-•.•.:.■::■: : :::g biti ▼ otrokovo dušo, kot se sna Ksaver Meško Knjigo je bogato ilustriral šaša Santel. 1 SUNE&KI INVALID--------------rT-«sggPovest " Slovensko ljudstvo, v kateri so opisani ras. .....------ burljivi doživljaji mladega mornarja. t% ADTdv-T >7T adad Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dbbe franco. jrAJtlSAJ. MiA1AK?-t----- ^ggftsltcn kralja Ludovtka XIV. InU je v treh natisih, kar znači, da je bilo po nji veliko povpraševanje. m ™ . Ml strani debela knjiga s slikami. V nji je natančno BALKANSKO-TURŠKA VOJNA.nisaa. vojna, ki je bila predhodnica natega oovoboje- riJtaega otroka .............. M PESMI IN POEZIJE: # AktapoBg Ib rhnadis ........ JI bioilruo .....•»....•••...•• M Aaaasl. trdo vool..............1, Made hnm Ma vea......Lfl ■sb sa mAodi ash. trda vsa .... M InidfH (Utva) ............ M I trda vcaaaa ..•..•••*...■••• JI Malo sbasajsk (Omd) »...**.....«U t .' 16. aprila: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic. Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance, Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen 21. aprila: Berengarla, Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: President Harding. Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Dresden, Cherbourg, Bremen T^a Bourdotinais, Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoli Genova 25. aprila: He de France Havre (IZLET) Minnetonka. Cherbourg 29. aprila: Ma.ureta.nla, Cherbourg President Roosevelt Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic, Cherbourg. Hamburg General von Steuben, Boulogne aui Mer, Bremen 1. maja: Saturnia, Trst Europa, Cherbourg, Bremen Homeric Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Sew Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam. Belgenland, Cherbourg, Antwerpen 2. maja: Minnekahda, Boulogne Sur Mer Rochambeau, Havre 5. maja: Aquitania, Cherbourg 6. maja: Leviathan, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Ham burg New York. Cherbourg, Hamburg Naries f Gruden), brofi.......................36 Primorske pesmi, ((}ruden), ves. .35 Slutne (Albreht) broS......................JSii Pohorske poti (Glaner) brofi. .... J&Q Oton Zupančič: Sto ugank ......................................J>6 V zarje Vidove, trd. vea..............JO Vijolica. Pesmi sa mladost .... .80 Zvončki. Zbirka pesni j sa slovensko mladino. Trdo vezano .... JO Zlatorog, pravljire, trd s vez..... Slovenska narodna lirika ...... .50 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.... .30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 I NOVE PESMI S SPREMUEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ................................ JO Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO Pesmarica moških zborov (Balatka) ________________________________1.— MEŠANI In MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Orum) ....1.10 Slovenski akordi (Adamič): ..I. svezek .......'..............75 JU. svezek ................. .75 Pomladanski' odmevi, I. In II. sv., vsak ........................45 Amerlfika slovenska Ura (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 10 mofikih lir mefianlh zborov — (Adamič) .................. .45 MOŠKI ZBOR Trije moftkl zbori (Pavčič) =h Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nagrobniea (Pavčič) .. .35 Gorski odmevi (Labarnar) 2. sv. .45 SAMOSPEVI: Stirji samospevi, ladala Glasbena Matica ...................... .45 Naši hmlni ..................... JO MEŠANI ZBORI: Planinske, IL ar. (Labarnar) .. .45 Trije metali zbori. Izdala Glasbena Matica ................... .45 RAZNI PESMI 8 SPREMUEVANJEM: D—»Hal. (Foeater) ............ .40 Isdala Glasbena Matica Gorske cvetlico (Labarnar) četvero In petero raanlb glasov .... 41 Jas M rad mdsčft roi. nabl sbor t bariton solom in priredbo sa dvospev ...................... JM V S »p alalia! sal (Sattner). kan-tasta m soli. sbor ln orkester, ladala Glasbena Matica ...... .15 Dva pasmi (Prelovec). aa noftl sbor la baritoa solo............ JI ■apiell (Gnan;. UM MOtee.— . Iimidir ftago In aavade. No-sadsiljslio, 8 sveskl skupaj ..L— ^ ^ssrrjssr^sx •V. .....J ;..................L— * ' . V M*. _ 7. maja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen De Grasse, Havre 8. maja: France, H«vre Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Sler, Rotterdam Westernland, Cherbourg, Antwerpen 9. maja: Columbus, Cherbourg, Bremen Minnewaska, Cherbourg 12. maja: Berengarla., Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. maja: America, Cherbourg, Hamburg Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: • lie de France, Havre Olympic, Cherbourg Reliance, Cherbourg, Hamburg St. l^ouis, Cherbourg, Hamburg Lapland, Cherbourg, Antwerpen Koma, Napoli, (Jenova 18. majs: Europa, Cherbourg, Bremen 19. maja: Vulcania, Trst 20. maja: • Mauretan la,Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 21. m a J a : Dresden, Cherbourg, Bremen Lafayette, Havre 22. maja: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Statendam. E>oulogn • Sur Mer, Rotterdam Pennland, Clierbou x. Antwerpen 23. mala: Alinnetonka, Cherbourg 26. maja: Aquitania, Cherbourg Resolute, Cherbourg, Hamburg 27. maja: Leviathan, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg Hamburg Heutsrhland, Cherbourg. Hamburg Ž8. maja: General von Steuben, Boulogne F'ir Mer, Bremen 29. maja: France. Havr* Majestic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Befgenldnd, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoii Genova. 30. maja: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeau, ' Havre Alintiekahda, Boulogne Sur Mer PA RN t KI Z ZNAKOM označi skupni izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot sa potovanja na ogromnih parniklh: (le de France 25. apr.; 15. maja ^ (1 P. MJ (4.30 P. M.) PARIS 30. aprila; 22. maja (6 P. M.) (Midnight) PRANCE 8. maja; 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnoBiOTl. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpra&ajte kateregakoli pooblaščenega agenta ^ FRENCH LINE 1» STATE STREET •UHl. NEW YORK, N. Y. MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodno himne .. 1.5 St. la. Sto čatiA, grbine tutnl .. .15 št. 10. Na planine _.............15 St. U. Zvečer ...................15 fit. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi sa mladino (Ž1- rovolt) 3 svpgkl sknpaj ........ Ji Slavtek, zbirka iolskib pesmi — (Medved) .................... M Vojačke narodne pesmi (Kosi) .. Ji Narodne vojaftke (FerjanflC) .. Ji (Prezrti) .....................L— Lira. srednješolska. 2. svezks skopaj ........................... Trociasni mladinski sbori: Mešani in moftkl zbori. (Aljaff) — 8. svespk: Psalm 118; Tf veselo poj; Na dan; Divna noč.........45 5. svezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji Sar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.......4i 6. zvesek: Opomin k veselja; Sveta noč: Strainikl; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo........M 7. zvezek: SlavSek; Zaostali ptič; ■ Dom orodna iskric«; Pri ivadbl; I Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .«• 8. svezek: TI osreati jo botl (me-| San zbor) ; Prijatelji ln sen- ca (meiaii gbor): Stoji. aolnOes » Kmetskl bV Knjig* pMjama ptU»Iim prmt, "GLAS NARODA" tu v. tast; New, York .4i J5; .45 MUAN PUOELJ: MARTINEK J (Nadaljevanje.) — Ko Je umrl, sem se oddaiinU, kakor bi se bil skopal iz blata. Ne-kalco leigak sem bul in nepretrgoma sem žvižgal in pel. Vse mi je bilo vieč na svetu, vse prijetno in pravo. Kamor sem pogledal, sem videl ve-ielje. Na ipoiju, na cesti, v hiši in povsod. Počakal sem, da je potoopavanje dobro minilo, pa sem jo mahnil nekega popoldneva v hribe. Kar povedal jI bom, kaj mislim, sem sklepal spotoma. Na mesec prislužim toliko in toliko, vmes pa se kaj kane. Za tisto pa, kar ima oira, ne vpra-žam. Kar hoče, tako pa naj s srvojim dela in ukrepa. In še nekaj mi je praaknlh v glavi, du me je kar pot dblil. Kaj pa če je ona v drugem fctanu? Pa sem ®e tudi sam s setooj pobotal! Le naj bo, če je. Je že moralo tatoo priti. Otrok je pa nedolžen, kakšen pa! — In v takih pomenkih s svojo lastno modrostjo sem jo brisal navkreber. Spomlad je bila in kolik ar Je žvižgal ipo smrekovih vrhovih. Divji zujci so mi letali preko pota in mislil sem, da ne bo prida. — Tudi res ni bito Beg ve kaj, ali smo že taki, da s človekom, ki ga imasno res radi, težko govorimo, o tem, kar nas veže nanj. Z drugo žensko bi bil čvekal in čvekal, t'fc nje sem pa sedel kakor pivec na sliki. Cigaro sem držal v levici, z desnico sem vrtil na mizi koearec, bese-ite ao mi pi skakale iz ust, kakor bi streljal kak tak, ki ni imel še nikoli puške v rokah: po navadi se mu še ne sproži ne, kadar se mu oa, zadene tja, kamer še mislil ni. Če sem se ganil, je bila pa takoj nerodnost na vrsti. Z roko sem mislil pokazati ipredse, da 'bi -dal (besedi veljavo, pa sem zadel tto polič in ga prevrnil. Na, pa sva imela lužo na miaJL In mesto, da bi me bila poslušala, je šla iskat cunjo, da je pobrigala. Nazadnje, ko me je vino peživilo. *se mi je jezik razvezal, takrat je prišel pa stari, njenega moža oče, domov. — Enkrat poemeje pridem tja, ko Ko ravno vrata v njeno sobo popravljali. Kaj pa to, ali ste imeli -tatove? — sem vprašal, pa mi nihče odgovoril. Hlapec je pribi/al tečajnika, da bi bil človek skoro ogiu-šil, stari me je oivrknil s srepim pogledom, ona je pa molčala. In ko sam sedel v hiši, je ni bilo zu. Stari se je vrtil okoli mene, in videlo se mu je, da mu brodi drugo po glavi, ne pa tisto, o 'čemer govori. Odhajal sem, in takraJ. se je izmuznila ona k meni rra prag in mi šepet-nila »potoma: — Če morete, me počakajte v mraku za šupo! — D:>m! — sem rekel ln še sem hotel dostaviti, pa je že ni (bilo nikjer. To je bilo popoldne, ko se je solnce komaj nagnilo. Trepil sem po hosU cb mraka in v mraku sem krenil za šupo in čakal. Prišla je, ko ae storila že trdna noč. , — Veste, kdo je vlomil vrat? On, stari! Kaj pa vi? — sem bleknil začuden, ne da bi takoj razumel. — Skazi okno sem mu ušla! — No, ta je pa spet lepa! — sem dejal in vse sem razumel. — Starca je obšla peželjenje, evo ti novega vraga! — Kar vzemite me, kamor me hočete, me peljite, samo da ne bom več tukaj! — je rekla in oži si je pričela brisati. — A jaz sem vae razburjen mieUl, kako ti? Kam jo naj peljem? Ko bi imel mater, kakšno ilabto ali cženjenega prijatelja! Enega dobrega tovariša sem imel, ta je toil pa sam tak, da mu lastne matere ne bi zaupal. — Me nimate kam vtaknili, kaj ne? — je povzela. — Jaz pa sem rmlšljal hiitro sem in tja, pa nisem nič uganil. Ptico sem ujel, kletke pe še nisem pripravil. — Nocoj še ostanite, jutri pa že kako napraviva. — On je kakor ris. Kar zobe kaže in oči se mu krešejo. — Bom pa ao-al okoli hiše. Če bol kaj. bom že slišal! — Kaj mi pa ta pomaga? — Saj ne bom samo poslui*al. Orožje imam pri se mi, nič se ne boj. Oa bom že zamotil. da ne bo mislil na to, kako bi buhal v vrata. — Nekaij časa sva molčala, cfoa, rrato je prišlo pa vse kar samo od 8**be. Naenkrat sva se druij drugega tiščala, in najlepši veC-er je bil, kar som jih na svetu doživel. E, veš s srečo je slabo porazdeljeno po svetu. Ta Je ima preveč, drugi nič. Eenemiu sije en sam žarek, drugemu cel .