„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske nerodne omike.-4 A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za colo loto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. - Naročnina se pošilja na npravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadne 4 rodne vrstico (potit), če so enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 85 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in se ne vračajo.
Agitacija v že obstoječih društvih.
Gast in namen vsakega društva je, da ima dosti dobrih in delavnik članov. In Jedo jih nabira, kdo skrbi za novi naraščaj? Stari udje! V vsakem društvu je nekaj ljudi, ki so nezadovoljni z napredkom; tožijo, da društvo spi, Ata nima nič novih članov itd. Takim kličemo: Na delo! Rovljite v društvu, zahtevajte odborove seje, pri teli povejte svoje želje! Predvsem pa vam kličemo
Te listke po zborovanju ati o primernem času naj določeni zaupniki poberejo in jih predložijo prihodnji odborovi seji. Vsakemu (posameznemu članu se naj v kratkem pismeno naznani, da je, sprejet ah ni sprejet v 'društvo. Obenem mora biti primerno povabljen, kedaj se naj oglasi v društvenih prostorih, da podpiše svoje trne v „knjigo članov".
Za uspešno agitacijo je tudi primerno, da o priliki kakega predavanja, vesetiee, občnega zbora ali sploh kakekoli prireditve, da društvo tiskati mnogo priprostih vabil in jih izroči zaupnikom v posameznih vaseh, ki
agitira]! e,
in skrbite za novo člane! In kako? To hočemo kratko razložili. Ratzdeltle si celo župnijo, po kateri se razteza vaše izobraževalno, bralno, gospodarsko društvo ali mladleniška zveza, v posamezne vasi; v vsaki vasi odločite kakega idelavlnega in razumnega moža ali mladeniča, ki naj napiše v svoji vasi vse može in mladeniče, ki še niso pri društvu, a£i pase več ne udeležujejo zborovanj. Tisti izbrani možje ali mladeniči se imenujejo zaupniki, agitatorji za društvo. Kjer ima vas več ko trideset številk, naj se izvolita dva, trije (zaupniki. Njihova naloga je, da neiflde ali mlačne ude navdušijo za društvi. Oni izvršujejo najrazličnejše delo v društvu.
Podrobno delo.
Od hrama do hrama pojdite, od moža do moža., od mladeniča do mladeniča! Razlagajte jim, kaj se v društvu učite, kaj berete, slišite in vidite! Kjer vam stariši' ugovarjajo ali se žena protivi, povejte jim, da je ravno v brallmh in izobraževalnih in mladeniških društvih zbran cvet iz cele župnije, da se tam gleda samo na poduk, na zmerno in pošteno življenje!, da dobivajo tnur za mali denar dosti dobrega berita, knjig in Časnikov, tam se učijo petja, godbe itd. Ce se noče kaka oseba odločiti takoj, naj samo poskusi parkrat iti s kakim članom v društveno sobo o priliki kakega predavanja, zabave ali vaje. In s tem ste ga pridobili. Gotovo bo javil svoj pristop.
Porabite vsako priliko
za (agitacijo in nabiranje članov! Kadar je kaka veselica ali zborovanje, ali sploh vesela družba in so med udeleženci tudi neudje, razdelite po posameznih mizah že pripravljene pisan)* ali hektograiirane li-steke s sledečo vsebino:
Izjava. Podpisani izjavljam, da pristopim kot redni {izredni, podporni) Čf.an društva; N. N.
Ime:
Stan:
Bivališče:
Datum.	Podpis.
N- N.
vabila, razdelijo
med vse člane in tudi nečlane. Na In način imajo priWko priti z ljudmi v dotjko in se lahko ž njimi marsikaj porazgovorijo, mlačflie člane zopet navdušijo, nečlane pa pridobijo. Čeravno vabila nekaj stanejo, pa ti stroški se na drugi stran', pokrijejo s tem. da pristopi več članov ter se zabav in predavanj, kadar je določena vstopnima, več ljudi vde-ležuje.
Posebno važno nalogo imajo zaupniki, da dečke, brž ko izstopijo iz šole takoj uvedejo v društva, bodisi v bralna, bodisi v mladeniško zveze. Pri domačem g. katehetu ali od dobrega nadučitelp naj poizvejo, kateri otroci to leto zapustijo šolske klopi. Zaupnik dotične vasi se naj hitro obrne do starišev in jih naj nagovarja, da dečku dovolijo pristopiti v društvo. In taki člani so potem celo življenje zvesti in delavni drnštveniki, se dobro izobrazijo in postanejo pridni in pošteni možje.
Torej društveni zaupniki 'in priji delji vsega dobrega, velika noč se bliža in s tem v nekaterih krajih sklep šolskega leta! Poizvedujte že sedaj, kateri otroci izstopijo lo leto! Brž ko imajo v rokah odpustnico, pripeljite jih takoj prvi teden v društvo, v šolo za življenje! In če ji)h po društvenih pravilih do Ič. leta odbor ne morte sprejeti med redne člane, pa jih naj prvo leto sprejme kot goste.
Dobro sredstvo za agitacijo in za razširjanje društva, v župniji so tudi
tiskana društvena pravila.
Nobeno društvo bi ne smelo biti brez njih. Za-upnik} jih naj izročijo posebno tistim, osebam, ki jih (hočejo pridobiti za društvo, naj jim to in ono raztolmačijo in razložijo. Sploh pla mora društvena pravila imvti vedno vsak član v rokah. Prav po ceni se dobivajo vzorna pravila pri „Krščansko-socialni zvezi" v Mariboru,
Torej društva, izberite si svoje zaupnike po posameznih vaseh, nezadovoljni člani, vi pja ne tarnajte več, ampak svoje moči porabite za agitacijo, nabirajte pridno nove člane in v najbolj zaspana društva so bo z, novimi člani povrnilo tudi novo življenje.
Mladeniči! „Naš Dom" naj roma od rok do rok!
NAS D ‘O M.
Štev. Y.
fitran 2
Okoli po svetu.
Goriška. V ožji volitvi za splošno skupino so zmagali liberalni kandidati, za katere so glasovali tudi socialni demokratje. V kmečki skupini je zmagala slovenska kmečka zreza. Gospoda Berbnč in Kosmač imata veliko večino glasov.
Na Hrvaškem je ban baron Rauoh pri volitvah pogorel. Toda vedno se še ne ve, ali bo odstopil baron Rauoh, ali pa bo zopet razpustil sabor in razpisal nove volitve*
Odprtje srbskih mej. V političnih' kroglth se pripoveduje, da je odprtje 'srbskih mej gotova stvar.
Angleška poslanska zbornica je sprejela zakonski načrt, s katerim dobijo žensko volilno pravico.
Drnštvo katoliških čeških kmetov ima dne 22. t. m. na Moravskem v Brni občni zbor.
Finančni minister namerava upeljati transportni davek (davek za prevažanje). Znašal bi na leto okoli 70 milijonov.
Nemški cesar obišče med potom na Krf italijanskega kralja. Sestala se bosta v Benetkah.
Avstrijska eskadra je došla v Barcelono. »Španski kralj je prišel tudi v Barcelono, da si ogleda brodovje.
Iz Dunaja se poroča, da se bo zvišal davek za žganje za 40 kron pri hektolitrn.
V St. Lnisu v Severni Ameriki je zopet velika tovarna za izdelovanje vozov in livarna ustavila delo. Trideset tisoč delavcev je brez kruha.
Na Rumunskem zopet vre med kmeti. Iz nekaterih krajev že prihajajo poročila o uporih.
Grozen požar v Ameriki. Due 4. marca je nastal v javni šoli v predmestju v Clevelandu požar, ko je bil pouk ravno končan in so se otroci uvrščali, da bi zapustili šolo. Voditeljica je dala takoj običajno znamenje, da gori. Ta signal se v ameriških šolah ponavlja vsak teden. Tudi sedaj so mislili otroci, da je le navadna rešilna poizkušnja, ter so začeli po vrstah korakati proti izhodom. Toda naenkrat so švignili plameni iz kleti in prvo nadstropje so je udrlo. Hodniki so ozki, vse poslopje ima le dva izhoda. Vrata za slučaj sile so bila zaklenjena, ravnotako ograja pri glavnem izhodu. Prvo nadstropje je predrlo pod pritličja in kupe otrok pogreznilo v kleti. S tretjega nadstropja, kamor niso seglo rešilne lestvice, ki so bile prekratke, so otroci skakali skozi okna na cesto, kjer so obležali z razbitimi udi. Ob izhodih so se kmalu nagromadili kupi zgorelih otrok, ki so zapirali pot drugim. Obleka otrok jo bila vsa v ognju. Pred šolo so se nakupičili starši, ki so morali slišati obupno vpitje svojih malih in jih gle-
dati, kako so živi goreli. Neki oče je zasledil svojo hčerko v gruči ter jo hotel potegniti iz ognja, a izdrl ji je roko. Otrok je bilo v soli 360. Dve sto ogorelih trupel so že spravili s pogorišča, med njimi 50 slovenskih otrok. Večina otrok je bila nemških staršev. Zgoreli so tudi štirje učitelji. Sto pet otrok in 5 učiteljic se je posrečilo rešiti. Neka učiteljica se je borila s pestmi, da bi prišla do vrat, pohodili so jo! Neki Wallace Upton se je preril večkrat skozi ogenj in rešil 18 otrok. Potem se je zgradil nezavesten in kmalu na opeklinah umrl.
