NOVI TEDNIK
ST. 27 - LETO 56 - CELJE, 5.7.2001 - CENA 300 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvim
Urednica NT Milena Brečko Poldič
z MILIJONI
KOT S
SMETMI
Obrambno ministrstvo Je izterjaio od Občine
Podčetrteic miiijonsice obresti. Stran 5.
IVE PREZRITE:
Našli zasutega alpinista
Nad rano z živo hrano
Pušnilcovi
terierji
ugriznili
peticrat
Občinsici novorojenčki
Adrenalinsice počitnice
Celjani imamo svojo
Santa Barbaro
ČIGAV JE OTROK
CIGANSKE KRVI?
iViati Je z dveietno iičerico izginiia iz romsicega naseija,
oče bo storii vse, da se hči vrne ic nJemu. Stran 20.
DIREKTORJU VSTOP
PREPOVEDAN
Bivši direlctor ingrad Gramata se Je šest dni upirai prihodu novega direictorja. Stran 6.
Aritas. največja satirično-liumoristična prireditev v državi. Je prišia in odšla,
za njo pa Je ostalo za cel hleb drobtinic, starih In novih imen. in kdo Je
icarikaturist s skakalnice? Odgovor najdete v Kroniki s Celjskega na strani 25.
2
DOGODKI
UVODNIK
Mrtvi se ne
morejo braniti
Republiški rudarski inš-
pektor Marko Kavčič je po sko-
raj dveh mesecih in pol na
osnovi izjav in dokumenta-
cije v svoji strokovni oceni
vzrokov nesreče v jami Ojstro,
ki je terjala pet mladih živ-
ljenj, glavno breme krivde
zvalil na rudarje. Tiste, ki
so »neustrezno ravnali« pri
samem odkopu, in tiste, ki
so odpravljali posledice prve-
ga, manjšega vdora židke
mase. Resda je na prvo krivd-
no mesto postavil naravo in
na zadnjo odgovornost nadre-
jenih, ker z nadzorom niso
pravočasno odkrili nepravil-
nosti, a vsa teža obtožb je ob-
visela na ramenih tistih, ki
so vsak dan tvegali svoja živ-
ljenja za kos kruha v jami.
Še huje, na grobovih petih
preminulih, v srcih njihovih
najbližjih.
So krivi, ker niso slutili, da
se s pridnim kopanjem pre-
moga preveč približujejo
»akumulaciji«, za katero ni
nihče vedel? So krivi, ker ni-
so pravočasno zbežali pred
vdorom silnih blatnih mas,
ki so jih pokopale pod seboj?
Le kako bi vedeli? Jama Oj-
stro je znana po svojih tra-
gičnih presenečenjih. V po-
dobnem vdoru je pred tremi
desetletji umrlo deset rudar-
jev. Knapi, ki jim je že grme-
lo za petami, vedo, da o živ-
ljenju ali smrti odločajo se-
kunde. Sedaj pa so krivi ti-
sti, kijihje izbrala smrt. Kri-
vi, ker niso zbežali. Si lahko
predstavljate to norost?
Mrtvi se ne morejo brani-
ti. Kaj lahko storijo njihovi
otroci, žene, starši? Bolečina
čakanja na pogrešane, prvo
upanje in dolgotrajen obup,
so jih zaznamovali za ved-
no. Naj jih sedaj zaznamuje
še poročilo inšpektorja, ki ja-
me ne pozna, ki še vedno ni-
ma dostopa do mesta, kamor
je udarila židka masa? Ti-
stim, ki berejo in poslušajo
njegovo poročilo, je morda či-
sto samoumevno, da je pač
pokazal na krivce. Si lahko
predstavljate, kako to boli?
Nekje so meje, meje čisto
preproste človečnosti. Že v po-
ročanju o tragediji v jami Oj-
stro jih je večina prezrla. Zdaj
se zgodba ponavlja, reže še
globje rane. »O mrtvih vse do-
bro« je star izrek, ki je imel
nekoč svojo težo. Zdaj pa ka-
že, kot da smo vsevprek obre-
menjeni z obtoževanji, z do-
kazovanjem krivde, da nam
nič ni več sveto. Ne življenje,
ne smrt. Da vse ostaja na po-
vršini. Pa se zavedamo, da
smo lahko že jutri tudi mi ali
naši najbližji na naslovnicah
časopisov pod mastnim na-
pisom »tragedija«?
MILENA B. POKLIC
Osem občinskih
novorojenčicov
Iz vse Slovenije je v državni zbor prispelo 51 želja za nove občine
v državni zbor je do minule sobo-
te, ko se je iztekel rok za vlaganje
pobud in predlogov za preoblikova-
nja obstoječih občin, prišlo 72 vlog
in predlogov. Na Celjskem si na svo-
je želi pet lokalnih skupnosti, šent-
jurski občini pa se obeta razpad na
tri nove. A vseh osem ubežnikov ča-
ka še obsežen postopek preverjanja
upravičenosti, nenazadnje pa potre-
bujejo tudi blagoslov sedanjih občin-
skih svetov.
V državni zbor je do konca minulega
meseca prispelo 51 vlog za ustanovitev
novih občin, 14 za spremembe obsto-
ječih območij, tri za preimenovanje in
štiri za spremembo statusa - Jesenice,
Škofja Loka, Radovljica in Bled si bo-
do namreč prizadevale za pridobitev
naziva in pravic mestnih občin. Dejan-
sko je bilo v DZ vloženih 55 predlogov
in pobud, vendar se nekatere od njih
prekrivajo. V Sloveniji je trenutno 192
občin, od tega 11 mestnih.
Na Celjskem si na svoje želijo Fran-
kolovo iz Občine Vojnik, Rečica ob Sa-
vinji iz Občine Mozirje, Gomilsko iz
Občine Braslovče, Rimske Toplice iz
Občine Laško ter Topolšica iz Občine
Šoštanj. Sedanja Občina Šentjur pa bo
glede na vložene zahteve v državni zbor
razpadla na tri nove občine: Planina,
Ponikva in Šentjur.
Seveda je tudi tokratni, tretji krog ši-
ritve slovenske lokalne samouprave,
spremljala nejevolja državnega vrha
zaradi drobljenja na lokalne mikro ob-
čine, ki niso sposobne zagotoviti za-
dostnih finančnih sredstev in so tako
predvsem finančno breme za državni
proračun. Večina predlogov namreč ne
ustreza zahtevanim zakonskim krite-
rijem, zato predlagatelji svoje želje bra-
nijo z utemeljenimi geografskimi, ob-
mejnimi, narodnostnimi, zgodovinski-
mi ali gospodarskimi razlogi, kot to
dopušča - z gledišča države - luknja v
omenjenem zakonu.
Postopek ustanavljanja novih občin,
ki ga bo moral državni zbor zaradi lo-
kalnih volitev končati najkasneje ko-
nec marca oziroma v začetku aprila pri-
hodnje leto, se bo nadaljeval s prever-
janjem ter dopolnjevanjem vloženih
predlogov in pobud, do katerih se bo-
do morali med drugimi opredeliti tudi
občinski sveti vseh vpletenih občin. Je-
seni se bo s formalno pravilno vloženi-
mi »željami« prvič srečal tudi državi
zbor, ki bo veljavne predloge za tei
posredoval v javno razpravo po obi
nah. Še pred koncem leta naj bi nal
državni zbor razpisal tudi poizvedovalr
referendume, po njihovi izvedbi v z
četku prihodnjega leta pa se bodo pi
slanci dokončno odločili, za koliko
če sploh - se bo povečalo dosedanje št
vilo občin na lokalnih volitvah 2002
Precejšen zalogaj za osamosvojitel
bodo zagotovo že občinski sveti sed
njih občin, kar so že izkusili na Gomi
skem. Svetniki občine Braslovče se r
izredni seji občinskega sveta namrt
zavrnih pobudo za novo občino Gomi
sko (deset proti, štirje za). Podoben zb(
krajanov je bil tudi v Trnavi, kjer ;
niso odločili za priključitev Krajevr
skupnosti Trnava k novi občini Gom:
sko. Tako bi bilo v novi občini vse^
skupaj 867 krajanov v štirih vaseh.
Več razumevanja so bili deležni v R
čici ob Savinji, saj se je mozirski občil
ski svet strinjal z njihovo pobudo, le c
so izvedbo povsem prepustili Rečičanor
zahtevali pa so tudi, da morebitna noA
občinska uprava zaposli del uslužbei
cev sedanje skupne občine.
SEBASTIJAN KOPUŠA
Odprli obnovljeno cesto
Pred tednom dni je pro-
metni minister Jakob Pre-
sečnik predal v uporabo 800
metrov obnovljene ceste v
Gornjem Gradu.
Vsa dela so stala 111,5 mi-
lijona tolarjev, poleg obno-
ve in delne razširitev ceste pa
so zgradili še pločnik ob eni
strani in obojestransko avto-
busno postajališče ter sistem
za odvodnjavanja. Hkrati so
uredili tudi vodovod, telefon-
ske in električne vode, kana-
lizacijo ter javno razsvetlja-
vo.
Za izvedbo je bil lani skle-
njen sporazum o sofinanci-
ranju med ministrstvom za
promet in občino Gornji
Grad. Investitor del je Di-
rekcija RS za ceste, ki je
prispevala 77 milijonov to-
larjev, delež občine Gornji
Grad pa je znašal 34,5 mi-
lijona tolarjev. Občina je
imela pomembno vlogo
predvsem v času pripravljal-
nih del, saj je sodelovala pri
pridobivanju potrebnih
zemljišč in ustreznih uprav-
nih dovoljenj.
»Investicija je velika prido-
bitev tako za Gornji Grad kot
za celotno Zgornjo Savinjsko
dolino,« je na krajši slovesno-
sti poudaril minister Preseč-
nik in dodal, da obnovljena in
delno razširjena cesta kot tu-
di novozgrajeni pločnik in ure-
jeni avtobusni postajališči
omogočajo predvsem večjo
varnost vseh udeležencev v pro-
metu ter pomenijo posodobi-
tev najbolj promeme cestne po-
vezave Zgornje Savinjske do-
line z notranjostjo države.
EDI MAVRIC
Slatinčani z rebalansom
Občina Rogaška Slatina je prejšnji te-
den sprejela rebalans letošnjega občinske-
ga proračuna, s predvidenimi skupnimi
prihodki in odhodki v vrednosti blizu 1,2
milijarde tolarjev.
To je 38 odstotkov več od prvotno zastav-
ljenega proračuna. Slatinčani so ga namreč
sprejeli pred pričetkom proračunskega le-
ta, podlaga pa so bila izhodišča za pripravo
proračuna, znesek primerne porabe na pre-
tDivalca (ta znaša letos 73 tisoč tolarjev) ter
pripadajoča^redstva finančne izravnave.
Po rebalansu namenjajo za naložbe k;
36 odstotkov sredstev celotnega pror,
čuna. Med temi je po novem še dodati
denar za gradnjo glasbene šole in dokoi
čanje kulturnega doma, na novo se pi
javlja znesek za gradnjo slatinske čisti
ne naprave. Po večletnih prizadevanji
je v rebalansu tudi denar za gradnjo t
lovadnice in učilnice v podružnični šc
Kostrivnica, ki jo potrebujejo za deve
letko.
I
Blok v Ratanski vasi
v Rogaški Slatini se pospešeno priprav-
ljajo na gradnjo stanovanjskega bloka v
Ratanski vasi. V občini so v sedmih letih
zgradili ali adaptirali 27 socialnih stano-
vanj, kar še vedno ni dovolj.
Ocenjujejo, da je v tej občini še vedno več
kot petdeset interesentov, kar sili občino v no-
vo naložbo. V novem bloku, ki bo postavljen v
Prvomajski ulici, bo 16 stanovanj, od tega do-
bra polovica socialnih. Občina, ki bo gradi
na komunalno opremljeni parceli v svoji las
trenutno čaka na gradbeno dovoljenje ter z
ključuje finančno konstrukcijo. Občinski sv
je že sprejel odločitev o najemu ugodnega kr
dita pri republiškem stanovanjskem skladu
Če ne bo posebnih zapletov, namerava
zasaditi lopate avgusta, prvi stanovalci pa 1
se vselili aprila prihodnje leto.	I
Dražji
vrtec na
Vranskem
Vrtec se je v Občini Vran-
sko 1. julija podražil za 23
odstotkov.
Nova ekonomska cena za
dnevni program za otroke do
enega leta starosti je 61.582,
za ostale pa 55.688 tolarjev.
Za poldnevni program bo tre-
ba plačati 49.618 tolarjev. Ce-
na vrtca se je v občini zad-
njič povišala 1. decembra la-
ni, sedanja podražitev pa je
potrebna zaradi skoraj 2,5 mi-
lijona tolarjev izgube, ki je
posledica večjih dajatev v zve-
zi s plačami in rasti material-
nih stroškov.	NL
Zvestoba se izplača
Vas kar vidim, spoštovani naročniki, kako boste zdajl
besno povedali nekaj krepkih na naš račun. Pa ne, da b
imeli kakšno posebno željo spravljati vas v jezo in van
dvigati pritisk v teh vročih dneh, ampak drugače pač n
gre. Naročnino smo s 1. julijem dvignili za 70 tolarjev, ka
pomeni, da morate sedaj za štiri ali pet številk mesečm
odšteti 1070 tolarjev. S tem skušamo vsaj nekoliko sledil
inflaciji, saj smo nazadnje naročnino dvignili marca lani
sami pa dobro veste, kaj vse se je medtem podražilo.
Povišana naročnina pa vas bo stala še vedno manj, kot 6
bi kupili v trafiki vsako številko posebej. Poleg tega imaji
zvesti naročniki pri nas že od nekdaj dodatne ugodnosti
ki jih običajni kupci nimajo. Vsako leto dobijo tri kupon
za male oglase in za eno čestitko, kar pomeni, da jih z
zvestobo nagradimo. »Vredna« je več 5 tisoč tolarjev! i
Zato verjamemo, da zaradi 70 tolarjev ne boste dolg]
slabe volje. Raje prelistajte številko, ki smo jo tokrat pri
pravili in prepričani smo, da boste v njej našli marsikaj
kar vas bo utrdilo v prepričanju, da je pametno biti nal
zvesti bralec.	T. CVIRH
Št. 27. - 5. julij 2001
POGODKI
3
Za študentski blagor?
»Kaotične« volitve v Klub študentov celjske regije - Borut Čmer novi predsednik - V kampanji
pranje umazanega perila in zlivanje gnojnice
Klub študentov celjske regije
(KŠCR) je po sobotnih maratonskih
volitvah dobil novega predsedni-
ka. Z zmago kandidata Liste kon-
tinuitete Boruta Čmera so se kon-
^čali tedni političnih spletk, lobiranj,
govoric in dramatičnih preobratov,
ki so vrhunec dosegli v nabito pol-
ni dvorani Celjskega doma.
' Z začetnim stiskom roke obeh kan-
'didatov - 25-letnega Čmera in dobrih
■pet let mlajšega Urbana Goleža - se
je z enournim zamikom začel »spo-
'pad na življenje ali smrt« za pred-
;sedniško mesto kluba, ki ga je po
'dveh nepolnih mandatih letos mo-
'ral zapustiti dosedanji predsednik
'Matej Delakorda. Ta je sicer po sporu
'članom Upravnega odbora Dejanom
iKrošljem moral razpisati predčasne
^volitve in glasovanje o zaupnici, ki
■pa mu ni bila izglasovana, kar je že
Vnaprej predvidel in s Čmerom sldenil
'sodelovanje v skupni listi.
■|i
Glasovanje s
( pooblastili da ali
I	ne ?
J »Za nastanek koalicij e Čmerovi vo-
,livci niso vedeli vse do prihoda na
fVolišče, kar je vplivalo na izid voli-
tev,« trdijo v taboru Urbana Goleža.
J »Koalicijo smo sklenili že nekaj dni
pred volitvami, skušal sem navezati
stik z obema strujama, a sem naletel
na večje razumevanje pri Čmeru, saj
Golež ni želel nobenih dogovorov o
sodelovanju, na trenutke pa se je ve-
del tudi ignorantsko,« pojasnjuje do-
sedanji predsednik Delakorda.
Zmagovita koalicija je prejela 59
odstotkov od skupaj 283 oddanih gla-
sov.
Najbolj sporno na volitvah je bilo
vprašanje izvedbe glasovanja. Gla-
sovati je bilo namreč možno tudi s
pooblastili. »Na seji Upravnega od-
bora je bil sprejet sklep, da se na vo-
litvah glasuje osebno, brez poobla-
stil! Videli pa smo, da se je dogajalo
ravno nasprotno, kar je občutno vpli-
valo na izid volitev. Prav tako bi mo-
rale biti škatle z glasovi po predpi-
sih na mizi, ne pa da so krožile oko-
li,« opozarja Golež.
»Sklep Upravnega odbora, ki ni bil
v razglasu, načeloma ne velja, z uki-
nitvijo možnosti pooblaščanja pa bi
kršili ustavno pravico do zastopniš-
tva,« odgovarja Delakorda.
Po Goleževem mnenju je bila sporna
tudi sprememba časa in kraja voli-
tev. Namesto ob šestih popoldan v
Mladinskem centru so se začele vo-
litve uro kasneje v Celjskem domu.
»V večji Celjski dom smo šli, ker smo
predvidevah, da za privržence treh
struj ne bo dovolj prostora v MCC-
ju. Naša internetna stran in tabla na
MCC-ju sta poročaU o spremembi
kraja volitev, ki so se ravno zaradi
tega začele uro kasneje,« pravi Dela-
korda.
Kaotično
Najbolj napet in na trenutke inci-
denten del volitev je bilo glasovanje
o delovnem predsedstvu, poročilih
organov KŠCR in zaupnici. Nekdo
je tako na eno izmed škatel za odda-
janje glasov, ko se je odločalo o se-
stavi delovnega predsedstva z modrim
kemičnim svinčnikom pripisal »za«,
nekateri volivci naj bi imeli pri sebi
več kot en sklop glasovnic, več vo-
livcev pa je trdilo, da so jim ponuja-
li do 2000 SIT za glas, a nam nihče
izmed njih ni želel dati uradne izja-
ve. Ves teden sta obe struji intenziv-
no lobirali pri regionalnih klubih,
duhove pa je razburkal tudi članek v
celjskem tabloidu.
Zmagovalca smo dočakali ob pol
enajstih zvečer, vidno navdušen ob
zmagi pa je novi predsednik Borut
Čmer, sicer absolvent ekonomije na
Mednarodnem študijskem centru v
Budimpešti, povedal »da ne bo uva-
jal revolucionarnih sprememb, ker
mora kot novinec spoznati stanje v
klubu«. Sam način volitev se mu je
zdel »kaotičen«.
Urban Golež, sicer študent prvega
letnika programa Analiza politik -
javna uprava, na Fakulteti za druž-
bene vede v Ljubljani, je razplet ko-
mentiral: »Razočaran sem, ker me
vidijo kot sovražnika kluba št. L
Poizkusil sem z mladim neobreme-
njenim kadrom. Mislim, da je na vo-
litvah treba žrtvovati sebe in ne de-
nar, kar so počeli nekateri. Zagoto-
vo bom poizkusil še naslednje leto.«
Golež lani po odmevnem sporu o in-
terpretacijah Statuta glede pojmov
dijak-študent še ni mogel uradno kan-
didirati za predsednika, že na nasled-
njih volitvah pa ima resne možno-
sti, ker ga podpira mlajši del člans-
tva, ki počasi, a vztrajno, postaja ve-
čina članstva.