«nop. Meni je padlo le eno zrlo, drugemu se iztresajo kar polne vreče, ne da bi jih zaslužil. Eh — Malo se je zamislil, delo mu je obtičalo, a je nagb spet dvignil kladivo, pomežtknil Ančki, in se iramuznil. — Kaj bi ti pravil na drobno, kaj ne? Saj sama bolje veš, kakor jaz, ko si ravno na tem. — Delaj«Le naglo, delajte! — ga je 'bodrila Ančka. — Pa še dalje povejte, da beam videla, kako ste ravnali za vaših dni! — Kakor zdaj. Radi se imajo ljudje pa vedno po enem kopitu. Kakor zdaj tvoj fant, tako jaz svoje dni! Vidiš, tisto noč sem ostal dolgo za šupo. Ko je bilo vse tiho, sem. se splazil k psu in ga podkupil s klobaso. Sedel sem pod njeno okno irf čakal. Čuki in sove so mi peli, da Je bil bolj kratek čas. In zdaj in zdaj se ti je podilo kaj po cesti kakor jaita vragov. Bila je menda tidvjačina. — Videl sem hlapca, kako je pristavil lcjtro in lezel na kozolec. Menda k dekli. Veš, v naših hišah sta zmerom po dva zakona. Eden veliki ki ga vodita gospodar in gospodarica, in drugi mali, ki iga živita tihotapsko hlapec in dekla ali pa pastir in pastirica. Jasno je bilo in tc se mi ni zdelo ravno primerno. Ljubša bi mi bila oblačna noč. — Če je znal katr od nas citati, so mu dali na sveiti daai v ječa knjigo. Tudi j-az sem jo dobil in prav podobno sem bral o nekem, kakor se je meni zgodilo. Stal je pod dekletovim oknom' in čakal, kdaj bo oče stalo v temi pred njim kakor pošasti, 'kako e« je majalo v sapd, kake italo v te mi pred njim kakor pošasti, kakiD se je majalo v sapi, kake so švigale sence in take *eči. Stran sem zakadil tiste bukve, ker sem vedel, da je vse skupa j laž. Ta že ni nikoli kaj takega čakal, kakor pravi (pisec, da je. Če bi bil, bi ne videl senc in ne drevja in tudi tistii primer bi ne delal s pošastmi in tako. Vse kaj drugega bi ise mu kuhale v gravi. . — Vil, dolgo sem sedel na travi pod oknom. Naenkrat .pa slišim pc veži šum in (trkanje na vrata. — Marjeta — tako ji je bilo ime — Marjeta, tak gani se no, odpri slišiš! — Za božjo voljo, oče, kaj pa vam je zmešalo mož&ane? — Ti si jih zmešala.% Ne bodi no svojeglava! Kar vrata odkleni pa bo! — Saj ste sivi, ote, na svo>o starost se zmislite! — Kaj pa prodajaš hinavščno? Vedeš se, kakor bi bila devica, pa a Izkušena vtiova! Kar premisli malo in ne delaj se drugačne, kakor-sna si! — V Imenu živega Boga vas prosim, oče, pojdite stran! Kaj vas n sram, kaj va sni strah pred mrtvim sinom? — E. kaj me bo strah, če je umrl! Tak ne delaj se no svetnice! Pači. da me ne razkadiš! Razčesnil te bom kakor žafoo! — Utihnila sta, pa to je traja ia le par trenutkov. Naenkrat so za liretčala vrata ln ena je udarila po oknu, da so šipe na moč cašklepe tale. — Le čakaj Mnavska baba. tako*} te zagrabim za grivo! — Takrat sem udaril po zaklenjenih veinih. durih in zarjul sem d« ao se me čuki ustrašili. • — Mir! — Vse je obstalo. Jam pa sem udaril še enkrat ln še enkrat ki dr sem at. da je bUo groza: Ven. ±hrk*a, odpri živina! — sem klical starca — Kateri potepuh pa ima tako man glas? _ (Dalje prihodnjič.) Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CltELSEA 3S7S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN i • i: -Kretanje Pašnikov Dr iifliHMta\i i Shipping New« —