Italijanski državni zbor jo odklonil predlog socialista Bisolatti, da se uvode v državi brezverska šola, s 347 proti 60 glasovom.
Na predsednika ljudovlade Argentinije Alcorta je
vrgel anarhist bombo. K sreči se bomba ni vžgala. Napadalca in tri njegove tovariše so prijeli.
Amerika se pripravlja na boj z Japonsko. Na otoku Honolulu v Tihem oceanu zgradi veliko bojno pristanišče.
Na Portugalskem je izšel kra>jcv odlok, s katerim se razpišejo državnozborske volitve za dan 5. aprila.
Na Francoskem nameravajo izdati nov zakon, glasom katerega bo razporoka še lažja kakor dosedaj. Nebroj ženskih društev je že ugovarjalo proti temu.
V	proračunskem odseka našega državnega zbora se hočejo združiti zastopniki vseh nemških strank, da bi v narodnih vprašanjih skupno nastopali.
Na Dunaju so se pričeli pogovori zastopnikov vseh deželnih odborov, kako se naj ozdravi boleno gospodarstvo raznih dežel. Posvetovanj se udeležuje tudi krščansko-so-cialni minister dr. Gesman.
V	Združenih državah severoameriških se je začel boj za mesto predsednika ljudovlade.
Na Praškem je leta 1906 izstopilo 12.000 oseb iz protestantske vere, ki so večinoma postali katoliki.
Pri Ardningu na Zg. Štajerskom jo zdrknil vlak iz tira in se skotal črez 8 metrov visok nasip. Kurjač je mrtev, 18 oseb je hudo ranjenih. Voda je izpodjedla tir in je povzročila nesrečo.
Grozen zločin umobolne žene. Soproga postnega uradnika Peltiera v Parizu je bila zaradi urno-bolnosti nekaj časa zaprta v nekem zavodu aa umobolne. Ker se je zdelo, da se ji je zdravstveno stanje zboljšale., dovolil je sopoog, zlasti z ozirom na otroke, da se mati vrne na <lom. Toda v gotovih čar sih so se povraćali znaki umobolnosti in nedavno je zapustila družino ter si najeja sobo v bližnjem hotelu. Potem se je zopet vrnila (domov, a bolezen je napredovala. Pravila je otrokom, da bo zeMala očeta lier mu izpila kri. Prošli petek ni! hotela vočerjar
LISTEK.
I. O. Žmavc.
Greh in pokora.
(Iz nemščino.)
(Dalje.)
3. Zločin in obup.
švadron, h kateremu jo prišel Pipec, je imel svoj stan v M akti, nekaj pred) gilavno vojsko. V tar kih slučajih imajo, kakor znano, častniki pa tudi ostalo moštvo precej večjo prostost. To je Pipcu ravno prav delo, a tjo je bila tudi njegova poguba. Prost čas je začetkoma porabil za to, da se je naučil trobentati; zapaail je namreč, da uživajo ti še posebej večjo prostost. Svo.U pridnosti in vztrajnosti se je imel zahvaliti, da je poslal trobentač in da je dolival kot tak tudi večjo plačo. Zdaj ;|b sedel pogosto dopolnoči v gostilni, da bi se popolnoma veselil prostosti in je vsled tega tudi pil, pil vtedno več in postal nazadnje pijanec.
Nekega večera pozno v noči je slišala straža iz neke gostilne, kamor so zahajali vojaki, grofcovito javkanje in stokanje. Ko jo vstopila;, je videla na tleh ležati moža z razbito glavo, poleg njega pa jo na tleh klečal majhen otrok vedjio klioajpč. „Oče, oče!“ V kotu gostilniške sobe je stal, od vina in jezo ves rudeč Pipec, ki je še vedno krčevito držal v roki stol, s katerim je ubil krčmarja, ker mu ni hotel nič več na upam je daiti. Ko ga je hotela straža zvezati, se je branil na vso moč in le po velikem naporu se je posrečilo ga zmoči m zvezati. Drugo jutro je bil seveda takoj sestavljen zapisnik; Krčmar je bil mrtev,, trobentač pa ga je ubil in lega tudi ni tajil. Se 'isti dan so ga poslali zvezanega v
Oran, postavili ipred vojno sodišče in obsodili v smrt.
Zdaj jei b’ilo torej ž njim pri koncu. Da, če bi dopustil Bog, 'dia bi se sodba izvršila, bi poginil kakor pes na cesti, ne da bi poznal Boga. Pa Bog je imel z ubogim človekom, ki ni popolnoma po svoji lastni krivdii padol tako globoko, usmiljenje in ga je rešil, da še lahko pjostane iz tega siromaka dober človek. To pa se je zgodilo na sledeči način.
Dva orožnika sta peljala v smrt obsojenega trobentača z nekim Arabcem v rdel, ki je bil istotako obsojen v smrt, iz Orana nazaj v Makto, ker je postava velevela, da se mora obsodba izvršiti tam, kjer so je izvršilo hudodelstvo. Med potom. pa je raztrgal Arabec, ki je bril pravil orjak, svoje vezi, pobil enega orožnika s pestjo na tla In so vrgel na drugega, da bi ga zadavil. Že je ležal tudi ta orožnik na tleh in Arabec & klečal na njem, da bi gn umoril, tako da bi trobenteč zjdaj lahko porabil priliko in ubežal; pa on je ostal stari dobri trobentač. Ker je imel roke na hrbtu zvezane se je vrgel na Arabca in ga začel z zobmi tako obldelovafi, da je ta spustil orožnika in njegja napridel. Komaj pa jo bil orožnik zopet prost, je pograbil: samokres, kri je ležal na tleh in izstrelil Arabcu kroglijo v glavo.
Sicer pa je bil tudi že Zadnji čras. Pipec se je pod groznimi udarci Arabca zvrnil krvav in nezavesten na zemljo. Tako so zdaj nekaj časa ležali vsi, dokler se niso oddahnili — seveda se Arabcu več ni trebalo, ker je bil že lam, kjer ni muh -potem pa so se podali zopet na ppt proti Makti. Tam sta orožnjka sporočila celo stvar polkovniku in na vso moč hvalila zaslugo Pipčevo, kar je pač samoobsebi umevno, ker brez njega bi no živel nobeden več.
Poročnik, ki bi tudi rad rešil obsojenca, je poslal vse tri s pismenim (poročilom v glavni stan na-
tij Igrala se je z velikim kuMnjakiai nožem. Mož ga ji je hotel izdreti, toda pretila je, da ga umori. Ponoči je vstala z postelje ter rekla sopirogu: „Danes je tvoj rojstni :dan; o polnoči dovršiš svoje 47. leto.
O tej priliki vam priredim vsem veliko presenečenje." Soprog je vprašal: „Kakšno?" „Ne vprašaj", mu je odgovorila, „še ni čas, ne morem $e Odgovoriti." Nato je šla in se zaprla v kuhinjo. Soprog in otroci so se podali spat. Opolnoči pa nastane v hiši grozno kričanje. Otroci so stali prefd mrtvim očetom, politim s krvjjo. Poleg njega je stalja mati s kuhinjskim nožem v roki. Najstarejša hčerka Jeanette se je zgrudila im tudi znorela. Moža so odpeljali v mrtvašnico, mater in hčer pa v norišnico*
Po celi Nemčiji uprizori soeialno-domokraška stranka stavko dno 18. t. m., da demonstrira za splošno in enako volilno pravico za (pruski deželni zbor-.
Generala Steslja, ki ga je vojno sodišče obsodilo v smrt, je car pomilostili na> eno^tno lahko trdnjavsko ječo. Pokojnino pa bo vlekel do smrti in smel nositi vse redove.
V	San Frančišku strašino razsaja pomor, ki so ga zanesl|e v mesto mnogoštevilne podgane iz ladij.
Doktorski naslov bodo od oktobra na<prej podeljevali na živinozdravniški šoli na Dunaju.
Nečuvena sodba porotnikov. Pred graškim porotnim sodiščem se je vršila obravnava, v kateri se je moral urednik spcialdemokraškega listia „Der Ar-b«iterwille“ zagovarjati zaradi grdih oskrunjevalnih besed, proti brezmadežnemu Spočetju Matere božje. Porotniki so izrekli sodbo, ki je značilna za graške razmere, ki pa je tudi nečuvena: Oprostili so obtoženca s 5 proti 7 glasovom!