V soboto pa sta pravico do uprav-
ljanja z večmilijonskim proračunom
KŠCR-ja dobila Borut Čmer in nje-
gova ekipa, vsi člani pa upamo, da
bomo resnični zmagovalci sobotnih
volitev študenti in študentke iz Ce-
lja in okohce. Časi, ko bodo o izidu
volitev odločali programi in ne oseb-
na poznanstva, ko bodo prisotni gla-
sovali brez prepisovanja navodil z
modrih ali rumenih propagandnih
listov, ko v kampanji ne bo udarcev
pod pas, ko se na regionalne klube
ne bo spomnilo le ob volitvah in ko
bodo člani na volitve prihajali neo-
predeljeni, ne pa da se jih bo zadnji
dan pred volitvami vpisovalo v klub,
da bi glasovali za tega ali onega, pa
se zdijo daleč vsaj toliko let, kot znaša
številka v proračunu vsem ljubega
nam kluba.
PRIMOŽ CIRMAN
Žana se barva na rdeče
Mercator napovedal popolni prevzem žalske trgovske družbe - Težave z večinskim lastnikom
V začetku tedna se je pod
okrilje poslovnega sistema
Mercator »zatekla« še ena tr-
govske družba s Celjskega.
Direktor žalske Žane Dolfe Na-
raks je s predsednikom uprave
Mercatorja Zoranom Janko-
vičem podpisal pogodbo o dol-
goročnem poslovnem sodelo-
vanju, Mercator pa bo v krat-
kem odkupil tudi petino vseh
belnic Žane. Ljubljančani bi
Isicer radi pridobili še večji last-
niški delež, vendar Emona
Blagovni center, ki je večin-
ski lastnik žalske družbe,
svojih delnic še ne želi pro-
dati.
; Žana se je skupaj s Savinj-
sko trgovsko družbo želela pri-
ključiti k Mercatorju že pred
tremi leti, ko je propadel po-
skus združitve enajstih trgov-
skih družb s širšega celjskega
bbmočja. Pogajanja niso bila
Uspešna, konec leta 1999 pa
^e je žalskima trgovcema ne-
pričakovano zgodila Emona
Blagovni center, ki je takore-
koč čez noč v obeh družbah
t)dkupila večinski delež. Lani
haj bi se Žana in Savinjska tr-
govska družba celo združili v
Enotno podjetje, vendar so se
temu uprli ostali lastniki v Sa-
^njski trgovski družbi. Vzrok
je bilo slabo poslovanje Emo-
tie Blagovnega centra, ki je to
ljubljansko podjetje privedlo
do prisilne poravnave. »Zara-
di takšnega stanja si od večin-
skih lastnikov nismo obetali
tiič dobrega. Dve leti smo jih
prepričevali, da skupaj z nji-
mi nimamo nobene prave pers-
pektive, poskušali smo poiska-
ti celo skupnega strateškega
partnerja, vendar nas niso ho-
teli poslušati. Nezadovoljni
smo bili tudi z dogovori o nujni
posodobitvi našega prodajne-
ga centra v Levcu. Zato nam
ni preostalo drugega kot da si
poiščemo novega partnerja, ki
nam bo v vse večji domači in
tuji konkurenci zagotovil var-
nost, predvsem pa omogočil
dolgoročno rast in razvoj,« je
podpis pogodbe z Mercator-
jem pojasnil direktor Žane
Dolfe Naraks. Prepričan je,
da je odločitev dobra, pred-
vsem pa sprejeta še ob pravem
času. Že prihodnje leto bi se
podjetje, ki zaposluje 125 ljudi
in ustvari na leto 3,7 milijar-
de tolarjev prometa, znašlo v
velikih težavah. Zaradi majh-
nosti se namreč le še s težavo
kosa z vse bolj ostrimi pogoji
dobaviteljev.
V Mercatorju si seveda želi-
jo več kot samo franšizni od-
nos, vendar trenutno trdnejša
kapitalska povezava ni mogo-
ča. Pred kratkim so sicer že
dali ponudbo za odkup 20 od-
stotkov delnic Žane, ki so v
lasti notranjih lastnikov, nji-
hov končni cilj pa je stoodstot-
no lastništvo. O svojih name-
rah so obvestili tudi Emono
Blagovni center, ki pa svojega
deleža v Žani ne želi prodati,
oziroma ga je trenutno priprav-
ljena prodati le pod pogojem,
če Mercator kupi tudi njih. »Kaj
takšnega nas seveda ne zani-
ma, zato upam, da bo prevla-
dal razum in bo Emona Bla-
govni center vendarle izpusti-
la Žano iz svojega objema,« je
povedal predsednik uprave po-
slovnega sistema Mercator Zo-
ran Jankovič.
Zoran Jankovič je napove-
dal, da bodo kmalu začeli pri-
dobivati potrebno dokumen-
tacijo za izgradnjo trgovske-
ga centra v Celju. Minuli te-
den so položili temeljni ka-
men za nov objekt v Sloven-
skih Konjicah, prihodnje le-
to bodo začeli graditi v Šent-
jurju, vztrajno pa iščejo pri-
merno lokacijo tudi v Vele-
nju.
Mercator želi Žani pomagati
tudi pri razširitvi in posodo-
bitvi 10.000 kvadratnih metrov
velikega prodajnega centra v
Levcu. Ndožba je ocenjena na
preko 400 milijonov tolarjev.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Direktor Žane Dolfe Naraks (desno) je prepričan, da bodo z Zoranom Janko-
vičem in Mercatorjem zagotovili podjetju varnost in dolgoročni razvoj.
Pooblastilo za podražitve županu
Javno podjetje Energetika Celje je lahko
doslej oblikovalo cene proizvodnje in distri-
bucije pare in tople vode za daljinsko ogre-
vanje skladno z republiško uredbo, po ka-
teri so s povišanjem cen morali ob ministrs-
tvu za gospodarstvo od sredine letošnjega
aprila soglašati tudi v mestnem svetu.
Poslej, so minulo sredo popoldne sklenili
mestni svetniki, bo s podražitvami lahko v
imenu občine kot ustanoviteljice in lastnice
podjetja, soglašal kar župan Bojan Šrot. Za
slednje so se v Komunalni direkciji Mestne
občine Celje odločili zaradi tega, da bi v Ener-
getiki lahko hitreje sledili uskladitvi svojih
cen s cenami vhodnih surovih. Dobavitelj
energenta, ljubljansko podjetje Geoplin, je
med lanskim januarjem in novembrom po-
dražil plin kumulativno za 65 odstotkov, sa-
mo letos pa je bilo že pet podražitev nabav-
ne cene zemeljskega plina.	IS
mi SVETU
Kof i še na čelu
ZN
NEW YORK, 29. junija -
189 članic Generalne skupš-
čine Združenih narodov je z
aklamacijo potrdilo ponov-
no izvolitev Kofija Annana
za generalnega sekretarja or-
ganizacije. Njegovo izvolitev
za drugi petletni mandat na
omenjenem položaju je v sre-
do soglasno predlagal Var-
nostni svet ZN. Takoj po iz-
volitvi je Annan prispel na
govorniški oder, pri čemer
je doživel bučen aplavz
Slovenije ne
ljubijo
BRUSEU, L julija - Bel-
gija je od Švedske prevzela
polletno predsedovanje EU.
Nadaljevanje intenzivnega
tempa širitvenega procesa, še
zadnje priprave na uvedbo
bankovcev in kovancev evra
ter široka javna razprava o
prihodnosti unije bodo v dru-
gi polovici leta teme, ki bo-
do evropsko petnajsterico
najbolj zaposlovale. Po pr-
vih izsledkih Eurobarometra,
rednega polletnega preverja-
nja javnega mnenja v petnaj-
sterici, skoraj polovica držav-
ljanov EU meni, da bi se mo-
rala unija razširiti le na ne-
katere države, ki kandidira-
jo za članstvo v povezavi. Med
temi so pri Evropejcih naj-
bolje zapisane Poljska, Ma-
džarska in Češka.
Evropa o
gospodarstvu
SALZBURG, 1. julija V
Salzburgu se je začelo trid-
nevno zasedanje Evropske-
ga gospodarskega foruma.
Evropski komisar za širitev
Guenter Verheugen je opo-
zoril, da bodo morale poli-
tične elite v članicah EU dr-
žavljanom bolje predstaviti
gospodarske prednosti širi-
tvenega procesa, saj po ir-
skem »ne« tega vprašanja ne
gre jemati kot samoumevne-
ga-
»Ne priznam
tega sodiščaif«
HAAG, 3. julija - Z bese-
dami mnogo bolj karizma-
tičnega predhodnika je nek-
danji srbski voditelj Slobo-
dan Miloševič nagovoril
haaško sodišče za vojne zlo-
čine v nekdanji Jugoslaviji,
kjer se bo po odločitvi sod-
nikov zagovarjal kot nedol-
žen. Po besedah predsedni-
ka sodišča Clauda Jord se sod-
ni proces ne bo začel prej kot
v 8 do 12 mesecih, lahko pa
bi trajal več kot leto dni. Glav-
na haaška tožilka Carla Del
Ponte je sporočila, da so ob-
tožnico proti Miloševiču raz-
širili na še nekatera dejstva,
v pripravi pa so tudi obtož-
nice za zločine, storjene med
vojno v BiH in na Hrvaškem.
Srbska vlada je Miloševiča
izročila 28. junija, dan pred
prvo donatorsko konferen-
co za ZRJ, na kateri ji je med-
narodna skupnost v Bruslju
dodelila 1,28 milijarde do-
larjev pomoči. V petek je nato
odstopil jugoslovanski pre-
mier Zoran Žižič, zaradi če-
sar je razpadla koalicijska vla-
da, tretja Jugoslavija pa se je
znašla na robu razpada.
Št. 27. - 5. julij 2001
4
PlKMSODKI
Jama za šport
in poslovneže
Ob gradnji nogometnega stadiona in ostalih objektov
novega športnega ter trgovsko-poslovnega centra
posebna skrb pfotihrupni zaščiti ter prometni ureditvi
Na celjski Hudinji se obe-
tata v bližnji prihodnosti
dve večji gradbišči. Ob Pod-
javorškovi cesti naj bi v
kratkem začeli graditi no-
vo župnijsko središče, s ka-
terim bodo upravljali sale-
zijanci, na območju Ope-
karniške jame, ki je zadnja
leta služila kot parkirišče
v času večjih sejemskih pri-
reditev v Celju, pa se bo grad-
nja novega kompleksa za-
čela še prej.
Celjski mestni svetniki so
namreč sprejeli predlog sta-
lišč do pripomb in predlo-
gov na javno razgrnjeni os-
nutek sprememb zazidalne-
ga načrta za Rekreacijski cen-
ter na Golovcu, zatem pa po
skrajšanem postopku še sa-
me spremembe zazidalnega
načrta. Po dobrih 30 let sta-
rem zazidalnem načrtu je bi-
lo območje Opekarniške ja-
me, ki je omejeno z Opekar-
niško, Jamovo ter severno
vezno cesto, namenjeno za
različne športne dejavnosti
ter gradnjo osnovne šole,
zdaj pa naj bi na približno
15 hektarih zemljišč zrasli
sodoben nogometni stadion,
večnamenski športni kom-
pleks, trgovsko-poslovni
center z garažami ter zadost-
no število urejenih parkir-
nih prostorov.
Razdelitev
Opekarniške
jame
Območje Opekarniške ja-
me je bilo še pred kratkim
eno najbolj zanemarjenih in
neurejenih območij • širšega
mestnega središča. Zdaj so na
jugo-zahodnem območju že
urejene travnate površine za
bodoči nogometni stadion, v
večnamenskem objektu z dve-
ma naravnima tribunama po
brežinah in dvema pokriti-
ma tribunama pa bodo pod
slednjima tudi manjše trgo-
vinice in lokali. Jugo-vzhodni
del območja bo namenjen tr-
govsko-poslovnemu centru z
garažami v kleti ter zunanji-
mi parkirnimi površinami in
glede na to, da v Celju priča-
kujejo nov Mercatorjev hiper-
market - za to trgovsko druž-
bo pa je znano, da zelo hitro
gradi svoje objekte - se kar
precej Celjanov sprašuje, ali
bo občini uspelo pravočasno
urediti severno vezno cesto
kot povezavo med Hudinjo
ter Novo vasjo, ki je nujna
za razbremenitev pričakova-
nega povečanja prometa na
tem območju.
Pozidava oziroma natanč-
na razdelitev zemljišč na se-
vero-zahodnem delu območ-
ja zaenkrat še ni opredelje-
na, načelno pa naj bi na tem
območju zrasli pozidani
športni objekti (morda tudi
nov pokriti bazen), nekaj pro-
stora pa naj bi ostalo tudi za
parkirišča. Za slednja pa je
namenjeno tudi območje na
severo-vzhodnem delu Ope-
karniške jame.
In čeprav je osnovni zazi-
dalni načrt predvideval po-
stopno odstranitev stanovanj-
skih hiš ob skrajnem jugo-
vzhodu območja, v predelu
med Jamovo in Opekarniš-
ko cesto, so v Celju s spre-
membo zazidalnega načrta za
to območje poskrbeli, da se
bodo obstoječi stanovanjski
objekti ohranili.
Bojazen pred
iirupom in
prometom
Pomisleki, ki so jih imeli
med javno razgrnitvijo oko-
liški krajani, so bili vezani
zlasti na povečanje hrupa ter
prometa - tako med gradnjo
kot kasneje, ko bodo v no-
vozgrajenih objektih že šport-
ne in druge prireditve.
Projektanti zagotavljajo,
da bodo oboje upoštevali. Za
protihrupno zaščito je načr-
tovanih kar nekaj ustreznih
zidov ter zelene posaditve,
glede prometne ureditve v
okolici pa se obeta temeljita
rekonstrukcija Jamove ceste
vključno s križiščem z Ope-
karniško. Sočasno z gradnjo
kompleksa bo treba urediti
tudi severno vezno cesto, ki
je po besedah župana Boja-
na Šrota ena pomembnejših
celjskih mestnih cest, zgra-
jena pa naj bi bila do jeseni
prihodnjega leta, nikakor pa
njena gradnja ne bi smela zao-
stajati za gradbiščem v Ope-
karniški jami.
IVANA STAMEJČIČ
Maketa bodočega nogometnega stadiona daje slutiti novo podobo Opekarniške jame.
Konjičane
uodi srce
Ob prazniku občine Slo-
venske Konjice in 855-let-
nid prve pisne omembe Ko-
njic je bila v soboto slav-
nostna seja občinskega sve-
ta, na kateri so sodelovali
častni občan mesta Sloven-
ske Konjice Ivan Minatti,
minister za pravosodje Re-
publike Slovenije Ivan Biz-
jak, predstavniki državne-
ga zbora, občinski svetni-
ki, predsedniki krajevnih
skupnosti ter ostaU gostje.
Zbranim je spregovoril žu-
pan Janez Jazbec, ki je pou-
daril, da Konjičani znajo sto-
piti skupaj in marsikaj po-
storiti: »Uspelo nam je dvig-
niti na višjo raven gospodars-
tvo, kmetijstvo in turizem,
zmanjšati pa nezaposlenost,
občina se tudi modernizira.
Gradijo se ceste, mostovi, tre-
ba bo urediti še kanalizaci-
jo. Malo je velikih in ogrom-
no malih uspehov. Sledimo
srcu, ne samo kapitalu.«
Na slovesnosti so podeliU
občinska priznanja, ki so jih
dobili v življenje kraja vpet
duhovnik iz Loč Jože Gider,
dolgoletni predsednik krajev-
ne skupnosti Draža vas Du-
šan Arbajter, uveljavljeno vi-
nogradniško in sadjarsko
podjetje, ki vse več vlaga tu-
di v turizem - Zlati grič in
Vinogradniško-vinarsko
društvo iz Slovenskih Ko-
njic.	J.G.
Pred dopusti po potrdilo
Do konvencijskih potrdil za zdravniško pomoč v tujini odslej tudi preko
terminalov
Začenjajo se dopusti in če
se odpravljate v tujino, ne
pozabite na zdravstveno
zavarovanje. Vsi, ki so ob-
vezno zdravstveno zavaro-
vani, si lahko po novem ta-
ko imenovana konvencij-
ska potrdila za uveljavlja-
nje pravic do (praviloma)
brezplačne zdravniške po-
moči med začasnim biva-
njem v tujini priskrbijo tu-
di pri samopostrežnih ter-
minalih, kjer sicer potrju-
jejo zdravstvene kartice.
Z novostjo, ki sodi v okvir
prizadevanj Zavoda za zdravs-
tveno zavarovanje Slovenije,
da storitve čim bolj približa
zavarovancem, naj bi razbre-
menili strokovne službe za-
voda ter skrajšali čakalne vr-
ste, ki so bile doslej zelo dol-
ge zlasti v poletnih mesecih.
Naročanje pri terminalih naj
bi imelo tudi pozitiven finanč-
ni učinek, saj je ta elektron-
ska storitev brezplačna. Tisti,
ki se bodo po konvencij sko
potrdilo napotili na katero od
enot zavoda, pa bodo zanj mo-
rali odšteti 150 tolarjev. Za-
vod je že lani omogočil brez-
plačno elektronsko naročanje
preko svojih spletnih strani,
z letošnjo novostjo pa so laž-
jo pot do potrdila omogočili
tudi vsem, ki niso uporabni-
ki intemeta. Napotiti se bo tre-
ba le do najbližjega termina-
la. V Sloveniji jih je 275, na
Celjskem so v vseh zdravstve-
nih domovih, v Splošni bol-
nišnici Celje ter na sedežu eno-
te območnega ZZZS.
Naročanje potrdil je eno-
stavno. Po vstavitvi kartice
zdravstvenega zavarovanja v
režo terminala je treba le iz-
brati državo, za katero po-
trebujete potrdilo, nato pa iz-
biro potrditi. Tri dni kasne-
je boste po pošti na naslov,
ki je naveden na kartici, pre-
jeli potrdilo. Konvencijsko
potrdilo velja devetdeset dni,
dobiti pa ga je mogoče za ti-
ste države, s katerimi ima Slo-
venija podpisano meddržav-
no pogodbo. To so Avstrija,
Belgija, Hrvaška, Italija, Luk-
semburg, Madžarska, Make-
donija, Nemčija, Nizozem-
ska in Romunija. V zavodu
za zdravstveno zavarovanje
opozarjajo, da je mogoče po-
trdilo hkrati izdati le za ene-
ga naročnika, pogoj, da lah-
ko izpeljete celotni postopek,
pa je seveda veljavno obvez-
no zdravstveno zavarovanje.
JANJA INTIHAR
S konvencij skim potrdilom lahko v desetih državah
uveljavljate (praviloma brez plačila) pravico do nujne-
ga zdravljenja pri zdravnikih ali v zdravstvenih ustano-
vah, ki so del javne državne zdravstvene mreže. Pri za-
sebnikih ali zasebnih klinikah, ki nimajo pogodbe z dr-
žavno zavarovalnico, boste stroške morali poravnati sami,
po vrnitvi pa uveljavljati povračilo v pristojni enoti ZZZS.