Olajšave pri zrelostnih izpitih na gimnazijah. Naučno ministrstvo je že dovršilo načrt za preosno-vo zrelostnih izpitov, ki bo že letos stopjil v veljavo. Pri ustmenih izpitih odpade fizika in zgodovina. Pri ostalih predmetih bodo pogoji za oproščenje lažji kakor dozdaj. Pri pismenih izpitih odpjade laknsko-nem-ški prevod in naloga iz matematike.
V	Bosni je padlo mnogo snega, tako kia je bil železniški promet na mnogih krajih za nekaj časa pretrgan.
Neumestna šala. V puntigamski pivovarniški restavraciji se je zabavala vesela družba visokošol-cev. Ko so se namenili oditi, zapazi krčmar, da gleda enemu dijaku iz žepa držaj srebrno žlice. Sovc-
da ga je takoj prijel in Vse zatrjevamjfe visokošolea, ',da si je eden izmed tovarišev dovolil z njim slabo šalo, ni ničesar pomagalo; krčmar je poslal po žnn-darja, kateri ga jo odvedel v ječo.
Papež za stolp sv. Marka v Benetkah. Znano je, da se papež Pij X. živo zanima za Benetke, kjer jo bil toliko let patrijarh. Sedaj se poroča iz gotovega vira, da bo sv. oče daroval Benečanom, kadar bo stolp sv. Marka dozidan, pozlačenega angela, ki pride na vrli stolpa, kakor je bil na starem stolpu.
Razgled po domovini.
Verni Slovenci v Lurd!
Lurd je najimenitnejša Marijina božja pot na sveta. Marija sama je želela in velela: „Naj pride ta sem veliko ljudi! Naj prihajajo v procesijah 1“ In letos se obhaja petdesetletnica Marijinih prikazni. Slovenci, ki so posebno vneti Marijini častilci, skupno še nikoli niso bili v Lnrdn. Letos se pripravlja tak romarski vlak. Menda bo prvi in zadnji. Kdor torej more, naj se osrči, naj se vzdigne na lepo pot k larški Gospoji Nikdo ne bo obžaloval tega. Zlasti je želeti, da se tudi moški ndeležijo. Čas za oglasiti, je še le do konca tega meseca. Če se jih dovolj oglasi, se jim kot vodja pridruži nek mariborski duhovnik, ki je že bil v Lnrdn. Kdor želi biti v tisti skupini, naj se oglasi pod naslovom: Uredništvo „Našega Doma“ v Maribora.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru izplačuje in sprejema denar vedno le v uradnih dnevih, to je v sredo, četrtek in soboto, izvzam-ši praznike, in sicer od 9. do 12. ure pradpeddne. Navadne vloge se obrestujejo po 4%? Na vloge proti trimesečni odpovedi se daje 4% % obresti. Ako se take vloge odpovedo in se potem tekom 14 dni ne vzdignejo, se obrestujejo zanaprej le po 4%l Obrestovanje vlog se začne 1., oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve in traja do 1., oziroma 15. pred dnevom dvignenja. Obresti se prištevajo 1. januarja in 1. julija glavnici. Obrestno rdero določa načelstvo, ki mora tozadevne sklepe javno razglasiti vsaj v pisarni. Zneski do 1000 K se brez odpovedi izplačujejo vsak uradni dan. Pri zneskih od 1000 K do 2000 K ima načeljstvo pravico tirjati 14dnevno, pri zneskih od 2000 K do 10.000 K enomeselčno, in pri znes-
zaj in priporočil Pipca namestnikovi milosti. V Oranu so cejo stvar zopot od začetka preiskali in posledica je bila, (da sta bila oba orožnika zaradi neprevidnosti in nemarnosti v službi obsojena vsak na osem dni zapora, trobentač pa je bil pomiloščen in kazen ae je spremenila v desetletni zapor v jetniš-nici.
Orožnika ste se zelo veselila tako srečnega izida cele stvari, nikakor pa ne Pipec. Ko je zvedel, da ga ne bodo vstrelili in tujdi ne izpustilr., ampak imeli celih deset let zaprtega, se ga je Intila grozna jeza in obup. Divjal je in kričal, klel in si pulil lase, bil okoli sebe; vse to je počenjal v svojem obupu ubogi Pipec, tako, da so že vsi mislili, da je znorel. Zakaj pa je ravnal tako?
Da, naš trobentač je hbtel biti ali prost ali mrtev; . desetletno ječe nikakor ni mogel prestati. Na smrt se je celo veselil kakior na kako dobroto, zdaj pa pride to vmes. Od onega večera sem, ko je namreč ubil ubogega krčmarja,, mu vest ni dala več miru. Noč in dan je videl pred seboj bledo, krvavo trupGo krčmarjevo, poleg njega pa na tleh čepeti majhnega dečka, ki jo jokal in preklinjal morilca; če se je zbudil iz sanj, je bil vsakokrat ves moker od mrzlega pota. Kratko, tako on ni raogU več živeti; o kesu, molitvi, Bogu in o spravi z Bogom seveda ni znal nič. Zato je čisto naravno, da st je še bolj) želel smrti kakor pa takega življenja. In zdaj se mu zgodi kaj takega! Po njegovih mislih bi bilo čisto pravično, da ga tzarajli ubojstva takoj vstreli-jo. Pa tega mu niso napravili, ampak so ga „pomilostili" in obsodili na dolgo desetletno bivanje v jet-riišnici. To je bilo edino, česar se je bal naš Pipec. Zato je dvakrat poskusil si vzeti življenje, kar se mu fe obojekrat ponesrečilo, vendar pa so je drugič tako hudo ranil, da so ga moral! prenesti v bolnišnico, Zdaj je prišel ssanj čas milosti.
4. Spreobrnjenje.
Tukaj je torej le|žal ubogi trobentač z zavezano glavo 7n z zvezanimi rokami na postelji, ki je bila zan(i prava mučeniška postelj. Ustnice j|p imel od obupa vso razgrizene. V mrzlici, ki ga jo jako hudo mučila, je vedno divjal in klel, dokler ni omahnil čisto oslabel na igostelj. Govoriti ni hotel z nikomur, niti na vprašanja odgovarjati. V takem položaju je pristopil k njemu bolnišnični duhovnik. Bilo je prvič v življenju, da je videl duhovna. Postal je miren, ga poslušal, se ž njim raizgovarjal dolgo, pogosto, odkritosrčno.
Nihče ni slišal in tudi nikdar nji izvedel, kar sta se v teh dolgih dneh pogovarjala; ko pa jo po preteku štirih tednov ozdravel, zapustil bolnišnico in se vrnil v ječo, je bil kakor spremenjen. Postal je čisto drug človek.
Iz trmastega, svojeglavnega 'in nepokornega je postal v tem času vdan, poslušen in pokoren človek. Ta nekdaj toliki pijanec od zdaj zanaprej ni pil niti kapljice kislega, da, pustil je celo kupico vina, ki so ga dobivali jetniki vsakokrat po težkem delu. Nekdaj tako strastni kadilec se zdaj ni dotaknil tobaka, ampak je prodal vse, kar ga je dobil vsak teden, ravnotako vsako smodko, ki jo je dobil darovano. Dočim je bil poprej največji lenuh, je bil zdaj med vsemi najmarljivejši; prvi jo bil pri delu, zadnji se je podal k počitku. Ce je bil|6 treba opraviti kako težko delo, ki ni obetalo nobenega dobička, se je Pipec vsikdar prvi ponudil. Toliko marljiveje pa je delal tam. kjer se je obptal kak zaslužek. Ce bi mu pustili, bi delal ves dan nepreniehomaj kakor črna živina, dokler se ne-bi Izmučen zvrnil na zemljo. In vsak vinar, ki ga je zaslužil, si jle shranil, tako da so govorili, da je že tukaj začel rasti kupček denarja, kateri je potem rastel skozi celih dsset let, kar je bfil pri vojakih^
NAS DOM.
4
Šsov. 7
kili nad 10.000 K dvamese7mo odpoved. Posojila se dajejo le članom in sicer na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4%%; na vknjižbo sploh po 5%; na vknjižbo in poroštvo po 5%% in na osebni kredit po 0%. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo 8 K. Prošnje se spre-jetmijo vsak dan v pisarni v navadnih urah in se brezplačno rešujejo. Posojilnična pisarna in blagajna je v Mariboru na Grajskem trgu štev. 8, v hiši gostilne ..Pri črnem orlu" (Schvvarzen Adler). Ljudski denarni zavod jo torej ustanovljen. Spodnještajerski Slovenec, kateremu je blagor našega Ijud- -stva pri srcu, ima zdaj dolžnost, da ta denarni zavod podpira in tako pomaga izpopolnjevati gospodarsko organizacijo na korist našega ljudstva. Trdna gospodarska organizacija bo potem močna podlaga politične. Vse svojo somišljenike opozarjamo na ta zavod in jih prosimo, da ga povsod priporočajo. Svoj prihranjen denar naj nalagajo v novi „ljudski posojilnici", in če potrebujejo posojila, naj se tudi obračajo na njo.