Več informacij o travi
V ponedeljek so v prvem nadstropju
nad Mladinskim centrom Celje odprli pi-
sarno nevladne organizacije Konop-
lja.org, katere člani so avtorji spletnih
strani www.Konoplja.org in kjer bo od-
slej mogoče dobiti informacije o tej rast-
lini.
Odprtje pisarne je podprla Mestna občina
Celje, ki je v ta namen preko javnih del za-
poslila dva delavca, pisarno pa je uradno od-
prla podžupanja Janja Romih. »V skupini
za preventivo preprečevanja drog, ki deluje
v sklopu Mestne občine Celje, dajemo letos
poudarek predvsem povezovanju med raz-
ličnimi organizacijami in ustanovami, ki se
ukvarjajo z bojem proti drogam,« je pove-
dala Romihova in izrazila upanje, da se bo-
do ustvarjalci spletnih strani Konoplja.org
bolj približali mladim, zaradi česar so v MOC
projekt tudi podprli.
Ob tej priložnosti so predstavniki organi-
zacije izdali dve brošuri. V prvi je navede-
nih deset nasvetov za varno uporabo mari-
huane, druga z naslovom Izobražuj, ne pre-
poveduj, pa je namenjena staršem. Po mne-
nju predstavnice Konoplja.org Andreje Je-
zernik so namreč prav starši tisti, ki imajo z
mladimi največ stika, zato lahko z ozaveš-
čanjem in odprtim pogovorom pripomore-
jo k bolj pristnemu odnosu in zaupanju med
otroci in starši. Organizacijo Konoplja pod-
pira tudi Urad za droge pri Vladi Republike
Slovenije, so povedali na novinarski konfe-
renci, med katero je založnik Aleksander
Urbančič predstavil Veliko knjigo o konop-
lji.	A.-M. SEDLAR
|PO DRŽAVI
20-letnica
GEOSS
VAČE, 30. junija - Na
Spodnji Slivni pri Vačah je
bila slovesnost ob 20-letnici
zasnove in začetka projekta
GEOSS in ob lO-letnici osa-
mosvojitve Slovenije. Osred-
nji govornik prireditve, pred-
sednik državnega zbora Bo-
rut Pahor je mepil, da je ome-
njeni projekt dvajset let kre-
pil nacionalno samozavest in
kulturno samobitnost.
Preimiursid
škof
MURSKA SOBOTA, 1. ju-
lija - S slovesnim bogosluž-
jem so v murskosoboški
evangeličanski cerkvi »vpe-
ljali v službo« škofa Gezo Er-
nišo in inšpektorja Aleksan-
dra Kerčmarja. Za naziv škof
namesto prejšnjega seniorja
so se člani volilnega zbora
odločili predvsem zato, ker
je tako urejeno v večini evan-
geličanskih cerkva v Evropi.
Evangeličansko cerkev ena-
kovredno vodita oba, in si-
cer škof skrbi za duhovno po-
dročje, inšpektor pa pred-
stavlja laični del Cerkve.
Srečanje V
moji deželi
UUBUANA, 1. julija - V
Ljubljani jebilo tradicionalno
Srečanje v moji deželi, na-
menjeno Slovencem, žive-
čim po vsem svetu. Srečanje,
ki ga Slovenska izseljenska
matica (SIM) pripravlja že 42.
po vrsti, je bilo tokrat tudi v
znamenju 50. obletnice de-
lovanja SIM. Po podatkih or-
ganizatorjev se ga je udele-
žilo več sto Slovencev z vse-
ga sveta, največ iz ZDA in Ar-
gentine.
Francozi v
Kopra
KOPER, 2. juUja - V ko-
prsko pristanišče je priplula
francoska vojna ladja za pro-
tiletalsko obrambo, fregata
Jean Bart, ki lahko izvaja tu-
di misije nadziranja in
spremstva. Na ladji je 225
članov posadke, med njimi
je 23 častnikov, 140 pomor-
skih častnikov ter 62 morna-
riških podčastnikov in mor-
narjev. Fregata je dolga 139
metrov in široka 14 metrov
ter lahko doseže največjo hi-
trost 30 vozlov.
Eieictronsifa
biroicracija
UUBUANA, 3. julija -
Center vlade za informatiko
(CVI) je pripravil prvo od na-
črtovanih upravnih storitev
preko svetovnega spleta. Od
ponedeljka bodo lahko držav-
ljani preko intemeta po pri-
dobitvi elektronskega gesla
brezplačno naročili izpiske iz
treh matičnih knjig - rojstne
matične knjige, poročne ma-
tične knjige ter matične knji-
ge umrlih. Naslednje leto bo
za vse državljane na voljo tu-
di vlaganje napovedi za od-
mero dohodnine prek Inter-
neta, v bližnji prihodnosti pa
tudi prijava in odjava prebi
vališča ter pridobitev potrdi-
la o državljanstvu.
Št. 27. - 5. julij 2001
vroča tema
5
Z milijoni kot s smetmi
Obrambno ministrstvo je pomotoma poslalo občini 5 milijonov, izterjalo jih je 13 - V Podčetrtku so zgroženi
Občina Podčetrtek bo tožila obrambno
ministrstvo zaradi nevsakdanje prisilne
izterjave. Ministrstvo, ki je Kozjancem po-
motoma poslalo 5 milijonov tolarjev, je pred
kratkim izterjalo od njih dodatnih 8 mili-
jonov zamudnih obresti. V Podčetrtku so
zgroženi.
Zgodba o razmetavanju davkoplačeval-
skega denarja se začenja leta 1996, ko je
ministrstvo za obrambo nakazalo občini
Podčetrtek 5 milijonov tolarjev. V- Podče-
trtku pravijo, da sta župan Marjan Drofe-
nik in računovodkinja več dni po telefonu
spraševala v obrambno ministrstvo, kaj vsi
ti poslani milijoni pomenijo. To naj bi sto-
rila v vseh mogočih resorjih, povsod pa naj
bi prejela isti odgovor: »Tega denarja ni-
mamo evidentiranega!«
Tako so se Kozjanci, ki so imeli likvid-
nostne težave, odločili, da bodo denar ko-
ristno naložili. V občini so takrat zelo veli-
ko investirali, tisti čas so pospešeno gradili
otroški vrtec. Le zakaj bi vračali denar, če v
Ljubljani niti ne vedo zanj, so se pomenili v
Podčetrtku. Šele čez pol leta so prejeli iz
Ljubljane prvi dopis za vračilo pozneje vro-
čih petih milijonov davkopla-
čevalskega denarja. Bil je le
nekakšen zahtevek, brez ka-
kršnekoli resne obrazložitve,
trdijo ob SotU.
Občina Podčetrtek, ki je v
tistih letih resnično zelo veli-
ko vlagala v izgradnjo cest, pre-
novo zdravstvene postaje,
pločnike in podobno, je po-
tem prišla zaradi prevelike na-
ložbene mrzlice gospodarsko
šibkega obmejnega območja
v resne težave. Tako je imela
občina s 3300 prebivalci pred
tremi leti že blizu 100 mili-
jonov tolarjev dolgov (zdaj jih
ima »le« še približno 50 mili-
jonov tolarjev, kar je pri pro-
računu v znesku približno 400
milijonov obvladljivo, pravijo
v občinski stavbi).
Pogovori o
obrestih
Ministrstvo za obrambo je
potem hotelo tistih pozablje-
nih 5 milijonov seveda nazaj,
začeli so se pogovori. »Obči-
na je bila pripravljena glav-
nico vrniti v vsakem trenut-
ku, problem je bil v višini
obresti. Vztrajali smo pri
bančnih obrestih,« pravi žu-
pan Drofenik. »Iz ministrstva
so kljub svoji hudi pomoti vse
bolj zahtevali bistveno višje,
zamudne obresti. V letih, ko
so se menjavali ministri in nji-
hovi tesni sodelavci, je bil ce-
lo problem najti pravega so-
govornika. V Ljubljani so na-
leteli na več različnih.
»Ves čas smo upali, da se
bomo lahko z ministrstvom
modro pogovorili,« je pove-
dal župan. To se ni zgodilo,
tako da je prišlo letos do pri-
silne izterjave. Ministrstvo za
obrambo je prikrajšalo dav-
koplačevalce iz Podčetrtka za
8 milijonov visokih zamud-
nih obresti (poleg plačila 5
milijonov glavnice). Pri tako
visokem znesku se je občina
odločila za sodni postopek,
obenem pa pravijo, da ne že-
lijo zaostrovati odnosov z mi-
nistrstvom. Še vedno namreč
upajo v nadaljnje pogovore,
da bodo v Ljubljani njihov po-
ložaj vendarle razumeli.
V občini pa je že prišlo do
izkoriščanja vroče zadeve za
nadaljnje napete odnose med
podžupanom Srečkom Gob-
cem in županom Marjanom
Drofenikom. Podžupan na-
mreč izkoristi vsako prilož-
nost za ostro kritiko župana,
ko je to potrebno ali pa sploh
ne. Gobec zdaj največ ome-
nja negospodarno obnašanje
župana, pri čemer župan do-
kazuje, da je občinski svet za
omenjeni znesek petih mili-
jonov ves čas vedel. Pozab-
ljenih 5 milijonov iz obram-
bnega ministrstva je bilo na-
mreč v občinskem proraču-
nu takoj evidentiranih kot
izredni prihodek.
Brez pritožbe
o vroči temi iz Podčetrtka
smo se seveda pozanimali tu-
di v slovenskem ministrstvu
za obrambo. Tam so pove-
dali, da je njihova uprava za
zaščito in reševanje junija
1996	namesto 57 tisoč tolar-
jev (namenskih sredstev iz
požarnega sklada) nakazala
v Podčetrtek točno stokrat
višji znesek. »Po ugotovljeni
napaki, 5. novembra 1996,
je ministrstvo zahtevalo vra-
čilo napačno nakazanih sred-
stev, kar občina ni storila. Mi-
nistrstvo je občino 4. aprila
1997	ponovno opomnilo,
vendar predstavniki občine
sredstev niso želeli vrniti,« so
povedali v službi za stike z
javnostmi.
Tako je vložilo celjsko dr-
žavno pravobranilstvo na
šmarskem okrajnem sodiš-
ču zoper občino predlog za
izvršbo. Celjsko okrožno so-
dišče je potem novembra la-
ni odločilo, da mora plača-
ti občina ministrstvu glav-
nico, zamudne obresti in še
stroške postopka. »Sodba je
glede na to, da se pravdni
stranki nanjo nista pritoži-
li, postala 16. decembra
2000 pravnomočna in izvrš-
ljiva, so nam sporočili iz
Ljubljane.« Občina je nato
plačala ministrstvu najprej
5 milijonov tolarjev glavni-
ce, nedavno še obresti in dru-
ge stroške, so potrdili v mi-
nistrstvu.
Na občini smo želeli izve-
deti, čemu se občina na tak-
šno sodbo ni pritožila. Tega
do zaključka redakcije nismo
uspeli izvedeti.
BRANE JERANKO
Župan Marjan Drofenik je računal na bančne obresti,
ministrstvo je izterjalo izjemno visoke zamudne obresti.
Kamenček v osamosvajanju
Minuli četrtek so na Gol-
teh slovesno obeležili deseto
obletnico prevzema prvega
helikopterja v sestavo slo-
venskega vojaškega letals-
tva. 28. junija leta 1991 sta
namreč pilot Jože Kalan in
tehnik Bogomir Šuštar pri-
stala na Golteh nad Mozir-
jem in predala helikopter
Gazela 600 častnikom 89.
OŠTO Velenje.
Na osrednji slovesnosti so
se s podelitvijo spominskih
značk in priznanj spomnili
udeležencev takratnih dogod-
kov. Helikopter Gazela je bil
prvi vojaški zrakoplov v takrat-
ni teritorialni obrambi, torej
slovenski vojski. Dogodek je
pomemben tudi zato, ker sta
pilota pjestopila že drugi dan
vojne in sta bila tudi edina, ki
sta prestopila z zrakoplovom.
Tvegano dejanje je vzpod-
budilo tudi ostale pilote, ki
so se odločili za izstop iz agre-
sivne jugoslovanske armade.
Za bivšo jugo vojsko je bilo
dejanje obeh letalcev velika
klofuta, zato si je močno pri-
zadevala, da bi ju našla in kaz-
novala vse do odhoda iz sa-
mostojne Slovenije. Po pri-
čevanju slovenskih pilotov.
ki so biU v tem času še v JLA,
so dobili vsi ukaz in dodat-
no nalogo, naj najdejo in uni-
čijo helikopter Gazela 660 v
zraku ali na tleh. Na helikop-
terju Gazela pa se je pozneje
izšolala vrsta pilotov, ki so
svojo strokovnost in znanje
pokazali ter dokazali tako do-
ma kot v mednarodnih akci-
jah in vojaških operacijah.
O pomenu pogumnega de-
janja je v imenu slovenske
vlade spregovoril prometni
minister Jakob Presečnik, ki
je med drugim dejal: »K ve-
ličastni podobi mozaika osa-
mosvajanja Slovenije do raz-
glasitve njene samostojnosti
sta velik delež prispevala
prav pilot Jože Kalan in teh-
nik-letalec Bogomir Šuštar,
ki sta se brez odlašanja od-
zvala klicu domovine. Če že
nista bila prva med letalci,
pa sta zagotovo edina, ki sta
to storila z zrakoplovom
vred. Zato je njun podvig od-
slej tudi praznik helikopter-
ske eskadrilje slovenske voj-
ske.«
EDI MAVRIČ
Foto: CIRIL SEM
Bogomir Šuštar in Jože Kalan, ki sta pristala na Golteh pred desetimi leti.
BUbčinskih svetov
Domjanova v četrti mandat
CELJE - S 1. septembrom bo znova, že v četrtem manda-
tu, prevzela vodstvo Zavoda za kulturne prireditve Celje
umetnostna zgodovinarka in arheologinja Alenka Domjan.
Ponovno imenovanje Domjanove na čelo zavoda, ki prav
pod njenim vodstvom beleži vidne rezultate, so podprli v
svetu in strokovnem svetu zavoda, oddelku za družbene de-
javnosti mestne občine, nazadnje pa soglasno še mestni svet-
niki. Ob tem je Borut Alujevič spomnil, da bi morali konč-
no začeti spoštovati zakon, po katerem je treba direktorje
javnih zavodov s področja kulture imenovati najkasneje pol
leta pred nastopom mandata. (IS)
Zdravstveni dom z izgubo
ROGAŠKA SLATINA - Občinski svet je dal zdravniku Janku
Čakšu soglasje k imenovanju za direktorja javnega zavoda
Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. Na majski seji se to
namreč ni zgodilo, saj svetnike moti velika izguba zavoda,
ki ga vodi Čakš. Na zadnjem zasedanju občinskega sveta je
bil predstavljen sanacijski program, svetniki pa še želijo
poročilo o poslovanju ter rezultate sanacijskega programa.
(BJ)
Slatinski nagrajenci
ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so odločili o letošnjih
občinskih nagrajencih. Plaketi občine bosta prejela Anton
Kamenšek in steklarska šola. Kamenšek, ki je bil med dru-
gim prvi predsednik Obrtne zbornice Šmarje pri Jelšah, jo
bo prejel za delo na področju obrtništva in kulture, šola za
54-letno izobraževalno delo. Priznanja občine bodo pode-
lili Martinu Kidriču iz KS Sveti Florjan (za delo v obrtniš-
tvu, gasilstvu, KS ter kot veteranu)). Ženskemu pevskemu
zboru Rogaška Slatina in Martinu Druškoviču iz Kostrivni-
ce (za delo v KS in drugih področjih). (BJ)
Skoraj za četrtino dražji vrtec
VRANSKO - Zaradi več kot 2 milijona tolarjev izgube, ki
jo je zaradi prenizke ekonomske cene »pridelal« vranski
vrtec, so se svetniki strinjali s 23-odstotnim povišanjem cen.
Tako bodo starši s 1. julijem v prvem starostnem razredu
plačevali 61.582 tolarjev, v drugem 55.688 tolarjev, pold-
nevni program pa bo veljal 49.618 tolarjev.	T. T.
Za gimnazijo v Žalcu
VRANSKO - Svetniki so med drugim razpravljali tudi o
pobudi za pripravo projekta verifikacije splošno izobraže-
valnega programa gimnazije v Žalcu. Svetniki so pobudo
podprli, saj menijo, da je možno in potrebno uvesti v Žalcu
splošno izobraževalni program za mladino. Najbolj primerno
je, da je to program splošne gimnazije.	T. T.
Po reki Sotli
PODČETRTEK - Po sprejetem odloku o plovbi po mejni
reki Sotli je mogoča plovba v juliju in avgustu, vse od Term
Olimia do mejnega prehoda Imeno. Obsoteljčani potrebu-
jejo odlok za turistične namene. Še pomembnejše soglasje
obmejne policije že imajo. (BJ)
Več za vrtec
PODČETRTEK - Svetniki so se odločili za predlagano 12-
odstotno podražitev cene vrtca. Cena celodnevnega progra-
ma znaša od julija 53 tisoč tolarjev ter je po ugotovitvah
občinske uprave v regiji med nižjimi. Poldnevnega progra-
ma v Podčetrtku nimajo, saj je vrtec prezaseden. (BJ)
Dioksina v Nazarjah ni
MOZIRJE - Svetniki so z zanimanjem prisluhnili infor-
maciji o vplivih kurjenja z živalskimi maščobami na oko-
lje. Informacijo je podal svetnik Ivo Glušič, direktor nazar-
skega podjetja Glin Pohištvo, kjer od junija kurijo živalske
maščobe. Direktor Glušič je še enkrat poudaril, da so meri-
tve pokazale, da se v Nazarjah ne tvori dioksin, saj živalske
maščobe ne vsebujejo klora in klorovih spojin.	US
Št. 27. - 5. julij 2001
6
gospodarstvo
Direktorju vstop
prepovedan
Bivši direktor Ingrad Grama ta se je šest dni upiral prihodu novega direktorja - Je Vegrad že
večinski lastnik Ingrad Koncema?
Začasni nadzorni svet
celjskega podjetja Ingrad
Gramat, ki je v večinski la-
sti Ingrad Koncema, je 26.
junija razrešil dotedanjega
direktorja Vladimirja Kuči-
ša in na njegovo mesto kot
vršilca dolžnosti imenoval
Gregorja Jana. S tem naj bi
rešili nenehne spore med
hčerinsko družbo in matič-
nim podjetjem, ki so jim bo-
trovali različni interesi.
Zgodbo pa je v začetku ted-
na začinil še nenavadni in-
cident, v katerem je posre-
dovala celo policija.
Vladimir Kučiš, ki je v In-
grad Gramat prišel pred do-
brimi štirimi leti, se očitno
nikakor ni mogel sprijazniti
z odstavitvijo in je novemu
direktorju na najrazličnejše
načine preprečeval vstop v
podjetje. Zamenjal naj bi celo
ključavnice na vratih uprav-
ne stavbe, nagajanje pa je tra-
jalo vse do konca tedna. V
ponedeljek pa se je situacija
obrnila. Ko je Kučiš zjutraj
prišel v službo, so ga že pri
glavnem vhodu v podjetje za-
držali varnostniki. To je biv-
šega direktorja tako raztogo-
tilo, da je poklical v bran biv-
še sodelavce iz kamnoloma
Liboje, kjer je bil včasih teh-
nični vodja. Prišlo je šest ali
sedem možakov, ki se jim je
pridružilo še nekaj delavcev
iz Celja, vsi skupaj pa men-
da sploh niso vedeli, za kaj v
resnici gre. Bilo naj bi jim
rečeno, da se direktorju do-
gaja velika krivica in naj mu
pomagajo stvari spet posta-
viti na svoja mesta. Bilo je
veliko glasnega govorjenja in
groženj, ko pa so Kučiševi
zaščitniki hoteli vdreti v
upravno stavbo, je varnost-
na služba poklicala policijo.