Maribor. Jul žel nametava še letos znatno razširiti tukajšni kolodvor Zgradi tndi novo skladišče.
S šole. Za nadučitelja pri Kunigundi na Pohorju je imenovan šolski vodja v Resniku Matej Žgajner.
Iz finančne službe. Prestavljena sta davčni oskrbnik g. Rudolf Ulm iz Judenburga v Konjice, in davčni asistent g. Anton Mravlag iz Ptuja v Gradec.
Petdesetletnico doktorstva je obhajal 1. marca starosta štajerskih Slovencev g. dr. Josip Voš-njak. Bil je dne 1. marca 1858,', torej pred 50 leti, na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem zdravilstva.
Višje dež. sodišče v Gradcu so jo izreklo proti slov. vlogam in razpravam na višjem dež. sodišču graškem.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Dno 8. t. mes. so belo oblečena dekleta spremile k večnemu počitku Angelo Kocuvan, edino hčerko Kocuvana v Trotkovi.
Kebelj na Pohorju. Naša župnija je sicer precej obširna, toda naročnikov „Našega Doma" ima pa vendar-le malo. Krivo temu je to, da se ljudje premalo ali pa nič ne brigajo za dobro ‘berilo in da rajši svoj trdo prislužen denar izdajo za nesrečno, pogubonosno žganje, kakor pa za kakšen dober katoliški časnik, (kakor je n. pr. „Naš Dom." Tudi ptujski „Stajerc" se še pri nas vedno šopiri, ako-
ravno smo mu že precej pristrigli. peruti. Podoben je žuželki vešči, ki obletava luč, akoravno jo odganjaš, dokler ne pade osmojena ua tla, kar se bo tudi „Štajercu" zgodilo. Nič ne obupaj torej, „Naš Dom"! Mi fantje smo si nabrusili kose; no bomo kosili samo trave, ampak tudi osat — „Štajerca.*
! Od cerkve gor bomo pričeli, pa na en hribček pri-; speli; od tam se obrnemo na vse strani, kjer še kaj ! po „Štajercu" smrdi. Po strmem potu nas bo vodila, kosa so mnogokrat skršila; pa obrusimo jo zopet, da ! prej ko slej odreže „Štajercu" cvet. Ko prišla zala bo pomlad, vsak slavil bo, da je junak.
Sv. Miklavž pri Ormožu. „Slov. Gospodar" jo ‘28. lebr. poročal med društvenimi novicami s prav : majhnimi črkami, da bo 1. marca v našem bralnem I društvu predavanje! Povedal nam je, da pridejo g. dr. Stegenšek v Brebovnik zaradi jubilejne kapelice, katero hočejo imeti vrli Brebrovničani! Radovedni smo bili, kaj bo! Pa nam ni bilo žal, da smo šli! Učeni gospod so nam pravili ne o Slovencih ali Slovanih, izbrali so predmet, ki smo pač slišali o njem v šoli, pozneje pa redko; posegli so v naj-slarejšo narode in nam pravili o Asircih in Babiloncih, o njihovih kraljih, o babilonskem stolpu in o asirski pisavi, ki se imenuje „klinopis". Se ponoči so mi je sanjalo o teli deželah, menil sem, da pomagam delavcem izkopavati mesta in opekaste knjigo, ki so zgodovinarjem največje vrednosti. Ko sem se zjutraj vzbudil v svoji postelji, pa se mi je tožilo samo to, da so g. dr. Stegenšek morali tako hitro oditi, sicer bi še mun bili marsikaj zanimivega povedali! Želimo samo to, da bi prišli prav dostikrat; drugače jim no moremo povrniti truda, pa obljubimo, da bo nas pri prihodnjem predavanju še več. Bog plati!
Brežice. Mesto posojiluiškega tajnika razpisuje posojilnica v Brežicah; letna plača znaša 2000 kron; prošnje je vložiti do 20. t. m.
V Kozjem je bila že več dni razobešena bela zastava pri okrajnem sodišču, znamenje, da ni nobenega jetnika v kajhi.
Cerkveni tatovi. Cerkev sv. Petra v Gornji Radgoni so na pepelnico obiskali neznani uzmoviči. Šiloma so odprli oba nabiralnika ter srečno odnesli vse, kar je bilo okroglega v njih. Tudi mbiralni pušici v žagradu niso prizamesli; ključavnico dol, denar pa v žep. Najbrž so si izbrali noč, da so tembolj nemoteni opravljali svoje opravilio. Sosedne župnije, pozor pred tatinsko svojatjo!
Kolikor toliko so še razumeli, da ga je duhovnik pomiril in spreobrnil; to so videli na svoje lastne oči. Odkod pa potem tolika skrb za denar, tolika varčnost, tolika pridnost in to zlasti tam, kjer se je dalo kaj zaslužili,? Ali je bil temu tudi duhovnik vzrok?
Nekateri kaznjenci, ki so bili tudi ž njim v bol nišnici, so to verovali. Videli so, da se je trobentač po cele ure pogpvarjal z duhovnikom, da je potem, ko je- ozdravel, vedno pobožno molil in šel vsak dan k sv. mo si in so mislili, da ga je zvit dunovnik pregovoril, da je dajal svoj) denar njemu. Ce je šel mimo njih, so kričali za njim: pop, popovski hlapec itd.; a on se za vse to ni zmenil in se jo delal, kakor bi vsegatega ne slišal. Zato pa je delal za štiri druge.
Nekega dne je prišel duhovnik tudi v luko na nasip, kjer so ravno kaznjenci nekaj popravljali in je obiskal ob tej priliki klakor vedno tudi svojega dragega Pipca. Bilo jje poldne in čas odmora; vsi kaznjenci so ležali na pesku in spali. ]jb on sam je še stal d/o ledja v vodi, dvigal kamen za kamenom na nasip in delal, kakor bi ga kdo imjhujje preganjal. Duhovnik je sedel na nekem kamnu in se pogovarjal ž njim, medtem ko je on vedno enako pridno delal in objenem odgovarjal na* stavljena vprašanja. Solnce je neusmilljeno peklo in pošiljalo svoje vroče žarke na naša dva prijatelja, zakaj tako ju zdaj že smemo imenovati.
„Dragi prijatelj", je rekel duhovnik z glavo majaje, „kar ziahtpvate od mene, tega Vam jaz ne morem izpolniti."
„Častiti gospod, zakaj pa ne?" je vprašal trobentač žalostno.
„Ker tne zadržuje moja služba iu pp delo, ki ga imam tukaj."
„jGospod župnik", reče Pipec proseče, „storite mi vendar to uslugo, samo to še storite za mene! Za božjo voljo Vlas prosim, samo to mi storite. To je še mojo edino upanje, ki mi daje moč, da ž-.vim \
teli groznih razmerah."	, i
„Ali dolgo potovanje, in jaz še vrh tega nimam
denarja", odgovori župnik.
„Ce pa nimate denarja, pa si ga izposodite, jaz Vam ga. gotovo vrnem. Da, jaz Vam go vrnem, četudi ne vem, ne kdaj, no kako, ali jaz Vam pri-
sežem."	, .	.
Neka’) čaisa jo duhovnik tiho stal m pomišljal, nazaduj o pa reče: „No, v imenu božjem. Hočem po-
Zdaj je trobentač veselo poskočil v vodi, zagrabil duhovnikovo roko in jo poljubil ter se o|d veselja smejal in jokal. Nato sto se oho ločilo.
Šltraža, ki ju je skrivaj poslušala, je naznanila celo stvar pazniku, ki je rekel: „Župnik je neumen, trobentač, pa je tako osel. Najbrž hoče poslati kam par voščenih sveč, kar pa ostane od denarja, pa ga spravi oni v žen. To bo cela stvar."
Ostali kaznjenci so slišali ta odgovor in od zdaj naprej so Še bolj zasmehovali trobentača, ki so pa ni za nje popolnoma nič zmenil, ampak je bil vedno vesel, si žvižgal in pel, česar še <k>zdaj niso bili od njega vajeni.
(Dalje prihodnjič.)
X . . . in Prešeren. X. je bil zelo domišljav pesnik, kakoršnih jo dandanes prav mnogo. Nekoč je šel s svojim znancem mimo hiše, kjer je umrl slavni pesnik Prešeren. Oba sta obstala pred. hišo in brala spominsko ploščo, katera je bila vzidana na steno. „Ti kaj praviš," reče pesnik, „kadar bom jaz umrl, kaj bodo pa. meni napisali?" „Tri besede." „Katere,?" „Odda se stanovanje.”