Protestniki so se kmalu raz-
šli, Kučiš se je za eno uro »use-
del« z novim direktorjem, na-
to pa odšel domov v Rogaš-
ko Slatino in je od torka na-
prej na dopustu.
Kaj bo z njim potem, novi
direktor Gregor Jan, ki je
drugače tudi komercialni di-
rektor v Ingrad Koncernu, ne
ve. Morda bo vzel odpravni-
no in zapustil Ingrad Gramat,
kar bi bilo najbrž po godu
večini delavcev, morda pa se
bodo dogovorili kaj druge-
ga. .»Upam le, da bo Kučiš
spoznal, da tako kot doslej
ne more več delati in da se
bodo zadeve v podjetju umi-
rile,« je v ponedeljek pove-
dal Jan. Na vprašanje, zakaj
je kar nekaj dni čakal, pre-
den je lahko vstopil v svojo
novo pisarno, pa je pojasnil,
da razmer ni hotel še bolj zao-
strovati, saj bi to lahko ogro-
zilo proces dela v podjetju.
In zakaj so se v Ingrad Gra-
matu zadnje dni dogajale vse
te »miškulance«, ki pa so, naj-
brž, le vrh ledene gore? Gre-
gor Jan pravi, da je uprava
Gramata, oziroma direktor
Vladimir Kučiš skoraj eno le-
to onemogočal Ingrad Kon-
cernu, da bi v svojem hče-
rinskem podjetju, v katerem
ima 75-odstotni delež, uve-
ljavljal lastninske pravice.
Predsednik nadzornega sve-
ta Bojan Okrogar in Kučiš naj
bi celo vložila predlog za ste-
čaj koncema, kar pa so jima
preprečili. Januarja letos je
sledila skupščina Ingrad Gra-
mata, na kateri so na pred-
log matične družbe razrešili
dotedanji nadzorni svet in
imenovali novega, v katerem
so bili popolnoma drugi ljud-
je. Stari predsednik nadzor-
nega sveta se je na takšen
sklep pritožil in uspel, saj je
bilo ugotovljeno, da je upra-
va »pomotoma« sklicala
skupščino 29 in ne 30 zakon-
sko določenih dni pred za-
sedanjem. Ingrad Koncem je
febmarja in nato še maja zah-
teval ponovni sklic skupšči-
ne, vendar brez uspeha. Ker
je 28.* maja nadzornemu svetu
potekel 4-letni mandat, je
vodstvo koncema v skladu z
zakonom o gospodarskih
dmžbah prosilo, naj nov nad-
zorni svet imenuje celjsko
okrožno sodišče. To se je sredi
junija tudi zgodilo in sodiš-
če je na predlog koncema v
nadzorni svet, ki pa je le za-
časen, imenovalo Dušana Er-
javca, Darjo Pavlina in Dra-
ga Miklavčiča. Nadzorni
svet je nato razrešil starega
in imenoval novega direktor-
ja Ingrad Gramata.
S tem pa se zgodba o eni
najbolj donosnih in poslov-
no zanimivih družb v okviru
poslovnega sistema Ingrad še
zdaleč ni končala. Za včeraj
je bila namreč sklicana nova
skupščina Ingrad Gramata, za
katero je zdaj že bivša upra-
va že 26. maja predlagala, da
se za nove člane nadzornega
sveta izvolijo Hilda Tovšak,
Drago Miklavčič in Bojan
Okrogar. In kaj med predla-
ganimi imeni počne direkto-
rica Vegrada? Neuradno je sli-
šati, da naj bi Vegrad pred
kratkim odkupil delnice, ki
so jih v koncernu imeli dr-
žavni skladi in pidi ter tako
postal njegov večinski last-
nik. Direktorica Ingrad Kon-
cema Beata Kanduti Šumej
tega ni ne potrdila ne zani-
kala. Dejala je le, da je v del-
niški knjigi kot eden od last-
nikov koncema še vedno na-
vedena država, na vprašanje,
kako je potemtakem v nad-
zorni svet ene od njihovih
hčerinskih družb lahko pred-
lagana direktorica konku-
renčnega podjetja, pa je od-
govorila, da se z Vegradom
pač »dobro razumejo«.
JANJA INTIHAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Gregor Jan, v.d. direktorja Ingrad Gramata, je šele šesti dan po
imenovanju uspel priti do svoje nove pisarne.
Peščico delavcev, ki so branili bivšega direktorja, je prepričal šele prihod policije.
Gradiš ne
gre v stečaj
v Celju že nekaj časa kro-
žijo govorice, da se v celj-
skem Gradisu pripravlja
stečaj, kar pa vodstvo pod-
jetja odločno zanika.
Finančna direktorica Cvet-
ka Tinauer, ki se je v pod-
jetju zaposlila 1. junija letos,
je povedala, da je vodstvo Gra-
disa pred časom res razmiš-
ljalo o prisilni poravnavi, ven-
dar so se potem odločili, da
takšnega ukrepa, vsaj za se-
daj, ne bodo uvedli. Najprej
bodo poskušali prodati vse
poslovno nepotrebno premo-
ženje, ki ga imajo kar veli-
ko, ter z izkupičkom pokriti
lansko izgubo. Ta je znašala
blizu 200 milijonov tolarjev.
JI
Tolove delavke na borzi
Te dni se je na celjski zavod za zapo-
slovanje že prijavila prva skupina od 170
delavcev šentjurskega Tola, ki je minuli
teden šel v stečaj.
Stečajni upravitelj Rudi Hramec je na delo
v tovarno poklical deset delavk, ki bodo opra-
vile inventuro v podjetju, sestal pa naj bi se
tudi s predstavniki nemškega podjetja Ele-
fanten, ki je bilo najpomembnejši poslovni
partner Tola. Morda mu jih bo uspelo pre-
pričati, da bi Šentjurju spet ponudili dode-
lavne posle in s tem omogočili nadaljeva-
nje proizvodnje v tovarni.
Tolo je imel ob uvedbi stečaja 369 milijo-
nov tolarjev dolgov. Samo delavcem je na
račun neizplačanih plač in potnih stroškov v
minulih mesecih ter regresa v preteklem le-
tu ostal dolžan 118 milijonov tolarjev. JI
Toplice Dobrna bodo obnavljali
Vodstvo najstarejšega slovenskega ter-
malnega zdravilišča je pred dnevi napo-
vedalo nov naložbeni projekt, v okviru ka-
terega nameravajo obnoviti hotele, pove-
zati Vilo Higieo in Hotel Dobrna ter zgra-
diti notranje in zunanje bazene.
Že v prvi polovici julija bodo začeli pre-
navljati dvajset sob v prvem nadstropju Ho-
tela Dobrna, jeseni pa se bodo lotili še grad-
nje novega manjšega bazena in prehodnega
hodnika. Dela naj bi bila končana do konca
leta oziroma do januarja prihodnjega leta,
vrednost naložbe pa ocenjujejo na dobrih
400 milijonov tolarjev. Prihodnjo pomlad
naj bi na Dobrni začeli graditi še večji ba-
zenski kompleks s pokritimi in odkritimi
bazeni, ki bo namenjen predvsem gostom
zdravilišča. Naložba, ki je vredna preko ene
milijarde tolarjev, naj bi bila zaključena do
jeseni.	JI
IMROIVIETER
Enimvečv
drugim nič
Delničarji Aera so se od-
ločili, da lanski dobiček, ki
znaša dobrih 51 milijonov to-
larjev. ostane nerazporejen.
Namenili ga bodo za razvoj
in v posodobitev opreme. Iz-
volili so tudi nov nadzorni
svet, saj sedanjemu decem-
bra poteče mandat. Pri tem
so L^asovali nasprotni pred-
log, ki ga je dala Slovenska
odškodninska družba, tako
da bo zdaj namesto Rudija
Rozmana v nadzomem svetu
Mateja Herič, ostali člani pa
so Še Vesna Razpotnik in Mi-
lan Zupančič kot predstav-
nika kapitala ter Julijana
Krajnc in Mihael Kuntara
Krajnc kot predstavnika de-
lavcev.
Lanski čisti dobiček v vi-
šini 80 milijonov tolarjev je
ostal nerazporejen tudi v
Zdravilišču Atomske toplice.
Delničarji so še sklenili, da
dobiček iz let 1995 in 2000,
ki skupaj znaša 114 milijo-
nov tolarjev, razporedijo v re-
zerve dražbe. Na skupščini
so razrešili štiri dosedanje
člane nadzornega sveta in
tri od njih ponovno imeno-
vali še za en mandat. Nad-
zorni svet Atomskih toplic
bodo tako od letošnjega sep-
tembra sestavljali Marjan
Groff, Niko Kač, Igor Zaje in
Tadeja Čelar kot predstav-
niki kapitala, delavce pa bo-
sta zastopala Anita Stojilko-
vič in Ivan Pele.
Minuli teden so se sestali
tudi delničarji Cinkarne in
se uskladili, da letos izpla-
čajo 520 tolarjevbruto divi-
dende na delnico, kar je 160
tolarjev več kot lani in 100
tolarjev več kot sta predla-
gala uprava in nadzorni svet
družbe. Kmečka družba, ki
je skoraj 4-odstotna lastni-
ca celjskega podjetja, je ce-
lo predlagala, da bi dividen-
da znašala 620 tolarjev. Di-
vidende bodo izplačali že če-
trto leto, denar zanje pa bo-
do porabili iz revalorizirane-
ga dobička iz leta 1998. Cin-
karna, ki je v večinski lasti
državnih skladov in pidov,
med katerimi ima največji,
20-odstotm delež kapitalska
družba,Je lani ustvarila 1,3
milijarde tolarjev Čistega do-
bička, kar je za 68 odstot-
kov več kot leta 1999. Upra-
va podobne rezultate napo-
veduje tudi za letos.
Cogitov
Klasju
V celjskem Klasju, kjer je
v začetku tedna direktorsko
mesto prevzel Matjaž Pav-
čič, se je pred dnevi nekoli-
ko spremenila tudi lastniš-
ka struktura. Mariborska
borzna hiša Cogito je na-
mreč od Probanke kupila ne-
kaj manj kot 17 odstotkov ce-
lotne izdaje delnic Klasja in
tako postala njegova tretja
največja lastnica. Kaj pome-
nijo vse zadnje prodaje in
nakupi delnic, nihče ne želi
pojasniti, očitno pa se vse
bolj uresničujejo napovedi
vodstva podjetja, da se bo-
do prej ali slej kapitalsko po-
vezali z enim od sorodnih
podjetij.
JI
Št. 27. - 5. julij 2001
GOSPODARSTVO
7
Štiri milijarde za
hotel in bazen
Zdravilišče Laško uspešno lani in letos - Občina naj bi ohranila največ 30-
odstotni lastniški delež
Direktor Zdravilišča Laš-
ko Roman Matek je pred
dnevi potrdil napovedi o
gradnji novega hotela in re-
kreacijskega bazena na le-
vem bregu Rečice, to je v ne-
posredni bližini zdraviliš-
kega kompleksa. Naložba
bo veljala okrog 4 milijar-
de tolarjev, objekti pa bodo
dokončani do maja 2004,
ko bo zdravilišče prazno-
valo 150-letnico delovanja.
Zdravilišče Laško je od le-
ta 1995, ko je sprejelo novo
strategijo razvoja, skoraj v ce-
loti spremenilo svojo podo-
bo. Za naložbe, s katerimi so
dvignili standarde bivanje in
uvedli številne nove progra-
me, so namenili blizu 4 mi-
lijarde tolarjev. V zadnjem le-
tu so uredili tudi dve dvora-
ni s 60 in 120 sedeži ter s tem
dopolnili ponudbo s poslov-
nim in seminarskim turiz-
mom, z gradnjo varovanih
stanovanj pa bodo svojo de-
javnost razširili še na vars-
tvo starejših. Stanovanja, v
katerih bo prostora za 143 lju-
di, bodo vseljiva že z letoš-
njim septembrom, zato upa-
jo, da se bo tudi država konč-
no odzvala njihovi prošnji ter
jim dodelila dovoljenje za de-
lo in ustrezno koncesijo. Fi-
nančno podporo jim je na-
mreč odrekla, zato stanova-
nja v celoti gradijo s svojim
kapitalom. Z državo, oziro-
ma ministrstvom za delo tu-
di še niso našli skupnega je-
zika glede cene storitev za
varstvo starejših, ki so jim že
lani namenili 60 mest tudi v
Zdraviliškem domu. Konce-
sijo so sicer dobili, in to kot
prva gospodarska družba pri
nas, zataknilo pa se je, pravi
Roman Matek, zaradi nedo-
delanega sistema na področ-
ju socialnega varstva. Cene,
ki jih priznava država, teme-
ljijo namreč na povprečju os-
talih domov za ostarele in so
krepko pod tistimi, ki jih
predlagajo v Laškem.
Minulo leto je bilo za Zdra-
vilišče Laško eno najbolj us-
pešnih v zadnjem obdobju.
Ob 75-odstotni zasedenosti
so zabeležili 88.692 nočitev,
kar je za petino več kot leta
1999, od tega je bilo tujih no-
čitev 7.340, ali skoraj dvakrat
več kot predlani. Lani se je
povečalo tudi število zdravs-
tvenih in terapevtskih stori-
tev, in sicer za 15 odstotkov,
zdravilišče pa je obiskalo
170.000 dnevnih gostov. »Tak-
šen obisk potrjuje, da so bi-
le vse dosedanje naložbe pra-
ve, in da je pravilna tudi na-
ša usmeritev v zdravstveni tu-
rizem z rehabilitacijskimi in
preventivnimi programi. Po-
stali smo sodobno zdraviliš-
če, ki lahko sprejme tudi naj-
bolj zahtevne goste,« poudar-
ja Roman Matek.
V Laškem so lani ustvarili
1,6 milijarde tolarjev prihod-
kov, kar je 28 odstotkov več
kot leto poprej, čistega do-
bička, ki bo ostal nerazpo-
rejen in ga bodo namenili za
nove naložbe, pa je bilo 93
milijonov tolarjev. »V primer-
javi z ostalimi slovenskimi
zdravilišči smo lani dosegli
nadpovprečne stopnje rasti,«
pojasnjuje Matek. »Dono-
snost in reproduktivna spo-
sobnost sta med najvišjimi v
panogi, svoj delež v nočitvah
pa smo s 5,2 povečali na 5,6
odstotka.« V Laškem izstopajo
tudi po plačah, saj so za sko-
raj četrtino višje kot v osta-
lih zdraviliščih. Dobre po-
slovne rezultate pričakujejo
letos, saj so trendi rasti v pr-
vih šestih mesecih dokaj
ugodni. Zasedenost je bila
77-odstotna, število nočitev
se je v primerjavi z enakim
lanskim obdobjem poveča-
lo za 8 odstotkov, dnevnih go-
stov pa je bilo več za 5 od-
stotkov. Družba je ustvarila
skoraj 900 milijonov tolar-
jev prihodkov in 48 milijo-
nov tolarjev čistega dobička.
»V prihodnje se bomo še bolj
kot doslej usmerili v promo-
cijo in trženje, zlasti na tujih
trgih, nadaljevali bomo tudi
z naložbeno aktivnostjo, saj
želimo do leta 2002 število
postelj povečati na štiristo. V
ta namen bomo prenovili del
prvega nadstropja ter celotno
drugo nadstropje in mansar-
do v Zdraviliškem domu. Na-
to bo prišla na vrsto še grad-
nja rekreacijskega bazena in
novega hotela, ki jo bomo naj-
brž financirali z dokapitali-
zacijo,« napoveduje Matek.
Občini Laško, ki je le še 57-
odstotni lastnik zdravilišča,
bodo predlagali, naj svoj de-
lež zmanjša na 20 ali 30 od-
stotkov, ostanek pa proda.
JANJA INTIHAR
Foto: GK
Zdravilišče Laško bo pri-
hodnje leto skupaj z mari-
borskim hotelom Habakuk
pripravilo Evropsko konfe-
renco mednarodnega zdru-
ženja zdravilišč, na kateri
bo sodelovalo blizu 500 last-
nikov, managerjev, turistič-
nih agentov, opremljevalcev
in drugih ljudi, ki so tako
ali drugače povezani z zdra-
vilišči in sorodnimi dejav-
nostmi. Udeleženci bodo pet
predkonferenčnih dni pre-
živeli v Laškem.
Zdravilišče Laško je pred kratkim spremenilo svojo zunanjo podobo. Jeseni bodo spet polepšali svoj videz z drevjem.
Velenjčani
podpirajo zbornico
Delodajalci vseh pomembnejših podjetij Savinjsko-
šaleške regije podpirajo stališče Gospodarske zborni-
ce Slovenije, da novi predlog zakona o delovnih raz-
merjih ni evropsko naravnan, saj je v njem še veliko
ostankov socialističnega pravnega reda.
Menijo, da novi zakon uvaja za delavce še več pravic in
otežujet)dpoved delovnega razmerja. V razpravi na okrogli
mizi, ki jo je pripravila območna zbornica, so gospo-
darstveniki poudarili, da je zakon in vse podzakonske
akte treba sprejeti še letos, saj trenutno nejasno stanje
povzroča mnoge nejasnosti in zastoje, strinjali pa so se s
tem, da je pri nadaljnjih pogajanjih med vlado in sindi-
katom, od katerega pričakujejo razumnejše zahteve, po-
trebno iskati kompromise. V Velenju so podprli zakono-
dajo, ki bo ščitila in nagrajevala delavca v skladu s stan-
dardi v Evropski uniji, predvsem pa spodbujala višjo pro-
duktivnost, brez katere ne bo mogoče odpirati novih mest
in ohranjati obstoječih.	JI
Letos večja
konkurenca
Posebni 3-članski komi-
siji območne gospodarske
zbornice Celje sta te dni za-
ključili ocenjevanje ureje-
nosti trgovskih lokalov in
gospodarskih družb.
Pri ocenjevanju trgovin gre
za vseslovensko akcijo Gos-
podarske zbornice Sloveni-
je, ki poteka v dveh krogih.
V prvem izbirajo najboljše
posamezne območne zborni-
ce, v drugem krogu pa med
najboljšimi določi nagrajen-
ce posebna republiška komi-
sija. Kot je povedala Anita
Berginc, se je letos iz celot-
ne regije prijavilo na razpis
22 trgovin, kar je manj kot
lani, med prijavljenimi pa tu-
di ni bilo nekaterih lanskih
zmagovalcev. Rezultati oce-
njevanja bodo znani jeseni,
komisija pa je na splošno
ugotovila, da je v primerjavi
z lani letos urejenost trgov-
skih lokalov na precej višji
ravni.
Jeseni bodo znani tudi re-
zultati ocenjevanja urejeno-
sti podjetij, ki poteka v ok-
viru akcije Moja dežela, le-
pa in gostoljubna. V območ-
ni zbornici so presenečeni
nad udeležbo, saj se je na raz-
pis prijavilo kar 28 proizvod-
nih družb. Lani jih je bilo na-
mreč le devet.	JI
FliUANCE
Vrednostni papiiji deinišidh družb
Vrednostni papiiji investicijsicih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
Št. 27. - 5. julij 2001
8
NA^KRAJI IN LJUDJE
Zelene
zime so
pretek-
lost
Lastniki zimsko turistič-
nega centra Golte nadalju-
jejo z obnovo žičnic, te dni
pa so pričeli obsežna dela
za sistem umetnega zasne-
ževanja, s katerim naj bi po-
daljšali sezono na največ-
jem savinjskem smučišču.
Zaradi varnosti in večje
udobnosti obiskovalcev so že
lani na nihalki opravili vzdr-
ževalna in sanacijska dela.
Zamenjali so vlečno vrv in
protivrv ter kabine nihalke,
obenem so uvedli nov avto-
matski sistem pri vstopu v ka-
bine. Lani so v sanacijo ni-
halke vložili 28 milijonov to-
larjev, letos še dodatnih 22
milijonov, 12 milijonov pa
so namenili za vzdrževalna
dela na stebrih nihalke. In-
vesticija v sistem umetnega
zasneževanja je vredna kar
300 milijonov tolarjev, z njo
pa naj bi bile zelene zime brez
snega za Golte preteklost.
Za poletne obiskovalce so
na obnovljeni spodnji postaji
Žekovec odprli bar s teraso,
na kateri bodo prirejali kon-
certe in različne športne pri-
reditve. Samo območje Golt
pa je prepleteno s sprehajal-
nimi in pohodniškimi potmi
ter s stezami za gorske kole-
sarje, zanimivosti kraških
jam pa si bo mogoče ogleda-
ti v spremstvu šaleških jamar-
jev.	EDI MAVRIČ
Piavo bo modro
Največja stanovanjska
hiša v Celju, imenovana
»plava laguna«, ob Ljub-
ljanski cesti, z 246 stano-
vanji, med katerimi je 209
etažnih lastnikov stano-
vanj, in s približno 700 sta-
novalci, dobiva svežo, svet-
lo modro barvo.
Dobro sodelovanje s sta-
novalci, poudarja v imenu
investitorja direktor Stano-
vanjske zadruge Atrij, Ra-
dovan Cink, je obojestran-
sko koristno. »Gre za obno-
vo dotrajane fasade in za do-
datno toplotno izolacijo, ki
bo prinesla prihranek pri
stroških ogrevanja,« pravi.
»Dela v prvi fazi so vredna
56 milijonov tolarjev. Izva-
ja jih Vender d.o.o. iz Žal-
ca. Glede na to, da je za ta-
ko velik posel bilo na voljo
malo denarja, smo se v na-
prej dogovorili z etažnimi
lastniki stanovanj za zbira-
nje denarja za obnovo. Zbi-
ranje traja že tri leta, in si-
cer v višini 25 odstotkov ne-
profitne najemnine. Razen
tega je izvajalec ponudil za
del vrednosti naložbe kre-
dit.«
Dela dobro in glede na ob-
seg gradbišča dokaj nemote-
če napredujejo, so v večini
zadovoljni tudi stanovalci
prej »plave«, zdaj »modre« la-
gune.
Druga faza del bo zajela ob-
novo betonske fasade, s ka-
tero bodo začeli potem, ^o
se bo na računu ponovno
zbralo dovolj denarja. »Po
vsej verjetnosti bo to prihod-
nje leto, najkasneje pa čez dve
leti, pravi Radovan Cink.
MATEJA PODJED
Foto: GAŠPER DOMJAN
Srečanje objezerskih krajev
Delegacija KS in TO Gorica pri Slivnici
je sodelovala na srečanju slovenskih ob-
jezerskih krajev v Mostu na Soči. V Slo-
veniji je okoli 40 takih krajev, ki so pove-
zani z večjimi ali manjšimi jezeri, med
njimi tudi Gorica pri Slivnici s Slivniškim
jezerom. Listino o sodelovanju je podpi-
salo 20 krajev.
Na okrogli mizi so predstavniki obje-
zerskih krajev predstavili problematiko.
s katero se srečujejo, ministrstvo za oko-
lje in prostor pa je predstavilo nov zakon
o vodah, ki bo odpravil marsikateri prob-
lem, ki je doslej oviral razvoj življenja in
dejavnosti ob jezerih. Problematika ob-
jezerskih krajev je podobna, od proble-
mov lastništva, cvetenja jezer, dotokov ne-
čiste vode, potrebnih čistilnih naprav in
podobno.
TV
Št. 27. - 5. julij 2001
INFORMACIJE
9
Turistična akcija
Spoznajmo Celje
Celje je starodavno mesto,
ki se upravičeno ponaša s svo-
jo bogato kulturno dediščino
in pestro zgodovino. V mest-
nem jedru se skrivajo ostali-
ne različnih obdobij, od an-
tike, srednjega veka, do da-
našnjih dni. A jih Celjani, kot
pač domačini vseh mest in kra-
jev, velikokrat sploh ne opa-
zimo, nanje nas največkrat
opozori obiskovalec mesta.
Prav to je bil povod za nasta-
nek projekta Spoznajmo Celje,
ki ga v sodelovanju z Založbo
Obzorja Maribor ob svoji 130-
letnici poleti pripravlja Turistič-
no društvo Celje. Vsak teden
julija in avgusta bodo v izlož-
bo knjigarne Založbe Obzorja
na Stanetovi ulid razstavili po-
večano fotografijo, na kateri bo
prikazan detajl kakšne mestne
znamenitosti. Obiskovalci bo-
do morali ugotoviti, za katero
znamenitost gre. Na ta način
želijo prebivalce in obiskoval-
ce mesta spodbuditi k opazo-
vanju ter s tem tudi k vredno-
tenju prostora, ki jih obdaja.
Avtor fotografij je znani celj-
ski arhitekt Matija Golner, ki
je na ta način dokazal, da lah-
ko s pravim pogledom na ar-
hitekturne podrobnosti mesta
odkrijemo njegovo likovno in
umetniško vrednost. Z nagrad-
no igro so pričeli minuli po-
nedeljek, med pravočasno od-
danimi in pravilno izpolnje-
nimi vprašdniki pa bodo vsa-
ko soboto ob 11. uri pred iz-
ložbo omenjene knjigarne iz-
žrebali tri nagrajence, ki bo-
do prejeli praktične nagrade
Turističnega društva Celje in
Založbe Obzorja Maribor.
SKO
Za uvod
prenovljena cesta
V KS Ponikva v žalski občini se bo v prihodnjih dneh
zvrstilo več prireditev ob krajevnem prazniku, že v so-
boto pa so odprli 500-metrski odsek asfaltirane ceste v
srednji Ponikvi.
O novi pridobitvi za kraj spregovoril predsednik režijskega
odbora za izgradnjo ceste Franc Dušak, ki se je zahvalil
vsem, ki so kakorkoli pomagali pri prenovi, za katero so
krajani zbrali približno 2 milijona tolarjev in opravili več sto
prostovoljnih ur. Obnovljen cestni odsek so namenu predali
predsednik KS Ponikva Ivan Jelen, najstarejša krajanka Mar-
jeta Jezemik in predsednik režijskega odbora Franc Dušak.
T. TAVČAR
V 80 dneh okrog sveta prihodnje leto
Matevž Lenarčič iz Rečice ob Savinji
naj bi minuli teden že pričel polet okrog
sveta v ultralahkem letalu. Zaradi šte-
vilnih nepredvidenih težav je projekt pre-
stavil na začetek maja prihodnje leto.
Ekipa WoridTranssiberia se je srečala z
zamudo proizvajalca letala, 11 -dnevno pre-
povedjo letenja zaradi težav z registiracijo
letala, okvaro na motorju ter rezervoarjih
za gorivo, negativnim odgovorom ruske
vojske na prošnjo za prelet ruskega ozem-
lja... Ko so končno prejeli rusko dovolje-
nje, je bila zamuda velika. V drugi polovi-
ci avgusta se namreč prične Atlantik ohla-
jati in pojavljati se začne debel sloj me-
gle, ki ga je skoraj nemogoče napovedati.
poleg tega pa je verjetnost močnih vihar-
jev velika. Za tako majhno in počasno le-
talo so to lahko nepremagljive ovire. Po-
let okrog sveta v ultralahkem letalu v 80
dneh želijo izvesti v mejah razumnega tve-
ganja ter zagotoviti kakovostno spremlja-
nje preko intemeta, zato so ga prestavili
na prihodnje leto.	S. BRGLEZ
Št. 27. - 5. julij 2001
10
KULTURA
KOMENTAR
Mimo
Celja na
Lent
Celjske poletne prireditve
so v primerjavi z nekaterimi
drugimi tovrstnimi priredi-
tvami v Sloveniji zelo mla-
de. Komaj so prestopile prag
male šole, razpolagajo z de-
narjem (spet v primerjavi z
ostalimi v Sloveniji) iz »špa-
rovčka« in se sploh ne pona-
šajo kot festival, ampak zgolj
kot dva meseca dolge polet-
ne kulturne in turistične pri-
reditve. Te pa se, kljub temu,
da jih bo okoli 80, zlahka po-
razgubijo med dvema osred-
njima in številnimi drugimi
prizorišči, in 25 organizator-
ji, medtem ko imajo drugi,
bolj festivali samo enega. Po-
sledice nosija mnogi obisko-
valci, predvsem tisti, ki se mi-
mo Celja, iz Ljubljane, na pri-
mer, odpeljejo na mariborski
Lent, kjer se odvija 14-dnev-
ni poletni žur na večih pri-
zoriščih hkrati. In ki se vozi-
jo v obratni smeri, iz Mari-
bora v Ljubljano. Ujeti ta
utrip je pač svojevrstno doži-
vetje, pripovedujejo vsi po vr-
sti.
Iz tega je mogoče zlahka
sklepati, da bi Celje moralo
imeti festival v pravem smi-
slu te besede in ne dva me-
sece trajajoče prireditve. To-
da. .. kaj, ko Lent ali ljubljan-
ski Festival razpolagata z 200
in najbrž še nekaj več mili-
joni tolarjev za svoje priredi-
tve, ki so sponzorsko in me-
dijsko močno podprte. Posle-
dično seveda z večjim števi-
lom obiskovalcev, med kate-
rimi je tudi veliko tujcev. In
predvsem z veliko večjo kup-
no močjo obiskovalcev, ki jim
ni težko odšteti desetkrat več
denarja za vstopnico kot ka-
teremu od Celjanov, med ka-
terimi je po statističnih po-
datkih en odstotek rednih obi-
skovalcev kulturnih priredi-
tev.
Veliko dela, razmišljanj,
predvsem pa denarja bo to-
rej potrebno, da bo poletje v
Celju zares žarelo v soju knež-
jih zvezd in veljalo za enega
od evropskih prireditvenih
mest. Ta čas pa ga bodo mnogi
žal obvozih po avtocesti, ki,
kot pravijo, zbližuje kraje in
oddaljuje ljudi.
MATEJA PODJED
Muca za poletje
Celju se je minuli četrtek
namesto pod zvezdami na
dvorišču Knežjega dvorca
»zgodil« začetek poletnih
prireditev pod lestencem
Narodnega doma, kjer je
prireditveno poletje priča-
kalo kar lepo število Celja-
nov.
Organizator, Mestna obči-
na Celje, je obljubljal prese-
nečenje. In je prišlo. Z na-
stopom dveh odličnih sesta-
vov Glasbene šole Celje: Mla-
dinskim simfoničnim orke-
strom in Extra bandom ter
celjskimi baletniki, ki so »sto-
pili na prste« skupaj, čeprav
iz različnih skupin. Večer je
povezala gledališka igralka,
članica SLG Celje, Tina Go-
renjak. Ta čas najbolj vroča
»playbojska« in glasbena »mu-
ca« je bila bržčas tisto prese-
nečenje, ki ga je ob odličnih
glasbenikih plesalcih napo-
vedoval organizator. Iz mič-
ne povezovalke se je namreč
hipoma »prelevila« (preoble-
kla) v seksi mačko in tudi za-
pela popularno pesmico o
Muci-maci, ob kateri so (z
Neco Falk na tekst Kajetana
Koviča) zrasle generacije
otrok, Tina pa jo je dodelala
še po svoje in poslala v svet
tudi na zgoščenki.
Tako »vroče« se je v vroči
dvorani Narodnega doma za-
čelo dolgo vroče Poletje v Ce-
lju, knežjem mestu. Vse os-
talo najdete v mesečniku s
prireditvami za mesec julij
in v avgustu lahko pričaku-
jete novega s svežo ponud-
bo.
MATEJA PODJED
Foto: GAŠPER DOMJAN
Plesni motiv z otvoritve poletnih prireditev v Celju.
Iz male šole
na fakulteto
»Zdaj šele znamo razsta-
ve in muzejske zbirke gle-
dati bolj strokovno in s pra-
vimi očmi!« je minuli petek
po končani muzejski polet-
ni šoli, ki se je letos prvič
imenovala Mala šola mu-
zeologije, vzkliknilo njenih
14 študentov.
V Domu svetega Jožefa,
kjer so bivali, so v času od
25. do 29. junija tudi letos
pripravili predstavitev svoje-
ga dela, ki so se je udeležili
tudi nekateri krajani, študij-
ski kolegi in sponzorji.
Pod streho Muzeja novej-
še zgodovine Celje in strokov-
nim vodstvom etnologinje te-
ga muzeja Tanje Roženber-
gar Šega so namreč študenti,
ki so jih pri delu spremljali
znani slovenski muzejski
strokovnjaki, z velikim za-
nimanjem spoznavali osno-
ve etnološke muzeologije,
muzejske predmete in si og-
ledali tudi muzeje na Celj-
skem. Pravijo, da jih veliko
dela v prihodnje pri urejanju
muzejskih zbirk še čaka, na
način, kot jim je to uspelo
pri urejanju zbirke v Gornjem
Gradu in Slovenski Bistrici.
MATEJA PODJED
Foto: GAŠPER DOMJAN
Zaključek Male šole muzeologije, poletne šole za študente.
Pesmi za
Veroniko
Znana je odločitev žirije
za letošnjo najboljšo pe-
sniško zbirko in Veroniki-
no nagrado, ki jo v okviru
poletnih prireditev že peto
leto zapored v organizaciji
FIT Medie podeljuje Mest-
na občina Celje.
Žirija v sestavi: Ervin Fritz,
Irena Novak Popov in Meli-
ta Forstnerič Hajnšek, je iz-
brala pet nominirancev. To
so: Milan Dekleva za zbir-
ko pesmi z naslovom Glej,
medenica cvetne čaše, kako
se razpirajo, Boris A. Novak
za zbirko Odmev, Brane Se-
negačnik za zbirko Ptica iz
črnih zvezd in Saša Vegri za
zbirko pesmi Tebi v tišino.
Od lanskega junija do sedaj
je izšlo več kot 150 pesniš-
kih zbirk, vendar so na sez-
namu tudi prevodi in pona-
tisi. Člani žirije so prebirali
in ocenjevali ter izbrali le no-
va dela slovenskih pesnikov.
Žirija bo lavreata razgla-
sila na slovesnosti ob pode-
litvi Veronikine nagrade, ki
jo v višini 600 tisoč tolarjev
podeljuje Mestna občina Ce-
lje. Prireditev bo 27. avgusta
v dvorani Slovenskega ljud-
skega gledahšča Celje.
Doslej so naslov »lavreat
leta« prejeli pesniki: Iztok
Osojnik, Aleš Šteger, Josip
Osti, lani pa sta si naslov in
denarno nagrado delila Ciril
Zlobec in Marjan Strojan.
MATEJA PODJED
Čokolada
Ljubezen gre skozi želodec,
to tudi filmi vedo že kar ne-
kaj časa, in Čokolada nika-
kor ni prvi poskus uporabe
oziroma vizualizacije tega
pregovora; mehiški Kot voda
za čokolado je bil samo eden
od mnogih, vendar eden, ki
že v naslovu spominja na te-
ga novejšega. Ne, osnovna
ideja Čokolade ni ravno vi-
šek originalnosti, in tudi v
preostalih komponentah ne
skriva posebnih presenečenj.
Kadar gre v filmu ljubezen
skozi želodec, ponavadi moč
hrane postane skrajna, nad-
naravna; in če seje Kot voda
za čokolado opiral na magič-
ni realizem, se Čokolada opira
na čisto pravljičnost. Že uvod
filma pravi: »Nekoč, pred dav-
nimi časi...«, potem pa takoj
pokaže dve rdeči kapici, ma-
mo, ki izdeluje čudežno čo-
kolado, in njeno hčerko, ki
se pogovarja z nevidnim ken-
gurujem. »Lokavi« severni ve-
ter ju prinese v miroljubno in
bogaboječe francosko meste-
ce, v katerem vsakdo premo-
re skrito strast ali hrepene-
nje, ki si ga seveda ne upa
izpolniti. Zaradi Božje črke
ali pa župana, ki jo izvaja.
Po Lasseju Hallstromu, re-
žiserju, bi se naj v mestecu
bil boj med Biblijo in med
eksotičnejšim veroukom, ki
ga poosebljata majevska mi-
stika ter poprej omenjeni lo-
kavi severni veter Ali pa bi
se naj bil boj med predsodki
in svobodomiselnostjo. Zra-
ven bi lahko spadal še boj med
seksom in čokolado kot na-
domestkom za seks, ampak
na žalost režiserju to dvoje
pomeni eno in isto. Pravza-
prav tudi vse ostalo. V me-
stecu ni nobenega posebne-
ga boja. Na stran to, da reži-
ser (oziroma scenarij) vleče
svoje karakterje naokoli kot
marionete in jim ne dopuš-
čata kaj veliko svobode ozi-
roma svobodomiselnosti pri
odločitvah...
Predsodki medtem posta-
nejo posledica pomanjkanja
seksa. In ker sta čokolada in
seks medsebojno zamenljiva,
problema ni. Se takšnemu
nasilnežu je dovolj, da mu
kepica rjavo črnega zlata pri-
stane na ustnicah in bes iz-
puhti, še preden se prebav-
Ijanje začne. Ljubezni še skozi
želodec ni potrebno priti, pa
se film že konča. Nič novega
za režiserja: njegov Hišni red
(z Michelom Caineom) je ob-
deloval pošteno tematiko
abortusa, nazadnje pa nič po-
sebnega, nič zares ostrega ni
spravil iz nje; režiser je eno-
stavno preveč sistematično
miroljuben in odpuščajoč, da
bi ga zabelil. Naredil res
strastnega. Da bi se ne usta-
vil pri kulinarično zglednih
pripravljanjih zmesi za čo-
kolado, temveč bi jo tudi po-
lizal. Do zadnje kaplje.
Da ne bo pomote: Čokola-
da premore precej pametno
in številčno igralsko ekipo,
ki morda ne igra prvoligaš-
ko v vsakem trenutku, a je
zelo simpatična: Juliette Bi-
noche. Johnny Depp, Alfred
Malina, Judi Dench, Carrie
-	Ann Moss, Lena Olin...
Zrežirana je povsem korekt-
no, vzdušje te izredno blage
pravljičnosti ne pojenja, ta-
ko daje film povsem gledljiv
-	morda je tudi zato letos do-
bil pet nominacij za Oskar-
ja. In celo romantičen je na
takšen način, da ni pateti-
čen, kar je velik plus zanj.