Na plesu umrl. Iz Radgone seporofta: Pustni torek je napravila manjša družba iz Radgone izlet na bližnje Ogrsko. Kočijaž Sobjak iz Radgone je prišel v gostilno Vogler, kjer se je ravno plesalo. Tudi on jo jel plesati. Kar naenkrat pa se je < zgrudil. Zadela ga je srčna kap. Ril je še-lo 27 let star ter zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otroci,
Celje. Slekla gospoda dr. Stikerja, petnajstletna Marija Leskovšek, je polila drva v štedilniku s petrolejem, da bi rajše gorele. Steklenica pa se ji v roki razpoči in ji vname obleko. Na njeno kričanje so prileteli ljudje in pogasili gorečo obleko. Revico so odpeljali v bolnišnico, a je malo upanja, da bi ozdravela.
V	Celju se s 1. aprilom nastani nov zdravnik dr. Franc Premšak.
V	Špitaliču pri Vranskem je slamorezen stroj hlapcu Antonu Pistotniku odrezal štjiri prste na roki.
Koroška novice.
Grafenauer na delu. Odkar smo dne '14. maja lanskega leta tako sijajno zmagali pri državnozborski vofitvi, se je začelo novo gibanje med koroškimi Slovenci. Odsev tega so sijajni volilni shodi, ki jih je v kratkem času priredil ta marljivi poslanec. Zboroval je v Globasnici,' St. Danijelu, Podljubolom, Podsinjivasi, v Libeličah in Guštajnu.
Slovenski Korošci, pozor! Dva agenta nemške knjigarne „Vindobona" na Dunaju ponujata knjigo; „ Osterreichs Hort.“ Knjiga je pristranska, ker Slovane stavi zelo v ozadje.
Za dva potovalna učitelja za Koroško je država dala 3500 K in kmetijska družba 502 K.
Občinski odbor v Bistrici je enoglasno imenovati btivšega šmihelskega župnika, zdaj dekana v Pliberku, č. g. Fr. Marinič, za svojega častnega občana.
Velikovec. Naši heilovci nimajo sreče. Po vzorcu šentrupertske narodne šole so letos priredili naši nemškutarji božičnico, toda imeli so celih 255 kron 34 vin. primanjkljaja. Tudi telovadsko društvo jo poskusilo svojo srečo. A zadela ga je Ista usoda. Nabrali so 82 kron joremalo. Kako drugače je bulo pač pri slovenski božičnici, za katero se je nabralo nad 1400 kron in slovenski veselici v Narodnem domu, ki je vrgla društvu 120 kron 48 vin. čistega dobička.
Posebne vrste goljufijo je izvršil nek neznanec v glavni trafiki v Beljaku. Zahteval je kolkov po 40, 20, ll5, 5, 2 in 1K in 1Q0 znamk po 10 vin. Prodajalka mu jih je zavila v kos papirja. Toda neznanec ni bil s tem zadovoljen, temveč je prosil, da se mu jih zavije v kuverto. Prodajalka mu je ugodila ter mu izročila koleke in znamke. Goljuf je med tem štel denar in rekel, da ji mora za sedaj koleke povriniti, ker ima pri sebi premalo denarja. Izročil je pa prodajalki prazno kuverto ter odšel s koleki v znesku 156 K,
V	Gozdanjih so pri občinskih volitvah v 3. razredu zmagali Slovenci. V drugem razredu je bilo treba srečkati, vsled česar so dobili enega odbornika in dva namestnika. Prvi razred je izgubljen.
Leše pri Prevaljah. V premogokopu se je odtrgala plast in do pasu zasula delavca Jur. Novak. Še-lo po 4 urah so ga mogli rešiti precej poškodovanega. Vendar je upanje, da ozdravi.
Železna Kapla. „Izobraževalno dru8tvo“ priredi na praznik sv. Jožefa, t. j. 19. t. m. v zgornjih prostor h g G. VVeitzeda po drugi službi božji svoje prvo mesečno zborovanje.
Gozdanje. Izobr. drufitvo priredi dne 19. marca pop. po večern cah pri „Neuvvirtip redni občni zbor. Na sporeda je govor in volitev odbora.
Pliberk. Sicer so sedanji šolski prostori za pouk še prav pripravni in bi še zadostovali svojemu namenu še mnogo let, a višje oblasti so sklenile, da se mora stav id nova šola. Rešuje se vprašanje, kio se naj zida nova šola. Dozdaj je bila šola v mostu, in nikakor ne kaže, da bi v prihodnje bilo drngače.
V	Št. Danijelo je novoizvoljeni krajni šolski svet začel slovenski uradovati.
Društvena kronika.
Socialni tečaj v Trbovljah se vrši dne 22. marca. Predaval bo tudi državni poslanec dr. J, Krek.
Ruski naroda) pevski zbor Dimi’rlja Sladanskeaa Agre-njeva nastopi v Mariboru dno 24. suica Kdor želi vabilo, naj so obme na odbor „Slov. Čitalnice '. Vstopnice se že prodajajo v tiskarni sv. Cirila in pri g. Bureau, urarju, Tegetthoffova cesta S3, kjer sta na ogled tudi sliki tega ogromnega pevskega zbora (46 pevcev in povK).
šv. Peter na Medvedov^jn selu. Tudi me, šentpe-terška dekleta, smo s« vzbudile, ter smo v lepem številu iristopile k našemu kat. slov. izobraževalnemu društvu, ki vrlo napreduje. Dae 25. sušca pa se bode u-tanovila dekli ška zveza tufcajšuega izobr. društva. Vsaka dobsomisleča deklica se mora pridružiti tej zvezi, v kateri se b« demo izobraževale iu si pridobitale raznih ved, ki so potrebne slovenski deklici, ter se navduševale za naše najdražje svetinje: sveto vero, n.ilodoneči materni jezik in krasno slovensko domovino! Vstopimo v pogumne vrste navdušenih nam tovarišic v dragih krajih! Torej na svidenje 25. sušca v društveni sobi!
V Podčetrtku se je ustanovilo „Katoliško nslovensko izobraževalno društvo". Dno 1. sušca tega leta je bil ustanovni obi ni zbor, ki se je prav dobru obnesel. Izvoljeni odbor se je takoj konstituiral in je v dobrih rokah, da smemo zanesljivo pričakovati uspešnega delovanja.
Celje. Dne 1. marca se je ustanovil v Celju telovadni odsek ondotnega izobraževalnega društva.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Pozdravljen, preljubi .,Naš Dom“, naš najboljši svetovalec! Me dekleta,, se te tesno > oklepamo, tembolj, ker se tudi mnogo slabega berila širi po naši župniji. Naše izobraževalno društvo nam daje dobre knjige in časnike. Posebno hvalevredna' in potrebna je nam dekletom knjižica „Ples“, ki jo dobivamo v društvu. Da bi pač vsa dekleta brala to knjigo, koliko slabega bi izostalo pri nas! Poštena dekleta- ne gremo na veselice, ki so združene s plesom. Društvo nam daje gotovo bolj pametnega veselja, saj ima že svojo narodno godbo, to je, * tamburaški zbor. Vsa čast našim mladeni-čem-ta,mburašem! Zato pa predrage tovarišica, pristopimo vse k društvu, ki je na. dobri krščanski1 podlagi! No posnemajmo11 teh, ki mislijo, da je samo lepa obleka in nakiteni lasje najtvečja olika ih izobrazba. Ponižnost, poštenost in delavnost ter druge krščanske čednosti združene z ljubeznijo do mile slovensko domovine naj nas k inči jo, zakaj, te nas bodo dičile trajno.
Gradec. Slov. kršč. del. društvo „Domovina“ je na svojem rednem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: Mat. Kukman, preds., I. Bajc, pbdpredsed., I. Kocjan, taj.„ J os. Stancar, namestnik, Jurij Novak, blagafnik, Roškarič Karol, namestnik, Stefan Fideršek, gospodar, Vencelj Stegne, knjižničar, Ivan Kosi in Franc Marčič, odbornika, Jurij Vehovar in Anton Breznik, revizorja. Tudi v minulem letu je društvo delovalo po svojih močeh. Po letu so se vršili skupni izleti v lepo okolico graško, društvo je priredilo več veselic in Nabavnih. večerov, po zimi pa je preskrbelo , ob nedeljah za redna predavanja. Opozarjamo vse one, ki prihajajo iz slovenskih krajev v. Gradec, da se pridružijo „Domovini", ki ]o edino slovensko delavsko društvo v Gradcu.
Zreče. Tukajšnja „Hranilnica in posojilnica začela jo poslovati dne 30. junija 1907. Do dne 29. februarja letos je imela 23.144 K 0G' v prejemkov in 22.880 K 68 v izjdatkov, torej z;a 46.025 K 28 v prometa. To se je opravilo v 35 uradnih dnevih, in tako pride po 1.315 K prometa povprek za vsaki uradni dan.