Vendar je to tudi vse.
PETER ZUPANC
Gremo V kino!
Maska je film, v katerem je zaslovela Cameron Diaz. Na-
grajenci so: Robert Kamplet, Grobelno 60, Grobelno; Ja-
smina Tovornik, Šentjanž 30, Štore in Andreja Repas, C.
14. divizije 1, Štore. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma
Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: Juliette Binoche, ki igra glavno vlogo
v filmu Čokolada, je pred leti dobila oskarja za vlogo v
odličnem filmu ob Ralphu Fiennesu in Kristin Scott Tho-
mas. Za kateri film gre?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 9. julija. Izžrebali bomo tri dobitni-
ke vstopnice za ogled filma.
Št. 27. - 5. julij 2001
kultura
11
Bonbon za korajžo
Mlada violinistka Nastja Cajhen si utira pot v glasbene kroge - Na prvem mestu je bila vedno le glasba, pravi
stara je 18 let. Ambicioz-
no, nekoliko zadržano, a
vztrajno in družabno de-
kle, ki se dobro zaveda,
kam se podaja. Življenje us-
pešnega glasbenika je vse
prej kot ustaljeno in zahte-
va neomajno predanost de-
lu, ki predstavlja način živ-
ljenja. Le-to je le redko po-
sejano z rožicami, saj je za
uveljavitev v našem in šir-
šem prostoru potrebno kaj
več kot le volja. Zares uspe
le peščica nadarjenih, ki so
s trudom uresničili svoje sa-
nje. Tega se nadeja tudi
Nastja.
Z glasbo se je pričela uk-
varjati pri šestih letih, ko se
je na mamin predlog vpisala
v pripravnico celjske glasbe-
ne šole. Že po prvem dnevu
je odločno zatrdila, da želi
igrati klavir. Ker pa je bilo
zanimanje za ta inštrument
preveliko, ji je mama pred-
lagala violino.
»Mama je vedno oboževa-
la klasiko in je zato verjetno
upala, da se bom kdaj sama
odločila za takšno pot,« pri-
poveduje Nastja, ki jo violi-
na spremlja že enajsto leto.
Prvi dve leti na nižji glasbe-
ni šoli jo je poučevala Gor-
dana Androič, naslednji dve
pa Anastazija Sešek. Nju-
no delo je nadaljeval prizna-
ni profesor Mirko Petrač, ki
je Nastjo poučeval tudi na viš-
ji stopnji, ki jo je dokončala
na eni od mariborskih gim-
nazij. »Prehod je bil tako pre-
cej lažji, saj sem poznala nje-
gov način poučevanja,« opi-
suje. »Bil je pedagog, ki je
vedel, "kaj želi narediti iz di-
jaka. Zahteval je precej, a
upravičeno. Le tako je lahko
iz svojih učencev izvabil naj-
boljše, kar zmorejo.«
Bila je prava
odločitev
Preden se je posvetila igra-
nju violine, se je ukvarjala
tudi s tenisom in veslanjem.
»A ne dolgo,« se spominja
Nastja. »Učitelji so kmalu
opazili, da mi gre igranje kar
od rok in tako sem ostala pri
goslih. Te odločitve nikoli ka-
sneje nisem obžalovala. Šport
me je vse manj zanimal, pa
še zaradi violine je bilo bo-
lje, da sem ga pustila. Po vsa-
kem treningu sem imela na-
mreč otrdele roke, zato mi
je učiteljica to odločno ods-
vetovala.«
Po končani nižji glasbeni
šoh se je odločila za Mari-
bor, kjer je lahko obiskova-
la gimnazijo in hkrati nada-
ljevala z učenjem violine.
»Bolj sem se lahko posvetila
igranju,« doda. Kljub napor-
nim urnikom je šolo konča-
la brez težav. Zdaj so vsa njena
prizadevanja usmerjena v ma-
turo. Namesto treh, igranju
sedaj posveti tudi do štiri ure.
»Ampak še vedno se najde čas
za kakšno pijačo s prijatelji-
co,« pove. »Za konjičke os-
taja bolj malo časa. Nekoč
se je še našel čas za slikanje
akvarelov ali risanje s svinč-
nikom, danes pa...«
Ko bom velika,
bom solistka
Prihodnje leto naj bi se
Nastja vpisala na akademi-
jo za glasbo v Ljubljani. Upa,
da jo bo tam poučeval Vasi-
lij Meljnikov, ki ga mnogi
poznajo po energičnih, s čus-
tvi nabitih nastopih. Vendar
pa se bo morala Nastja naj-
prej dokazati na maturi in
vpisu, kjer bo konkurenca
precejšnja. Pri tem ji je v ve-
liko oporo družina, zlasti pa
njena mecenka, mama, ki je
bila po Nastjinih besedah
vselej razumevajoča. »Vča-
sih se mi zazdi, kot da bi bi-
la tudi ona nekoč glasbeni-
ca,« pravi mlada violinistka,
ki bi nekoč rada postala so-
hstka.
Njene sanje so vehčastni
nastopi v spremljavi simfo-
ničnih orkestrov, ki jim sle-
dijo bučni aplavzi. »Bomo vi-
deli, ali mi bo to tudi uspe-
lo,« pripomni Nastja. »Pri
tem je namreč bistvenega po-
mena, da dovolj vadiš. Če se
že enkrat odločiš za ta po-
klic, moraš imeti voljo. Vaja
pač dela mojstra, pravijo.«
Čeprav študentje po oprav-
ljeni akademiji običajno naj-
prej nastopijo delo na kateri
od glasbenih šol, pa Nastji
to ne diši. Če bo takrat še do-
volj zagreta za glasbeno ka-
riero, ima najboljše možno-
sti v tujini. Pri tem ji bodo
prav gotovo v pomoč izkuš-
nje pri igranju v različnih or-
kestrih v Celju in Mariboru.
»Igranje v orkestru je prijet-
no, saj tam nimam takšne tre-
me kot pri solističnih kon-
certih. Če se zmotiš, se to ne
opazi tako, kot če ga polo-
miš, ko nastopaš sam. Ven-
dar pa imaš kljub temu bolj-
ši občutek po samostojnem
nastopu, ko si aplavz prislu-
žiš povsem sam.«
Arietta brez
g-strune
»Ko sem še obiskovala niž-
jo glasbeno šolo, bi morala
nekoč nastopiti z arietto na
g-struni,« se spominja dogod-
ka iz preteklosti. »Medtem ko
sem čakala, da pridem na vr-
sto, mi poči - kaj drugega kot
g struna. Ravno tista, ki sem
jo edino.potrebovala. Zame-
njava violine ni bila ravno
idealna rešitev, saj je vsakdo
vajen lastnega inštrumenta,
pa tudi dve violini ne zveni-
ta enako. Ker ni bilo več ča-
sa, sem enostavno zagrabila
violino kolegice in stopila na
oder. Violina je bila še bolj-
ša kot moja in je odlično za-
zvenela. Tako se je vse sreč-
no končalo.«
Kdo pa so njeni vzorniki,
vprašam. Nastja odkima z
glavo: »Jih nimam. V glasbi
ima namreč vsakdo edinstven
način igranja. Obstajajo si-
cer tehnike, ki jih moraš poz-
nati, vendar pa da skladbi du-
šo vsak sam. Prav zato nimam
idola, po katerem bi se zgle-
dovala. Za tisto, kar bom po-
stala, bom odgovorna v ce-
loti sama. To bom jaz in nih-
če drug.«
Pokončna drža, ki je mar-
sikoga popeljala k uspehu.
Nastja to prav dobro ve, kot
tudi, da bo za to potrebno še
veliko žuljev in trdne volje.
V svetu odraslih so zakoni
preživetja (še bolj pa zma-
govanja) kruti, poti pa več-
krat posute s trnjem. Le ma-
lo je takšnih, ki so priprav-
ljeni ponuditi roko v pomoč
ali potrepljati koga po rame-
nu. Prav zato bodo neprecen-
ljivi spomini iz preteklosti,
ob katerih se človek nasmeh-
ne in postane dobre volje. »Ni-
koli ne bom pozabila učite-
lja s celjske glasbene šole, ki
je ob vsakem koncertu stal v
prostoru za odrom in spuš-
čal nastopajoče ven in noter,«
z nasmehom na licu pove
Nastja. »Za korajžo je dal vsa-
kemu bonbon, kar nam je bi-
lo takrat neznansko všeč. Ni
bilo pomembno, ali si odi-
gral dobro ali slabo. Vselej
si za nagrado dobil bonbon-
ček.«
BOJANA JANČIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Violina je tisto, kar me veseli. Te odločitve nisem nikoli obžalovala.
V veliko pomoč ji je družina, zlasti pa mama, ki ji je tudi predlagala
violino.
Št. 27. - 5. julij 2001
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Dnevi piva in zabave
v sredo se v Laškem začenja tradicionalna turistično zabavna prireditev Pivo in cvetje, ki letos prinaša nekaj novosti
Laško bo prihodnji teden v zna-
menju tradicionahie turistično za-
bavne prireditve Pivo in cvetje,
ki bo že 37. po vrsti. V organiza-
ciji Pivovarne Laško, tamkajšnje-
ga 1\irističnega društva, priprav-
ljalnega odbora in več sto prosto-
voljcev se bodo med 11. in 15. ju-
lijem zvrstile številne zabavne,
kulturne, športne in druge prire-
ditve, razstave in otroške delav-
nice, v času prireditve pa bo pri
zdravilišču organiziran tudi brez-
plačni kamp za obiskovalce.
Na prireditvi, ki je že davno pre-
rasla pomen vaške veselice, priča-
kujejo okrog 120 tisoč ljudi, po na-
povedih organizatorjev pa priredi-
tve ne more zmotiti niti slabo vre-
me, saj bo večina prireditvenih pro-
storov pokritih s šotori.
Laščani bodo
poskrbeli zase
Uvod v petdnevno praznovanje
bo Dan Laščanov, ki je tudi ena od
letošnjih novosti. Prireditev z no-
silnim sloganom Laščani Laščanom,
ki se bo na graščinskem dvorišču
začela v sredo ob 18. uri z boljšim
sejmom, je namenjena predvsem
druženju in obujanju spominov. Ju-
re Križnik, predsednik Turističnega
društva Laško, pravi: »Ker Laščani
doslej od Piva in cvetja nismo ime-
li prav veliko, smo se letos po za-
misli Lojzeta Oberžana odločili pri-
praviti prireditev, na kateri naj bi
se še bolj spoznaU med seboj, po-
kazali, kaj kdo dela in s čim vse se
ukvarjamo. Na voljo bo slavnost-
na knjiga, v katero naj bi se vpisal
vsak pravi Laščan, poskrbeli pa smo
tudi za presenečenja.«
Vsem, ki bodo želeli prodati, ku-
piti ali zamenjati pozabljene pred-
mete iz zaprašenih podstrešij, bo-
do namenjene stojnice, na osred-
njem prireditvenem odru graščin-
skega dvorišču pa se bodo od 20.
ure naprej predstavili laški muzi-
kantje, pevci, plesalci in drugi ama-
terski ustvarjalci.
Za pollitrski vrček piva bo letos
treba odšteti 250 tolarjev, mali vr-
ček grenkega napitka pa bo veljal
220 tolarjev. Obiskovalci pa naj bi
po napovedih organizatorjev spili
okrog 350 tisoč vrčkov piva.
Ob tej priložnosti bo Pivovarna
Laško napolnila »posebno« pivo, ki
ga bodo Laščani - udeleženci pri-
reditve - prejeli kot darilo. Med dru-
gim bodo stehtali in proglasili naj-
težjega Laščana ali Laščanko, Izbi-
ra Laško bo pripravila modno re-
vijo, obiskovalci pa si bodo lahko
ogledali tudi polurni film, ki bo v
sliki in besedi predstavil laško zgo-
dovino in prireditve.
Zabava za stare in
mlade
v petih dneh se bodo v Laškem
predstavila številna znana imena
slovenske in hrvaške zabavne in na-
rodnozabavne glasbe, med drugim
Nuša Derenda, Helena Blagne, sku-
pina Victory, Adi Smolar, Jasmin
Stavros, Gibonni, Natalija Verboten,
skupina Kingston, Big foot mama,
Natalija Kolšek in Zlatko Dobrič ter
ansambel Okrogli muzikanti.
Pri vsem zabavnem vrvežu pa or-
ganizatorji tudi letos niso pozabili
na najmlajše. Na parkirišču pri ban-
ki bodo tako vse dni organizirane
otroške delavnice, ki se bodo za-
čele ob 16. uri. V četrtek se bodo
najmlajši zabavali s Spidijem in Go-
gijem, v petek z Romano Kranjčan,
čarodej Roman se bo predstavil v
soboto, v nedeljo pa bosta za zaba-
vo najmlajših poskrbeli Joli in Moli.
Zaradi manjšega zanimanja so or-
ganizatorji opustili nekaj razstav,
kljub temu pa si bodo obiskovalci
v času prireditve lahko v parku pri
TIC-u ogledali razstavo cvetja, v Laš-
kem dvorcu pa od petka naprej še
razstavo Laško na starih razgledni-
cah in predstavitev kmečkih dobrot
in običajev.
Vrhunec prireditve tudi letos pri-
čakujejo v soboto, ko naj bi Laško
obiskalo okrog 60 tisoč ljudi, obi-
skovalci pa naj bi si med drugim
letošnjo prireditev zapomnili tudi
po veličastnem polurnem ognjeme-
tu z gradu Tabor in Krištofa.
Zaradi večje preglednosti prire-
ditve so se organizatorji odločili,
da bo vse dni program zabavne glas-
be na Aškerčevem trgu, narodno-
zabavni ansambli bodo nastopili
pod šotorom na Trubarjevem na-
brežju, mladim pa bo namenjeno
šolsko igrišče.
Zadnji prireditveni dan bo že tra-
dicionalno etnografsko obarvan. Na
graščinskem dvorišču se bo ob 10.
uri začela Ohcet po stari šegi, po-
poldne pa bo po ulicah Laškega ve-
lika parada Pivo-cvetje, ki jo bodo
spremljale štiri godbe na pihala.
SM, Foto: GK
Osrednja otvoritev letošnje prire-
ditve bo v četrtek, 12. julija, ob 20.
uri na Aškerčevem trgu, kjer bodo
goste zabavali Nuša Derenda, hrvaški
pevec Gibonni, humorista Pata in
Miran Podrepnik ter dalmatinska
klapa Ankora. Organizatorji pa bo-
do ob tej priložnosti v zrak spustili
tudi več tisoč balonov.
Prometna ureditev
v času prireditve bo v Laškem veljala
posebna prometna ureditev. Tako bo vse
dni od 18. do 24. ure za ves promet zaprto
staro mestno jedro, medtem ko bo v so-
boto, ko Laško obišče največ obiskoval-
cev, zaprta tudi regionalna cesta Celje-Zi-
dani Most na odseku od zdravilišča do pod-
voza na Rimski cesti. Obvoz bo urejen sa-
mo za osebna vozila, za vse ostale pa bo
obvoz preko Trojan.
Sicer pa so organizatorji letos k sodelo-
vanju poleg slovenskih pritegnili tudi hr-
vaške železnice, s katerimi so se dogovo-
rili, da bodo v Laško v soboto vozili po-
sebni vlaki. Povratna vozovnica za vlak.
ki bo iz Celja v Laško v soboto vozil vsa-
kih 20 minut, bo stala 400 tolarjev. Vsak,
ki se bo na prireditev z vlakom v Laško
pripeljal iz Kopra, pa bo s priloženo karto
brezplačno prejel vrček piva.
Ker je za prireditev veliko zanimanja tudi
pri naših sosedih, bo v soboto v Laško pri-
peljal muzejski vlak iz Trsta. Za tiste, ki
ne morejo brez svojih jeklenih konjičkov,
bo urejenih okrog osem tisoč parkirnih
mest, za parkiranje pa bo treba odšteti 600
tolarjev. Organizatorji so pri zdravilišču
uredili še prostor za kampiranje, saj so v
Laškem vse nočitvene zmogljivosti razpro-
dali že pred dvema mesecema.
Št. 27. - 5. julij 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Poroka na kraju
prvega srečanja
Po Starih šegah se bosta v Laškem poročila Brigita
Privšek in Drago Lončar
Nepogrešljivi del ob za-
ključku vsakoletne priredi-
tve Pivo in cvetje v Laškem
je prav gotovo nedeljska Oh-
cet po stari šegi. Poroka, kot
so jo poznali nekoč, se od-
vrti pred obiskovalci od sa-
mega začetka obreda do
usodnega »da«. Letos bosta
glavni vlogi na ohceti odi-
grala Brigita Privšek iz Ma-
rije Gradca in Drago Lon-
čar iz Debra.
Bodoča nevesta je stara 26
let in dela v Vrtcu Laško. Ro-
dila se je v preprosd družini
s tremi otroki, ki so jim star-
ši že zgodaj vcepili delovne
navade. Tudi pri Dragu ni bilo
drugače, saj se na zemlji ved-
no najde delo. Rodil se je
pred tridesetimi leti kot edi-
nec, zato, pravi, se je moral
mnogo stvari naučiti kar sam.
Spoznala sta se pred deve-
timi leti, prav na Pivu in cvet-
ju, kjer je Drago prvič ogovo-
ril svojo bodočo ženo. Le kdo
bi si mislil? Kakorkoli, Brigi-
ta in Drago se poroke že nez-
nansko veselita, prav tako pa
menda tudi njuni starši. »Oh-
cet po stari šegi je zabaven,
nevsakdanji dogodek, ki ga
prav gotovo nikoli ne poza-
biš,« pripoveduje Brigita. »Ko
sva jo lani spremljala, sva se
nemudoma odločila, da tudi
midva poskusiva in se prija-
viva na razpis. In uspelo na-
ma je,« se nasmehne.
Leto dni že živita pod isto
streho na Dragovem domu,
kjer nameravata po poroki tu-
di ostad. Brigita je tik pred
diplomo na Visoki vzgojitelj-
ski šoli in želi ostati v tem
poklicu. Pravi, da bi navse-
zadnje učila tudi na šoli, ven-
dar pa ima raje manjše otro-
ke, ki jim je kot druga, vča-
sih pa tudi kot edina mati.
Letos je prevzela planinski
krožek v vrtcu, sicer pa rada
rešuje tudi križanke, igra te-
nis in klepeta s prijateljica-
mi.
Drago je že dve leti zapo-
slen v Be-ru v Laškem, ki se
ukvarja z grosistično proda-
jo pijač. Obožuje šport in se
že 15 let aktivno ukvarja z
malim nogometom. Ne odre-
če se tudi tenisu, še manj pa
športnim prireditvam, zlasti
košarkarskim, ki jih oba z
Brigito redno obiskujeta.
Drago pravi, da je Brigita
polna energije, vedno nasme-
jana, pa še pridna povrhu. Po
Brigitinem mnenju nekaj po-
dobnega velja tudi za Draga.
Prepirov, pravita, skoraj ne
poznata.
Kaže, da sta se res našla pra-
va. Dva, ki se spoštujeta in
znata komunicirati. O otro-
cih trenutno še ne razmišlja-
ta oziroma menita, da pridejo
na vrsto po poročnih ceremo-
nijah. Prva poroka bo v ne-
deljo, 15. julija, na Pivu in
cvetju, druga - cerkvena - pa
naslednjo soboto. Za priči sta
oba izbrala najboljša prija-
telja, Martina in Alenko, ki
jima bosta stala ob strani v
enem najlepših trenutkov
življenja. Potem pa hitro z
letalom na jug.
BOJANA JANČIČ
Patriot, sožitje
stariii in mladih
Mladinski center Dravinj-
ske doline postaja vedno
bolj priljubljeno zbirališče
mladih-po letih in po duši.
Pred kratkim je dopolnil že
tretje leto delovanja. V po-
lastitev obletnice in občin-
skega praznika so pred-
stavniki sekcije mladih in
občinski svetniki slovesno
odprli prenovljene prosto-
re na Žički v Slovenskih Ko-
njicah.
Sveži pridobitvi so nadeli
tudi novo ime: MG Patriot.
Otvoritveni trak so prerezali
upravnik MCDD Tadej Slap-
nik, predsednica Društva
upokojencev Marta Šlibar
ter predsednik KS Slovenske
Konjice Božidar Punčuh.
Ker so prostori v stavbi druš-
tva upokojencev, so v znak
sožitja med starimi in mla-
dimi na bližnjem travniku po-
sadili lipo. Razširjen mladin-
ski center na Žički sedaj ob-
sega družabno dvorano v
pritličju z odrom in točilnim
pultom ter zgornje prostore,
ki bodo namenjeni mladin-
skim delavnicam. V njih bo
mogoča tudi brezplačna upo-
raba intemeta.	Š.S.
Novi vozili za praznik
Ob 120-letnici je PGD Ža-
lec pripravilo tri prireditve:
veliko pokazno vajo, slav-
nostno sejo z akademijo in
parado s prevzemom in bla-
goslovom dveh vozil.
Častna člana PGD Žalec sta
postala Maks Korošec za ak-
tivno in vsestransko pomoč
pri opremljanju PGD Žalec,
saj je pripomogel k nabavi
dveh gasilskih vozil in aktiv-
no pomagal pri nabavi avto-
lestve in Martin Cvikl, ki je
naziv prejel posmrtno.
GZ Žalec je društvu pode-
lila spominsko plaketo, od-
likovanja GZ Slovenije pa so
po paradi ob dnevu gasilca,
ki je bil združen s 120-letni-
co gasilstva v Žalcu, dobili:
gasilsko odlikovanje 3. stop-
nje Anton Rančigaj (Gomil-
sko), gasilsko plamenico 3.
stopnje Ivan Urankar (Loči-
ca/Vransko), Dušan Žuža
(Griže), Karli Vovk, Borut Be-
loglavc in Boštjan Brišnik (vsi
Gomilsko) in gasilsko plame-
nico 2. stopnje Franc Trobiš
(Gotovlje). PDG Žalec je do-
bilo srebrno plaketo GZ Slo-
venije z gravirano letnico, ki
jo je izročil predsednik GZS
Ernest Eory.
Na slavnostni seji so priz-
nanja GZS dobili naslednji
člani PGD Žalec, ki jih je izro-
čil poveljnik GZ Slovenije
Matjaž Klarič: gasilsko pla-
menico 3. stopnje Mirjana Lo-
vrek, Jožica Pintar, Vid Bla-
gotinšek, Miroslav Lovrek in
Miroslav Jeraj, gasilsko od-
likovanje 2. stopnje Ivanka
Strnad, Jože Marinko, Mar-
tin Cilenšek in Maks Koro-
šec, gasilsko plamenico 2.
stopnje Jakob Ugovšek, Aleš
Cilenšek in Jože Stiplovšek,
gasilsko odlikovanje 1. stop-
nje Janko Kos, gasilsko pla-
menico 1. stopnje Alojz Vid-
majer ter odlikovanje za po-
sebne zasluge Alojz Posedel
in Franc Naraks.
PGD Žalec je bilo ustanov-
ljeno 13. februarja 1881, ko
je bila v Žalcu ustanovlje-
na prva slovenska gasilska
organizacija, ki se je ime-
novala požarna bramba.
Danes je v društvu 110 čla-
nov, od tega 65 operativcev,
vsi pa so z visokim znanjem
in gasilsko pripadnostjo ter
sodobno opremo sposobni
rešiti prav vsak problem, po-
vezan s požarom ali kako
drugo elementarno nesrečo.
V paradi po ulicah Žalca je
sodelovalo 630 gasilcev v šte-
vilnih ešalonih z gasilsko teh-
niko. Župan Lojze Posedel in
častni član Maks Korošec sta
poveljniku PGD Žalec Miro-
slavu Lovreku izročila ključe
novih gasilskih vozil.
TONE VRABL
Od leve poveljnik PGD Žalec Miroslav Lovrek, dobrotnik gasilstva v Savinjski dolini in častni član PGD Žalec
Maks Korošec, predsednik Franci Naraks in poveljnik občine Rommerkirchen v Nemčiji, Hubert Schumacher,
ki je jubilantu podaril zanimivo izdelano podobo zavetnika gasilcev, sv. Florjana.
Št. 27. - 5. julij 2001
14
ilASI KRAJI IN LJUDJE
Tržnica terja
več sicrbi
Najemnine za prodajne
stojnice in lokale na celj-
ski tržnici so se s 1. julijem
v povprečju dvignile za 14
odstotkov.
Celjski mestni svetniki so
prejšnji teden razpravljali o
povišanju najemnin za pro-
dajo na tržnici. Cene, ki ve-
ljajo zdaj, so nespremenje-
ne že od leta 1996 in v Vrt-
narstvu Celje, ki s tržnico
upravlja od leta 1997, jih ni-
so spreminjali. Po zagotovi-
lih direktorja podjetja Fran-
ca Zdolška so praktično ves
dosedanji zaslužek tudi vrnili
nazaj v urejanje tržnice. A
kljub temu, so opozarjali
svetniki, je tržnica še vedno
vse prej kot v ponos Celju.
Zato bi v proračunu morali
poiskati dodaten denar, da bi
izboljšali prodajne pogoje ter
polepšali videz tržnice.
Možnost za kaj takšnega bo
po besedah župana Bojana
Šrota morala počakati na mo-
rebitni rebalans ali proračun
za prihodnje leto. Zaenkrat
pa velja, da z julijem višje
najemnine za prodajne stoj-
nice plačujejo vsi tisti, ki na
celjski tržnici prodajajo sadje,
tekstil in obutev, med, kislo
zelje in sadike. Najemnine
so še vedno občutno nižje kot
v Ljubljani, Mariboru ali Tr-
bovljah, nespremenjene pa
ostajajo najemnine za stoj-
nice, kjer branjevke proda-
jajo domače poljske pridel-
ke.
V Celju so uskladili še na-
jemnine za prodajne lokale
na tržnici. Doslej so vsi na-
jemniki za lokale v velikosti
od 7,8 do 33 kvadratnih me-
trov plačevali enotno najem-
nino nekaj več kot 20 tisoč
tolarjev mesečno, po 1. juh-
ju pa se le-ta obračunava glede
na velikost lokala, kar za pod-
jetje Potrošnik, kot najem-
nika največjega lokala, po-
meni preko 400-odstotno po-
dražitev oziroma povišanje
mesečne najemnine na sko-
raj 85 tisoč tolarjev.
I. STAMEJČIČ
Med stojnice ali v
veleblagovnico?
Na celjski tržnici so se po-
višale najemnine za neka-
tere prodajne stojnice. Se bo-
do zaradi tega zvišale tudi
cene izdelkov? Kako pa so
s tržnico in cenami zado-
voljni Celjani?
Anton Novak iz Celja:
»Celjska tržnica niti ni tako
slaba. Sicer pa ne kupujem
pogosto tu, kajti cene so mor-
da celo malce dražje kot v
trgovini in moti me preveli-
ka gneča.«
Marija Mavh iz Celja:
»Celjska tržnica mi ni všeč,
ker je umazana. Mariborska
mi je bolj všeč, ker imajo več-
jo izbiro, pa tudi bolj ureje-
na je. Tukaj v Celju pa lahko
vsak vsako stvar prime v ro-
ko, kar pa ni najbolj primer-
no. Sicer pa je kar dobro za-
ložena. Sem pridem enkrat
mesečno, kajti nekatere stva-
ri so tukaj cenejše kot drug-
je, nekatere pa dražje.«
Bernarda Mužar iz Celja,
prodajalka: »Najemnina za
stojnice se je precej poviša-
la, zato bomo morah proda-
jalci odstopiti ali pa zvišati
cene izdelkov. Že tako nam
ne gre najbolje, če pa bomo
zvišali cene, pa bo prodaja
še slabša. Upokojenci, ki so
najpogostejši obiskovalci trž-
nice, tarnajo, da nimajo de-
narja. Pa tudi dovoz ni ure-
jen, ni primernega parkirne-
ga prostora, zato ljudje raje
nakupujejo v kakšnem trgov-
skem centru, kjer se lahko
pripeljejo čisto do trgovine.«
Jožefa Golob iz Zibike,
branj evka: »Ker prodajam do-
mače poljske pridelke, se na-
jemnina za mojo stojnico ni
povišala. Sicer pa je celjska
tržnica kar v redu urejena.
Najbolj je obiskana prve dni
v mesecu, ko upokojenci
prejmejo pokojnino, konec
meseca pa je bolj slabo. Bra-
nj evka sem že od svojega 12.
leta in to ves čas v Celju.«
Marta Okorn iz Celja:
»Tržnica ima svoj čar, poseb-
no zjutraj. Zdi se mi lepo
urejena, čista in vse, kar člo-
vek kupi, je kvalitetno. Tu-
di cene niso previsoke, pro-
dajalci in branjevke niso vsi-
ljivi, pa tudi goljufajo ne.
Sem pridem nakupovat sko-
raj vsak dan.«
SABINA KRANJEC
Foto: GAŠPER DOMJAN
Asfaltirana cesta ob Šmartinsicem
jezeru
v Krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini so minulo soboto odprli del asfaltirane
lokalne ceste »pregrada-Loče« in rekonstruiran most preko Koprivnice.
Modernizacija 340-metrskega odseka je izjemnega pomena za povečanje turističnega
prometa in kolesarsko pot ob Šmartinskem jezeru. Cesta je bila obnovljena v sklopu plana
za leto 2001, investicija pa je znašala približno 28 milijonov tolarjev.
Trak na prenovljeni cesti sta prerezala župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in predsednik
Sveta krajevne skupnosti Alojz Forštner, blagoslovil pa jo je šmartinski župnik Ignac Magdič,
TADEJA FORŠTNER
Kdo bo pripravil iioicerijo?
Upravni odbor Hiristične-
ga društva Vitanje s pred-
sednikom Mirkom Polutni-
kom je odstopil zaradi ne-
strinjanja z lokacijo grad-
nje čistilne naprave. Druš-
tvo sedaj ne deluje, ker nek-
danji predsednik ne želi
izročiti dokumentacije
društva. Ta je po seji izro-
čil spisek članov društva,
vse očitke pa zavrača.
Najbolj zaskrbljeni so za-
radi negotovosti osrednje tu-
ristične prireditve v kraju,
tradicionalne holcerije. »V Vi-
tanju deluje še eno turistič-
no društvo. Če bo potrebno,
bodo holcerijo organizirali
ti,« je predlagal tajnik obči-
ne Srečko Fijavž.
Predsednik v odstopu Tu-
rističnega društva Vitanje
Mirko Polutnik pojasnjuje:
»Sem za to, da se zbor druš-
tva čimprej skliče, da se iz-
volijo novi organi in da se
holcerija spelje. Res nisem
izročil dokumentacije Turi-
stičnega društva Tonetu Oš-
laku, ki ga je za to zadolžil
župan Slavko Krajnc, vendar
mu je društvo ni dolžno da-
ti, saj v statutu jasno piše, ko-
mu jo edino lahko izročimo
- novemu predsedniku druš-
tva. Ko pa sem po seji občin-
skega sveta izvedel, da bi po-
trebovan spisek članov druš-
tva, da bodo lahko sklicali
občni zbor, sem ga takoj do-
stavil, zraven pa priložil še
statut našega društva. V njem
piše, da občni zbor lahko skli-
če katerikoli član društva.
Zbor, na katerem je odstopil
upravni odbor, je bil sklican
pravočasno (17. aprila), ta-
ko da bi v tem času že lahko
izvolili novo vodstvo in na-
daljevah z delom. Torej ni-
kakor ne oviramo izvedbe
holcerije. Osebno si celo že-
lim, da bi holcerija bila in
njene priprave ne bom z ni-
čemer oviral - sodeloval pri
njeni pripravi pa ne bom iz
že znanih razlogov. Holceri-
ja pa je vedno bila stvar Tu-
rističnega društva Vitanje. Če
jo bo kdo drug pripravljal ^
o tem po moje lahko odloča
le občni zbor našega turistič-
nega društva.«
U. K
MOPRI TELEFON
Internet na
KRS
Bralca Tomaža zanima,
kdaj bo mogoč dostop do In-
terneta preko KKS Celje. Tr-
dil je, da mu tega pri Elek-
tro Turnšek niso vedeli po-
vedati ter da ves čas odla-
šajo.
Andrej Leskovar, vodja iz-
gradnje kabelsko razdelilne-
ga sistema v Elektro Turnšek
Celje odgovarja: »Naše pod-
jetje že nekaj časa pripravlja
projekt vključitve dodatne
storitve Interneta preko ka-
belsko razdelilnega sistema
(KRS). V načrtu je bila izved-
ba le-tega spomladi letos, ven-
dar se je začetek projekta ne-
koliko zamaknil zaradi ob-
sežnosti zahtevanih del. Za-
četek nudenja te storitve v Ce-
lju se tako predvideva za le-
tošnji september (velja za KS
Center, Hudinja, Nova vas.
Lava, Dečkovo naselje), za os-
tala področja občine Celje pa
z zamikom dveh do treh me-
secev«
BJ
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Urša Selišnik. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro, svoja vprašanja za
Modri telefon pa lahko med pone-
deljkom in petkom do 17. ure za-
stavite tudi po telefonu 42-2&000.
V spomin na
pečovniške rudarje
s 6. pohodom so počasti-
li spomin na pečovniške ru-
darje, ki so odšli v partiza-
ne 16. septembra leta 1944.
Cilj letošnjega pohoda je bil
pri Vrunčevem domu na
Svetini.
Na prejšnjih pohodih je bi-
lo največ trideset pohodni-
kov, letos pa več kot sedem-
deset, med njimi so bili tudi
celjski taborniki II. grupe
odredov, planinci in vojaki.
Poleg pohodnikov so se na
Svetini zbrali tudi člani kra-
jevnih borčevskih organiza-
cij, člani združenja vojnih ve-
teranov za Slovenijo ter ve-
teranov Sever. V imenu vete-
ranov je pohodnike pozdra-
vil Srečko Križanec, predsed-
nik območnega združenja ve-
teranov vojne za Slovenijo iz
Štor, v imenu borcev pa je
govoril predsednik republiš-
kega združenja borcev NOB
Ivan Dolničar. Navzoče je
pozdravil tudi župan občine
Štore Franc Jazbec, med po-
hodniki pa je bil tudi župan
občine Celje Bojan Šrot. Nje-
gov oče je bil namreč med
rudarji, ki so odšh v partiza
ne.
Glavni odbor ZZBNOB Slo
venije je Bogdanu Šnablu h
Frankolovega podelil zlato pla
keto. Prejel jo je za dolgolet
no delo v vodstvu ZB NOB m
lokalni in regijski ravni ter \
delovnih telesih glavnega od
bora ZZB NOB. Srebrno pa
leto je prejel Avgust J. Frelil
za več kot dvajsetletno uspe
šno delo v krajevni organiza
ciji ZB NOB Dušan Kraigher \
Mestni četrti Center v Celju.
136 rudarjev nočne izme
ne pečovniškega rudnika s(
je preko Svetine podalo pei
na Dolenjsko. Na obrežji
Krke so jih pričakali domo
branci in esesovci ter jih ne
kaj pobili, ostale pa ujeli ir
jih poslali kopat premog ^
Koflach v Avstriji.
V kuhurnem programu s(
sodelovah: godba na pihala
iz Štor, učenci osnovne šol(
iz Štor in Pevsko društvo upo
kojencev Celje.
MILAN GOMBAČ
m
Št. 27. - 5. julij 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Ohladimo se
v bazenu!
Minuli petek so na Zbe-
lovem slovesno odprli no-
vi bazen, ki je nadomestil
dotrajanega na drugi stra-
ni reke Dravinje, že nasled-
nji dan pa so se nad prido-
bitvijo znesli neznani ma-
lopridneži in bazen poško-
dovali.
Predsednik Krajevne skup-
nosti Zbelovo Slavko Mar-
zidovšek je na slovesnosti ob
odprtju povedal, da je bil novi
bazen izglasovan že v petih
predhodnih referendumskih
obdobjih, vendar se je ved-
no nekje zataknilo, vse do
pred štirimi leti. Takrat je
gradbeni odbor s predsedni-
kom Francem Štefaničem za-
čel urejati dokumentacijo in
prostor - zapuščen in zamoč-
virjen kos zemlje. Z veliko
truda Občine Slovenske Ko-
njice, Krajevne skupnosti
Zbelovo, sponzorjev in kra-
janov, stoji danes tam ponos
domačinov, ki je stal okoli
25 milijonov tolarjev.
Zaenkrat še neznani van-
dali, težko bi verjeli, da so z
Zbelovega, pa so se v soboto
znesli nad na novo odprtim
bazenom. Ponoči so vanj
zmetali betonske podstavke
senčnikov, ki so poškodova-
li dno. V bazen so vrgli še več
drugih predmetov, poškodo-
vali pa so tudi tam stoječe mi-
ze in stole. Četrstostoletno ča-
kanje na bazen jim očitno ni
pomenilo ničesar.
V Preboldu so v nedeljo od-
prli letni bazen, ki je prejš-
nji mesec dobil novega na-
jemnika - Turistično društvo
Žvajga Extrem Prebold. Že v
ponedeljek so se v bazenu v
okviru akcije Zajadrajmo v
poletje začeli plavalni teča-
ji, ki jih pripravlja Športno
driištvo Mladi talent. V po-
letnih mesecih bo na pre-
boldskem bazenu še več pla-
valnih tečajev in drugih do-
godkov. Občina je lani v ob-
novo vložila 4 milijone to-
larjev, novi najemnik pa je
letos uredil predvsem okoli-
co bazena.
Prejšnji četrtek so v Sloven-
skih Konjicah odprti prenov-
ljeno kopališče na Dobravi, ki
ga je v upravljanje prevzelo Jav-
no komunalno podjetje.
Z obnovo kopališča so pri-
čeli pred nekaj tedni. Zame-
njali so 250 kvadratnih me-
trov betonskih površin na dnu
olimpijskega bazena, 700 kva-
dratnih metrov betonskih
ploščic, 180 kvadratnih me-
trov betonske ograje, opremo
za dezinfekcijo vode, vso teh-
niko in opremo za kloriranje
vode in še kaj. Direktor JKP
Dušan Slapnik je na odprtju
posebej pohvalil mlade, ki so
opravili kar 1.200 brezplač-
nih delovnih ur. Sicer pa ima
komunalno podjetje z baze-
nom velike načrte. V prihod-
njih letih naj bi odprti kom-
pleks dopolnila zaprta kon-
strukcija, ki bi omogočila ko-
panje tudi v zimskem času.