Kat. pol. društvo za konjiški okraj ima v nedeljo dne 22. marca ob 3. uri popoldne svoj letni občni zbor. Kmetje, udeležite se v obilnem številu
V St. Juriju ob juž. železnici se je ustanovila mlekarska zadruga s sedežem v St. Juriju. V■ načelništvo so izvoljeni sami najboljši posestniki gospodarji, načelnikom g. Val. Mikuš, župnik v St. Juriju. Mlekarna začne v kratkem delovati. Pravila so že vložena pri c. kr. okrožni sodniji za vpis v zadružni register.
Iz Trbovelj. Dekliška zveza bralnega društva vrlo napreduje. V pretečenem letu smo prirejali mesečne podučne shode, h katerim smo dokteta prav pridno in v obilnem številu prihajale, da se bolj izobražujemo. Priredile smo tudi dve igri in sHoer: „Lurška pastirica!" in „Jeza nad petelinom in kes“. Volitev za tekočo leto 1J908. se je vršila 8. sušca. Izvoljene so biie: predsednica Fr. Kadunc, namestnica Mar. Jiordan in tajnica Leopoldina Cukjati. .Vsa dobro misleča trboveljska dekleta., pristopajte k
dekliški zvetzi, kjer se boste izobraževale, kar je dandanes potrebno vsaki slovenski deklici. Torej dekleta, pogum! Vse za vero in milo našo slovensko domovino!
Mladini.
Pismo mladeničem.
V.
jV Atenahi je hodil v starih časih nek modrijan s svetilko po dnevu okoli. Ko so ga vprašali, kaj ve’'dor išče, je .dal čuden odgovor: „(Može iščem.“ 'Čudak je bil ta modrijan« kaj ne da? In vendar ni bd čudak, ni bil zastonj modrijan. Iskal je . prave može, može, ki si zaslužijo to ime, može-značaje, pa jih je še s svetilko;po dnevu težko našel.
Kako malo značajev je posebno dandanes med moži! Koliko imamo mož, ki se ,po vetru obračajo, kakor petelin • na strehi! Koliko imamo tudi med Slovenci takih mož, ki so mehki kakor vosek l Kakor iz voska delajo otroci zdaj angelčke, drugokrat zopet hudičke, tako lahko; pridobiš te ljudi enkrat za dobro stvar, drugokrat za slabo. Ali se ne vidi to posebno pri volitvah? Katoliški slovenski mož gre volit z. nasprotno stranko, ker je tam več pijače; drugi zopet gre volit z nasprotno stranko iz strahu; tretji zopet se da od par mehkih fraz kakega čvekača pregovoriti in voli proti svojemu prepričanju. Kako je to žalostno! Ali so to značaji? Ali more take ljudi pošten človek ceniti ? Noben čas ni imel tako maloi značajev, kakor današnji. Ali bote vi, mladeniči, tudi taki veternjaki, taki neznačajneži?
Mož slovenski mora biti Iz trdega jekla, ne pa Iz mehkega svinca.
Vi se bote držali povsod v zasebnem in javnem življenju neustrašeno katoliško-narodnih načel. Naj pride karkoli nad vas,; teh načel ne smete nikdar zatajiti. Nikdar se ne bote dali podkupiti ali pa pregovoriti! Seveda bote morali trpeti, pa sladko in častno/je, trpeti za resnico. Verjemite mi, nasprotniki vas bodo spoštovali.
Poznam moža, ki je značaj v pravem pomenu besede. Koliko so ga pregovarjali, naj: voli z nem-škutarsko stranko! Podkupiti so ga hoteli z veliko svoto denarja, zagrozili so se mu, i da mu •Jiram zaplenijo itd., pa kaj jim je rekel; ta mož? Rekel je: „Vzemite mi vse, a mojega prepričanja mi ne bote mogli vzeti." Moral je veliko trpeti. Njegov najhujši nasprotnik se je izrazil, o njem proti meni:	pTio je
mož!	5
Skrbite, fantje, da takih belih vran ne bo ma- | lo med Slovend. Da bi imeli veliko takih značajev, bi šla tudi J nova narodna, hinavska, takozvana Narodna stranka rakom žvižgat.	’
Mož se drži svojih verskih načel.
Kako občudujemo značajne može, o katerih nam pripoveduje sv. pismo in svetna zgodovina! Slišali j ste mogoče kaj o Eleacarju. Okoli Iteta 168. pred Kristusom je sirski kralj Antijoh hudo preganjal Jude in njihovo vero. Na njegovo povelje so sv. knjige, trgali in požigali,; in kogar so našli, *da je živel po božji postavi, so ga umorili. Mnogo jih je odstopilo od prave vere iz strahu prod kraljevim poveljem. \ Veliko jih je pa vendar ostalo zvestih in stanovitnih. Pred sodnike je bil tudi pripeljan častitljiv 991etni starček, po imenu Elea,car. Moral bi proti božji postavi svinjsko meso jesti. i'On pa je hotel raje častitljivo umreti, kakor sramotno živeti. Z najhujšimi mukami so mu grozili. Prijateljem se je zelo J usmilil. Skrivaj ga prosijo, naj si da prinesti mesa, kakršnega sme jesti, in od tega naj je ter so naj hlini, kakor da bi jedel svinjsko meso, da si ‘ reši življenje. Veste, kaj je rekel značajni Eleacar? Rekel je:	„Ne spodobi se, da bi se hlinil, nočem z
hinavščino ognusiti svoje starosti. Ako to storim, bi si drugi mislili: Stari Eleacar se je poprijel tuje vere • in se je dal zapeljati. Kaj bi tudi imel od tega, da se umaknem človeškim mukam! Roki Vsemogočnega vendar ne uidem ne živ ne mrtev. Torej hočem brez strahu slavno umreti j za predrage in presvete postave." In grozovite smrti je umrl ta veliki junak. Fantje, tako neustrašeno se držite tudi vi svojih /verskih načel 1
Mož se drži svoje narodnosti.
Bilo je 1. 280. pred Kristusom. Rimljani so takrat imeli vojsko z mogočnim kraljem Pirom Pri Herakliji je prišlo do bitke, [ v kateri so bili Rimljani pi^magani. Rimljani so poslali odposlanstvo h kralju Piru, da odkupijo svoje v vojski vjete vojake. Vodil je ‘ to rimsko odposlanstvo star, častitljiv mož po imenu Fabricij. Ta je bil, akoravno je imel najimenitnejše službe v Rimu, silno ubog. Zgodovina nam pripoveduje, da jo colo njegovo premoženje bila srebrna majhna kupica. Pir, ki je to vedel,' si je mislil, tega moram na svojo stran dobiti, potem pa bom - imel lahko vojsko z Rimljani. Ponujal mu je veliko srebra in zlata. Fabricij ni hotel niti vinarja vzeti. Potem ga je pri neki priliki hotel prestrašiti s svojim elefantom, katere ižavali Rimljani do takrat še niso videli in pred katero1 so imeli silen strah.
A Fabricij jo rekel: „Kako malo me je včeraj tvoj denar mikal, tako malo me ■'je prestrašil danes tvoj elefant." Pir je o tem možu izustil besede: „Fabri-,cij so ne da odvrniti od ljubezni do svoje domovine, kakor solnce ne iz svojega tira."
O, kako čisto drugačni so nekateri naši ljudje ! Komaj pridejo v boljše službe, v boljše kroge, komaj začnejo malo nemški govoriti, zatajijo svoj jezik, svoj rod in svojo domovino. Fantje, neustrašeno se držite svoje narodnosti. Ker je predmet, o katerem pišem, tako važen, hočem tudi prihodnjič še o tem nadaljevati! Dotlej zdravstvujte!
TMladinoljub Ev.
Mladenkam. Ravno danes je minilo deset let. Živo se spominjam prizora, ki se je vršil takrat na tem mestu. Kakor danes sem dedela z ročnim delom pri svoji mizici, pni mojih nogah na pručicl pa je slonela vsa objokana dvajsetletna hčerka moje rajne prijateljice. Sirota je bila že tačas; stariši so ji v zgodnji mladosti umrli, ter ji zapustili le majhno ded-ščino;, preživela se je z delom svojih rok. Bila je namreč (zelo spretna šivilja; dela ni nikdar zman;(kalo, in ker jo zelo varčno živela, je s prihranjenim denarjem po malem vedno pomnoževala podedovano vsotico. Zakaj pa je dekle tako bridko Jokalo?»Kratko: Dala Je danes svojetmu zaročencu zopet prostost, da lahko snubi hčerko-edinko bogatega posestnika in tako reši sebi in svojim domačijo, ki bi sicer prišla po krivdi ravnokar umrlega očeta-zapravljivca po draž-I bi v tuje roke. Uvidevši, da ni druge rešitve, ločila sta se mirno, prijateljsko, po r'esnem preudarjanju. Ženinu in drugim je skriMala svoj srčni boj, svojo bolest, a tu pri meni, v samotni sobici, tu se je bridko razjokala. Smililo se mi je hrabro,, vsega spoštovanja vredno dekle; tolažilne moje besede so jo nekaj pomirile in pazljivo je poslušala moje nasvete. Med drugim sem ji posebno priporočala troje tolažil: zaupanje v Boga, delo in vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti. Da/ se je držala mojih nasvetov, kazala je bodočnost. Ker bi za njo kakor za bivšega zaročenca bilo njeno bivanje v domači vasi nekoliko neprilično, je sprejela po mojem prizadevanju ji (ponujeno službo v veliki grajščini na Kranjskem; bila je tam natdzorovalka sob in perila. Služba je bila lahka, prijetna in dobro plačana. Njena pisma iz novega bivališča so bila vedno veselejša in so kazala, da je našla v novem svojem delokrcfgu mir srca. Danes pa, ravno ob 10 listnici onega osodepol-nega dneva dobim od nje sledeče vrstice: „Predraga moja dobrotnica! Svetujte mi, snubi me mo/ poštenjak, vdovec, oče peterih’ otrok v starosti dveb do dvanajstih let; on je novi naš! oskrbnik, rodom Ceh; po prerani smrti svoje prve nepozabnei ženo je prosi*, grajščaka, da ga naj prestavi na drugo mesto ker mu v domovini vedno živi spornimi na ljubljeno ranj-ko povekšajo od dne do dne srčno bolest. Prišel je torej z otroci v naš grad. Kmalu sem po vseh njegovih činih spoznala, da je nov oskrbnik značajen, veren mož, čeravno sem ž njim zelo malo občevala; temveč pa so bili zapuščeni otroci okoli mene; nazadnje so se bili pri memi tako udomačili, da sem jih kar težko spravila domu; in jaz zopet sem otro-[ ke i> pogrešala, če jih le kratek čas ni bilo pri meni. Ta <ljubeizen med otroci in menoj je privedla resne-' ga moža do vprašanja: „.Gospodična, hočete biti mojim sirotam mati? Visoko Vas spoštujem in če rečete: „da", hvaležen Vam bodem do zadnjega zdihlje-ja! Ne morem pa dati poštenjaku gotovega odgovora brez Vašega sveta. Torej, svetovalka moja, kaj naj poreče Vaša vedno hvaležna Franica?" Moj odgovor
je bil kjratek, napisala sem: Reci „da!“ in srečna bota oba! Da bi Bog blagoslavljal Vajino zvezo, za to prosi Vajina stara prijateljica	M.
Cerkvene zadeve.
Duhovna gredica. 1500 letnica sv. Janeza Zlatousta. Dne 14. septembra preteklega leta je minilo 1500 let, kar je umrl v prognanstvu v Komani v Pontu nadškol carigrajski in cerkveni učenik sv. Janez Zlatoust. Njegov spomin sv. cerkev obhaja dne 27. januarja. Čitateljem „Našega Doma" podajamo le najznamenitejše dogodke iz Zlato-ustovega življenja, katerega Papež Celestin in sv. Avguštin imenujeta največjega cerkvenega učenika. Trije činitelji so bili, ki so dali življenju sv. Zlatousta posebno smer. 1. Kar je zlato solnce za nežno pomladansko cvetko, to jo ljubeče srce materino za otroka. Tako solnce je bila za sv. Janeza Zlatousta njegova pobožna in zelo izobražena mati Antuzia. Po smrti Janeizovega očeta Sekunjda je komaj dvajsetletna vdlDvia Anjuza odklonila vsako možitev ter se je posvetila edinole vzgoji svojega sina. Izvrstno spričevalo ji daje celo paganski učitelj Zlatoustov, Bi-banij, ki je nekoč, ko mu je Janez pripovedoval o svoji materi vzkliknil:	„Kake žene imajo vendar
kristjani!" Sv. Janez Zlatoust je tako ljubil in spoštoval svojo mater Antuzo, da je vselej misfiil najprej na njo, kadair je kot škof govoril o dolžnostih in lastnosti krščansko žene in matere. 2. Drugi dobro uplivajoči spremljevalci v življenju so bili Janezu pravi, značajni prijatelji, ki so poznali prijateljske dolžnosti in jih tudi 'izpolnjevali. Njegov najljub-Ši prijatelj je bijj Bazilij, pozneje škof v Rafaneji pri Antijolfiji. 3. Slednjič so na Janezovo vzgojo vplivali uspešno in blagodejno izvrstni učitelji. Govorništva se je naučil Janez pri poganskem govorniku Liba-niju, ki pa od matere krščansko vzgojenega mladeniča ni mogel pridobiti za svoje paganske nazore. Isto spričevalo kakor njegovi matteri daje Libauij tudi Zlatoustu. Ko so Libanija na smrtni postelji vprašali, koga bi on imenoval za svojega naslednika, jo rekel: „Janeza, ako bi mi ga ne bili vzeli kristjani". Nadalje je bil njegov učitelj antijohenski škof Moletij, ki ga je krstil in posvetil v dijakona. Bogoljubnega življenja se jo vtadil 4 leta pri menihih v samostanu pri Antijohiji. L. 387. ga je Škof FlaVijan posvetil v mašnika, kateremu je od sedaj služf:l in opravljat pridigarsko službo v Antijohiji do leta 398., ko .je postal škof v Carigradu. Kiot škof in patrijarh carigrajski jo živel Janez priprosto. Po očetovsko je skrbel za uboge lin bolnike. Neustrašeno ,!p govoril zoper razvade in strasti takratnih lahkoživih meščanov. Zato mu tudi ni manjkaflo sovražnikov, ki so napeto vse sile, da so ga tudi ugonobili. Spokorne grešnike pa je Janez ljubeznivo tolažil rekoč: „Ko bi bili tudj tisočknat padli v greh, pridite k meni fin vas bom ozdravil." Sv. Janez Zlatoust je pri svojem obsežnem dušnopastirskem delovanju pridno držal tudi za pero in tako nam je večina njegovih cjerkvenih govorov ohranjena v njegovih številnih spisih. Najlopše so knjige „o duhovništvu" in „o devištvu", kjor pnavi: „Kolikor so višja nebesa nad zemljo, kolikor so angeli nad ljudmi, toliko višji je deviški stan nad zakonskim — in še mnogo bolj." Mladi bralci in bralko „Naloga Doma", cenite visoko zlati nauk sv. Zlatousta!
Štiridesettetnico doktorstva je dne 12. t. ra. slavil preč. g. kanonik pri N vi cerkvi, g. dr. Lavoslav Gregorec.
Umrla je v ponedeljek ob dveh zjutraj v Maribora č. šolska sestra Leopotdina Flucher, dolgoletna priljubljena voditeljica učiteljišča.
V St. Petru pri Spodnjem Dravogradu je po daljšem bolehanju umrl vpokojeni župnik č. g. Andrej Kajtna.
Sv. Peter pri Radgoni. Pri nas se bo obhajal sv. misijon od 15. do 25. marca. Vodili ga bodo čč. gg. misijonarji iz Lipnice, oo. kapucini Leon Crček, Benedikt Čirič in Rudolf Marolt.
Razno blago.
Srebrnih goldinarjev ge ne bo več izdavalo; ■kar jih še krcjži, jih potegnejo iz prometa in zamenjajo s kronami.
S palmo v rokah. Luteranski pastor Ulfe v Kodanju na Danskem piše v en tamošiui tednik za naš čas prav značilno: Protestantizem je glede čudežev v sedanjem času tesa mnenja: pred 200 leti.
pravi, da so bili čudeži potrebni, da pa niso več sedaj, ko bi bil en sam resničen čudež več vreden kakor sto cerkev in deset milijonov spodbudnih protestantskih časopisov. Pešanje luteranstva se posebno i lepo vidi v tem mučnem položaju. Vodno povttnrj >jo 1 protestanti, da je možno z vero vse doseč: tud u:;.i-večja čuda, in vendar ne morejo pokazati ni i enega samega čudeža sedaj, ko čutijo orkbo potre o čudežev, saj ni dandanes le en sam neveren Tomaž i na svetu, ampak jih je na milijone. Ne, v tem pogledu stoji katoliška cerkev zmagoslavno pred nami s palmo v rokah. Ona ima svojega sv. Januarja v Neaplju in svojo sveto Devico v Lurdu in prej se bo našo protestantsko ljudstvo povrnilo v Rim, ki jasno kaže, da „ni še oslabela Gospodova roku", ra kor pa da bi je zamogel naš brezversko-verski protestantizem obuditi k veri.
Nova puška. Pezcy Maxim, sin iznajditelja vojaške puške, je iznašel novo puško, ki pri strelu ne poči, temveč le komaj slišno zašumi. Iznajdba provzroči velikanski preobrat, ker se bodo vse armade morale oprijeti nove puške.
Delovanje sirupov na ježa. Pred nekaj desetletji je glasoviti profesor Lenz opisal boj ježa s celo kopo gadov. Jež je gade premagal in pojedel, ne zmenivši se niti malo za njihovo pikanje. Pikali so ga tudi v jeziček, ali to mu ni prav nič škodilo. Od tega časa ae je ukoreninilo mnenje, da strup sploh na ježa ne deluje, akoravno so nekateri o tem dvomili. Moderno zdravljenje z rumom, je dalo povod, da so strokovnjaki delali poskuse z ježi. Pustili so, da so strupene kače pikale ježe v jezik in gobček, i Ježi so precej oboleli, trpeli so tri ali štiri dni, a potem so popolnoma ozdravili. S tem je bilo dokazano, da jo jež zavarovan proti delovanju strupa. Neposredno ubrizgavanje kačjega strupa je pokazalo nazadnje stopinjo, do katere je jež zavarovan proti temu strupu. Množina strupa, ki je ubila morskega prešička, morala se je desetkrat povečati, da je pri ježu povzročila le prehodno bolehanje. Toda v ježevi krvi niso mogli najti materije, ki bi mogla služiti kot lek proti kačjemu strupu. Z drugimi poizkusi se je dokazalo, da je jež zavarovan tudi proti drugim prirodnim strupom. Jež požre špansko muho, v katere telesu se nahaja hud strup, ne da bi mu kaj škodovalo. Prenese tudi cijankalij (najhujl strup sploh), ki umori močno mačko v štirith minutah. Se-le petkrat večja množina povzroči pri njem bolehanje.
Nesreče na morju v letu 1907. Lanskega leta so je potopilo 1114 (ladij, poškodovanih je bilio 5527 ladij. Med potopljenimi je pet avstrijskih parnikov, med poškodovanimi 48 avstrijskih parnikov in dve avstrijski jaidraici.
Deset zapovedi za našega kmeta. 1. \Krmi svojo živino vedno jednakomerna in' sicer gledel množine in časa. 2. Napajaj jednakomerno, nikdar pretoplo, nikdar premrzlo in nikdar, če je živina razvneta. 3. Ne goni živine prehitro in je ne obteži preveč pri delu. 4. Ne krmi nikdar plesnive ali pravšne krmo ali slame, jednako kakor tudi ne okužne ali gnile. 5. Skušaj strupene ali škodljive rastlino kolikor mogoče s travnikov in pašnikov iztrebiti, povlači iste v spomladi ter jih pognoji, če nimaš zadosti hlevskega gnoja z umetnimi gnojili in sicer na 1 hektar — VA orala, s 600—700 kg kajnita ali 200 -250 kg 40% kalijeve soli in 700-800 kg Tomasove žlindre. 6. Obvaruj živino solnčne opekline, mrzlega deža in ne pusti je na mokrih ali mrzlih tleh ležati. 7. Ce hočeš krmo spremeniti, tedaj napravi to polagoma. 8. Skrbi povsod za največjo snago, kajti ta je glaven pogoj, če hočeš imeti zdravo živino. 9. Skrbi za' čisti in sveži zrak v hlevih, pa ne stavi živine na prepih. 10. Poslužuj se rok in nog svojih poslov, a ne zanesi se nikdar na njihove oči.
Književnost.
Obrednik za cerkovnike ali natančen poduk za cerkvene služabnike. Sestavil Jernej Voh, bivši kaplan konjiški. III. popravljeni natis. Knjiga je po vsebini m obliki tako primerno urejena, da je bo vsak cerkovnik vesel. Stane pa 1 K, s pošto 1 K 10 vin.
Novi občinski volilni red za Štajersko je izšel in se dobi pri tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Kor je po novi, postavi pri občinskih voktvah nastalo mnogo sprememb, ki jih morajo vedeti občinski
ndborni)ki pa tudi vsi občinski volilei, je vsakomur s tem spisom ustreženo. Posamezni . iztisi stanejo s poštnino vred 10 vinarjev, in se nai plačajo pri naročilu s poštno znamko za 10 vinarjev. Občine in društva, ki naročijo skupno vsaj 50 iztisov, dobijo novi občinski volilni red po 5 vinarjev ali 100 izvodov za 5 kron.
„Slovenska dijaška zveza" je založila dvoje vrst ličnih razglednic, ki jih jo izdelal mlad umet-nik-dijak. Razglednice so izšle ravnokar, in je čisti prebitek namenjen za ustanovitev in vzdrževanje ljudskih knjižnic ob slovenski jezikovni meji. Tako upamo, dia bo rado segalo po njih slovensko občinstvo, posebno naša inteligenca. Razglednice se naročajo pri predsedniku S. D. Z. tur. Ivo Cesniku; Gradec, SchillerstraBe 45, I.
Listnica, ursdniitva.
G. I B., Sv. Barbara v Halozah: Prejeli smo dopii. Imate dobro srce. Ampak, ne vemo, če bi bilo dotičnim gospodom ljubo, da bi se jim pela sicer zaslužena hvala v taki obliki javno po svetu. Oe so Gospodu ni godilo dobro, ali se naj njegovim učencem godi bolje? Trnjeva pot vodi do radosti polnih ciljev! — Micika v Arji vasi in Micika v Žiteah: Obžalujemo, da Se vajinih bodrilnih dopisov niti danes ne moremo prinesti. Pa saj ne bo zastarelo. Kakci hitro bo predalček bolj prazen, dobita vidre besedo. Pišita marljivo! Pozdravi — G. F. G., Sv Peter na Medvedovem solu: Prejel, žal, prepozno! Zato številko je zastarelo. Prosim tudi, da pišeš s črnilom, ker sicer moram dopis jaz prepisovati. To pa urednikoviču ravno ne diši, ker medtem že spiše kaj drugega, čas je drag! G. A. H., Št, l.ipš pri Žineku, Koroško: Pride pri prvi priložnosti. Le več poguma! Često [ se nam zdi, da nam je bruno zavaljeno črez pot, a je le slamina bilka. Za vzvišenimi cilji neustrašeno naprej!
Foxop! Čitaj! Pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je itapravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašljn — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, h žkemn dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanje taborno, vspeh siguren. Cena ie franko na vsak p ito sa 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 6 K 80 vin. po povzetju ali de se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča,
856	lekanuuja v Pakracu št. 201. (Slavonija.)

l OVES
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se no vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 69 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 6 kil s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič
pri KONJICAH
::	Štajersko. ::



Obstanek trgovine od leta 1850.
SSaJgL/tee-vgujt*©
zastonj da sp Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami.
Št. 0. Nikelnasta ali jeklena rc-
montoir-ura 80 ur tekoča gld. 1'80
lloskopf...........„	2-70
Št. 2. Nikel-ankor-remontoir (regulator) ...............„	4' —
Srebrna............„	7’—
Srebrna s tremi pokrovi .	„	S- -—
Št. 24. Nikol-anker-remontoir „Tula" s tremi močnimi srebrnimi pokrovi............„	4'30
Št. 34. Srebrna damska rem.-ura .	„	3-10
St. 11. Srebrna reraontoir-ura za
gospodo............„	3'30
Št. 18. Srebrna ankor ura, 16 kamnov .............. . .	„ 5-~
Ista z dvojnim pokovom .	„	6’40
Št. 102. Budilka z dnevnikom . .	„	2' —
Št. 107. Kuhinjska ura . . . . n 2 40
sar* Garancija več let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-:: :: :: :: tančno, vestno in jako ceno. :: :: :: ::
K Th. Fclircnbacli, x
IVm i več: j < to vcnrni&lz' i zn losra. ur
Maribor, Gosposka ni. 26.	: Filialka, Dravska ni. 2.
Ker je sedaj pomanjkanje premoga in bo hnda zima skrbite za
trboveljski svitli premog salonske brikete, rujavi premog,
lesiei premog,
:: kovaško oglje, ::
Mrl«srna ulrva, rezana drva.
Vam postavi n n dem
ftNTON SERIANC,
trgovec z lesom in premogom.
P4T Tu se dobi tudi cement in apno.
'B>>«-£'<«n Kev. 1081.
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 26 let, se mi je posrečilo g časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je
Kapilar št. I.
Cena je (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončka 6 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov jo: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Pozor,
kmetje id fantje!
MgMgMBBgjliiggMB
ajslta cesta 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19.
:ziSL*var\a.3e
Rroti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke. » i. Proti prelomom zvonove, in
Za Življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača, slovenska za arovalnica.
Svoji is svojim!
12-7