JG, NL, TT, AM
Kopališče Pingo v rekreacijskem centru Cizej v Orli vasi se ponaša z 80-metrskim toboganom. Na tem
kopališču stane dnevna karta 650 tolarjev, popoldanska 500, za otroke do 10 let starosti pa 300 tolarjev. V
kopališču Pingo je možno tudi nočno kopanje.
Ko slavijo čebelarji
čebelarska družina iz
Šmarja pri Jelšah je praz-
novala v soboto 120-letni-
co prve omembe.
Zanimivo je, da se je le-
tos najprej pripravljala na
praznovanje 55-letnice usta-
novitve, nato pa je njen pred-
sednik Alojz Tirgušek (pre-
jemnik letošnjega najvišje-
ga občinskega odličja) našel
v Slovenskem gospodarju iz
leta 1881 podatek o čebelar-
skem shodu v Šmarju, ki ga
je pripravila tamkajšnja dru-
žina.
Sobotno slavje je bilo v Če-
belarskem domu, zgrajenem
pred tremi leti. Takrat je priš-
lo tudi do ustanovitve šolske-
ga čebelarskega krožka, v ka-
terega je bilo zadnje šolsko
leto vključenih 18 učencev.
Smarska čebelarska družina
namreč šteje 32 članov, ve-
činoma upokojencev, ki si že-
lijo nadaljevanja bogate tra-
dicije. Ti se srečujejo v Če-
belarskem domu vsako prvo
nedeljo v mesecu, ko se po-
govarjajo predvsem o zdravs-
tvenem stanju čebel in načr-
tih. Vsako leto odidejo tudi
na strokovno ekskurzijo.
Na sobotni slovesnosti, ki
se je je udeležil kmetijski mi-
nister Franci But, so razvili
prapor ter kot prvi v državi
oblekli svečane čebelarske
obleke po vzoru velikega če-
belarja Janše. Šmarski čebe-
larji se že pripravljajo na
ljubljanski svetovni čebelar-
ski kongres v letu 2003, ko
pričakujejo v domačem kra-
ju goste iz tujine.
BJ
Odvoz zapuščenih vozil
Na območju mestne občine ureja ravnanje z zapuščeni-
mi in dotrajanimi vozili poseben pravilnik, po katerem so
lani na občinske stroške odstranili 84 vozil, za 39 vozil pa
je občinskim redarjem uspelo poiskati lastnike, ki so mo-
rali za odvoz vozila poskrbeti sami. Zapuščeno vozilo je
tisto, za katerega nihče ne skrbi, ni registrirano ali nima
registrskih tablic. Občinski redar ali inšpektor pa lahko
odredi odvoz zapuščenega ali dotrajanega vozila v prime-
rih, ko le-to stoji na cesti ali drugi javni površini tako, da
ovira druge.	(IS)
VPRAŠAJTE SVOJEGA ZUPANA
Streha nad
glavo in
prispevki
»Smo mlada tričlanska
družina iz Prebolda s pov-
prečnimi mesečnimi dohod-
ki. Ker nimamo svojega sta-
novanja, smo lani kupili za-
zidalno zemljišče v Žalcu (
na Škafarjevem hribu), kjer
si nameravamo ustvariti no-
vi dom. Aprila smo začeli
urejati dokumentacijo, ki jo
potrebujemo gradnjo. Za-
taknilo pa se je pri informa-
tivnem izračunu komunal-
nega prispevka, ki ga obči-
na obračuna pri vsaki no-
vogradnji. Izračun za hišo
s povprečno bivalno povr-
šino je znašal 1,2 milijona
tolarjev. Ne razumemo, da
moramo plačevati investi-
cijo, pri kateri se pojavlja
vprašanje, kdaj se bo grad-
nja, ki jo sofinanciramo,
sploh pričela. Kdo nam za-
gotavlja, da nam čez pet ali
več let, ko se bodo izvajala
dela, npr. asfaltiranje cestiš-
ča (asfalt moramo plačati
že sedaj), ne bo zaračunan
še kakšen prispevek.
Vsi vplivni ljudje, s poli-
tiki na čelu, govorijo, da bo-
do mladim družinam omo-
gočili pot do strehe nad gla-
vo (nakup stanovanja,
gradnja hiš ...), zato vas
sprašujemo, kaj vi mislite
o tem. Samo za informaci-
jo: zaradi plačila komunal-
nega prispevka (njegova ce-
na je približno toliko, kot
bi nas stala strešna kritina)
se bo naša družina še na-
prej stiskala na dvajsetih
kvadratnih metrih, kajti z
začetkom gradnje bomo
prisiljeni počakati še kak-
šni dve leti.
Za konec pa še to: glede
na to, da stanujemo v so-
sednji občini, ali ne bi bilo
bolj pametno, da bi ljudi
spodbujali, naj pridejo ži-
veti v vašo občino, ne pa,
da jih odganjate. Dolgoroč-
no je za občino boljše, če
ima več gospodinjstev in
prebivalcev.
Odgovor župana Občine
Žalec Lojzeta Posedela: »Pri
referentu je družina naroči-
la informativni izračun ko-
munalnega prispevka za grad-
beno parcelo na Škafarjevem
hribu. Pri tem ni priložila po-
trebne dokumentacije, tem-
več sta bila edina podatka po-
vršina parcele (633 kvadrat-
nih metrov) in ocenjena po-
vršina objekta (250 kvadrat-
nih metrov). Referent je pris-
pevek izračunal po lastni oce-
ni, da je možno izvesti pri-
ključek na vodovodno omrež-
je in asfaltno cesto. Ker ni bilo
govora o točno določeni par-
celi, temveč le površini, tu-
di ni preveril ostalih možno-
sti. Tako je lahko prispevek
nižji, če je cesta dejansko ma-
kadamska oz. bistveno višji,
če je cesta asfaltna in je ob-
jekt možno priključiti na jav-
no kanalizacijsko omrežje.
Tako ugotavljamo, da v bo-
doče ni smiselno dajati in-
formativnih izračunov stran-
kam brez potrebne doku-
mentacije, kot je bilo to v da-
nem primeru. Vsekakor ni bil
interes zaračunavati stvari, ki
niso zgrajene oz. še manj ob-
ljubljati, kdaj bodo. Dejstvo
pa je, da objekt z uporabno
površino 250 kvadratnih me-
trov na parceli s 633 kvadrat-
nimi metri in na lokaciji Ška-
farjev hrib ne more biti ce-
nena investicija in vsekakor
presega zmožnosti mladih
družin. Škafarjev hrib je na-
mreč žalska elitnejša lokaci-
ja, ker je pač del parcel ko-
munalno opremljen. Enak
primer je tudi na ostalih ob-
močjih, tudi izven žalske ob-
čine, kjer so parcele komu-
nalno opremljale.
Večji problem, ki se po na-
šem mnenju kaže tudi v tem
primeru, pa je nakup stavb-
ne parcele. Prejšnji lastnik
zemljišča namreč ni vlagal v
komunalno opremo, verjet-
no niti ni plačal spremembe
namembnosti iz kmetijske-
ga v stavbno zemljišče, pa je
parcelo vseeno prodal kot
stavbno zemljišče. To pome-
ni, da je kupec že lastniku
plačal del stroškov, ki jih le-
ta ni bil upravičen zaračuna-
ti. Vendar je to problem neu-
rejene davčne zakonodaje, saj
dobiček iz naslova spremem-
be statusa zemljišča pobere
lastnik zemljišča, ki sam za
to ni finančno prispeval nič.«
Delitev
šentjurske
občine
Bralec iz Gorice pri Sliv-
nici sprašuje župana Obči-
ne Šentjur Jurija Malovrha,
kaj misli o predvideni deli-
tvi občine.
Župan Jurij Malovrh: »Vse
to je delno odgovor na pogo-
sta svetniška vprašanja in go-
vorjenja o tem, da so obrob-
ne krajevne skupnosti zapo-
stavljene in ne dobijo toliko,
da bi se hitreje in učinkovite-
je razvijale. Sklenili smo, da
se končno odpovemo temu
»izkoriščanju« in omogočimo
vsem, da se hitreje razvijajo.
Če bodo kandidati za nove ob-
čine uspeli, bodo po novem
zakonu za svojo dejavnost de-
jansko tudi dobili več denar-
ja kot doslej iz enotne občin-
ske blagajne. Vprašanje pa je,
kako bodo pri letošnjem ime-
novanju občin gledali na pre-
majhno število prebivalcev in
kako se bodo odločili. Pri nas
zaenkrat izpolnjuje vse pogoje
le kandidatura za samostoj-
no občino Šentjur, Planina pa
bi uspela, če bi se pridružile
KS Prevorje, Gorica pri Sliv-
nici in Loka pri Žusmu. Dr-
žavni zbor jih lahko enostav-
no priključi, če tega krajani
ne želijo, pa bo potreben re-
ferendum.«
SKO, TV
Za cesto ni
denarja
Več krajanov naselja Vev-
če-Stopnik se skriva za
vprašanjem, ki so ga naslo-
vili na župana Občine
Vransko Franca Sušnika.
Krajane v omenjenem na-
selju moti makadamska ce-
sta, ki vodi mimo Dolarje-
vih, Mrakovih in Žunterje-
vih vse do cestninske po-
staje. Po tej cesti, za katero
krajani pravijo, da je preoz-
ka, plazovita in nevarna,
vozijo na Vransko tudi šo-
larje; krajani pa si za raz-
širitev in asfaltiranje ceste
prizadevajo že več let. Do-
slej iz Občine Vransko še
niso prejeli odgovora, po
urejeni cesti pa bi se nad-
vse radi vozili še letos.
Župan Občine Vransko
Franc Sušnik: »Povezovalna
cesta v naselju Jevše mimo Do-
larjevih in Žuntarjevih pove-
zuje javno cesto 992530 Pre-
kopa-Jevše in gozdno cesto G
3125 s cestninske postaje. Ce-
sta ni kategorizirana, po ome-
njeni povezovalni cesti trenut-
no poteka prevoz šoloobvez-
nih otrok.
Javna cesta in gozdna cesta
sta primerno urejeni in vzdr-
ževani. Prenova odseka pove-
zovalne ceste mimo Dolar j e-
vih in Žuntarjevih ni na prio-
ritetni listi prenove cest v ob-
čini Vransko. Prenova oziro-
ma asfaltiranje omenjenega
odseka v naslednjih treh le-
tih ni planirana, ker še ni uvrš-
čena na prioritetno listo ob-
nove cest in cestnih odcepov
v občini Vransko. V občini je
še veliko makadamskih cest
in cestnih odsekov, ki pove-
zujejo gospodinjstva iz višjih
predelov občine z dolino in
so na prioritetni listi za ob-
novo in asfaltiranje.« US
Št. 27. - 5. julij 2001
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Čez kožo ob
dnevu rudarjev
Častni skok letos očetu Velenja Nestlu Žganku - Minister Kopač: »Treba bo
znižati stroške!«
Minulo soboto so rudar-
ji v Velenju, zadnjem pra-
vem knapovskem mestu v
Sloveniji, pripravili tradi-
cionalni skok čez kožo. Le-
tos že enainštiridesetič, v ru-
darski stan pa je skočilo 55
rudarjev, rudarskih tehni-
kov, strojnikov in elektri-
karjev. Častni skok je tokrat
pripadel »rdečemu kralju«
Nestlu Žganku, nestorju
mesta Velenje in dolgolet-
nemu direktorju rudnika.
Slavnostni govornik, mini-
ster za okolje in prostor Ja-
nez Kopač, je ob tej prilož-
nosti poudaril, da bo sloven-
ski elektroenergetski trg kma-
lu odprt tudi za tujo konku-
renco. Zato morajo rudarji
znižati stroške svojega poslo-
vanja in biti še bolj inovativ-
ni, je menil Kopač. Proizva-
jalcem električne energije bo
po njegovih besedah poma-
gala tudi država prek t.i. pro-
grama nasedlih investicij,
proizvajalci pa za tovrstno po-
moč lahko zaprosijo le en-
krat. Kopač je tudi napove-
dal, da bo krška nuklearka
sredi prihodnjega leta zače-
la proizvajati električno ener-
gijo za potrebe hrvaškega tr-
ga. Omenil je tudi ustanovi-
tev holdinga, v katerega naj
bi bila povezana elektroener-
getska podjetja, ki bi na ta
način lažje bila bitko s tujo
konkurenco. Še naprej pa os-
taja odprto vprašanje, je opo-
zoril minister Kopač, kje bi
bil sedež tega holdinga.
Častni skakalec čez kožo
Nestl Žgank, nosilec partizan-
ske spomenice 1941 in prvi
častni občan občine Velenje,
se je v novejšo zgodovino Ve-
lenja zapisal kot človek, ki mu
niso bile mar le nakopane to-
ne premoga, temveč je hotel
svojim rudarjem zagotoviti tu-
di človeku primerne delovne
in stanovanjske razmere. Za-
to je kot direktor rudnika v
letih od 1950 do 1965 in ka-
sneje od 1969 do 1978 kot
predsednik velenjske občine
marsikdaj v nasprotju z že-
ljami takratne vrhuške oral ve-
lenjsko ledino. Hkrati z rast-
jo premogovnika je spodbu-
dil sodelavce, da so v števil-
nih udarniških urah gradili da-
nes peto mesto v Sloveniji.
Slovesnosti sta se med dru-
gimi udeležila tudi Robert
Golob, državni podsekretar
za energetiko, ter bosansko-
Hercegovski minister za ener-
gijo, rudarstvo in industrijo
Hasan Bečirovič, ki si je skupaj
z direktorjem Premogovni-
ka Velenje Francem Zerdi-
nom že v petek ogledal delo
na odkopih in se s tamkajš-
njim vodstvom pogovarjal o
organizaciji, tehnologiji in
varnosti dela v rudniku.
SKO
Foto: GAŠPER DOMJAN
Nestl Žgank je v svoji novi uniformi (staro je pred leti podaril nekemu rudarju) pred častnim skokom
nazdravil s 'kamerati'.
KS Šempeter praznuje
Osrednjo slovesnost ob le-
tošnjem krajevnem in žup-
nijskem prazniku KS Šem-
peter v Savinjski dolini so
pripravili minulo soboto v
tamkajšnjem zadružnem
domu.
O delu in načrtih je govo-
ril predsednik sveta KS Jo-
že Randl, v imenu občine
Žalec pa je prisotne pozdra-
vil podžupan Ferdinand Ha-
ler. V nadaljevanju so pode-
hli priznanja krajevne skup-
nosti, ki so jih prejeli Jože
Tekavc, Anton Marko, Druš-
tvo podeželske mladine, Jo-
žica Bratuša in Ignac Dvor-
nik. Grb KS sta prejela Vera
Kalčič in Zvonko Kotnik, po-
sebno priznanje pa Jure Ka-
lišnik. Za častnega krajana
so imenovali Franca Štorma-
na. V počastitev praznika so
že med tednom pripravili
razstavo keramičnih izdel-
kov Jaroslava Hrustalenka in
Jožeta Pogačarja, gledališko
predstavo Zeus in Evropa in
več zabavnih športnih prire-
ditev.
T. TAVČAR
Predsednik Sveta KS Šempeter v Savinjski dolini Jože Randl in častni
krajan Franc Štorman.
Novo vozilo za praznik
v Preboldu so praznovali 80-letnico PGD Prebold-Do-
lenja vas-Marija Reka, ki je ob tej priložnosti pridobilo
novo sodobno gasilsko vozilo GVC 16/25, hkrati je bil
tudi Dan gasilca GZ Prebold.
Po povorki, v kateri je sodelovalo približno 260 gasilcev,
so se zbrali pred preboldskim gasilskim domom, kjer so
zbranim spregovorili predsednik PGD Prebold-Dolenja vas-
Marija Reka Rudi Herman, predsednik GZ Prebold Jože Ve-
ber, preboldski župan Vinko Debelak in poslanec v držav-
nem zboru Franc Sušnik. Na slovesnosti so podelili več druš-
tvenih in državnih priznanj, blagoslov novega vozila pa sta
opravila domači župnik Franc Serec in naslovni škof dr.
Vekoslav Grmič. Značilnosti novega vozila so, da ima po-
gon na vsa štiri kolesa, cisterno za 3600 litrov vode, vgraje-
no visokotlačno črpalko s 1600 litrov vode in rezervoar s
penilom.	T. TAVČAR
KOZERIJA
Biciklbataljon
Komandir celjske policij-
ske postaje je ob pričetkn se-
zone celjskega policijskega
biciklbataljona potamal, da
so s sezono (pseudo)terorja na
dveh kolesih pričeli tako poz-
no zato, ker matično mini-
strstvo ni zmoglo prej zbrati
sredstev za nakup uniforme.
Le-ta, med drugim, zaje-
ma tudi kratke hlače. Ob tem
sploh ni dodal, da po novem
biciklbataljon terenskih vaj
ne opravlja več v celotni for-
maciji - paru, temveč je pri-
padnik bataljona na terenu
prepuščen samemu sebi, ta-
ko, kot je bilo opaženo prejš-
njo sredo. Morda pa je mini-
strstvo zaenkrat zmoglo le na-
kup ene uniforme in bo dru-
gi pripadnik biciklbataljona
kmalu dopolnil prvega v us-
trezno celoto dveh za enega.
Zaenkrat se bo prvi (če se,
seveda, ob izmeni ne bosta
preoblekla) moral za to tru-
diti sam. Kako bo uspešen je
... pardon... ni vprašanje.
Življenje je pač težko in nih-
če ni popoln. Še posebej tež-
ko je to zahtevati od kratkoh-
lačnikov. In tako se osamljen,
policijsko delo je le stresno,
oklepa svojega bicikla, s ka-
terega redkokdaj sestopi.^Niti
v pešconi, v mestnem jedru
ne, kot smo na terenu opa-
žali prejšnjo sredo. Morda ga
begajo množice (?), morda ga
je strah, da bi ga povozil ka-
teri od mimobrzečih kolesar-
jev, voznikov koles z motor-
ji, motoristov ali, bognedaj,
celo avtomobilistov. Morda
pa v hudi osamljenosti brez-
ciljno bega sem in tja in ča-
ka na dopolnitev enote, ko
bo sestop in angažma mor-
da lažje uresničljiv. Za zdaj
pa, ves sijoč, v polni bojni
opremi paradira po vseh ko-
tičkih našega malega mesta,
ne meneč se za dogajanje
okoli sebe, ne meneč se za
prometne znake in pravila,
ne meneč se, ali je pločnik
ali cesta. Morda pa je bil raz-
vojni preskok prehiter, pre-
velik in ne bi smeli spustiti
faze skiroja.
Pa nazaj h komandirju. Po-
nujam vam poslovno sodelo-
vanje. V celoti prevzamem vse
stroške biciklbataljona z ven-
tilčki vred (se še spomnite?)
v zameno za poveljevanje in
upravljanje z bataljonom. Za-
gotavljam vam, da bodo v le
eni sezoni, pa čeprav skraj-
šani, pokriti vsi stroški, od
ministrstva nf bom zahteval
niti tolarja, pa še za žamet
za dolge hlače bo ostalo. Ker
se bojim, da se bova težko do-
govorila in od tega posla ver-
jetno ne bom imel nič, vam
bom kar zaupal, kako.
Biciklbataljon bi lociral na
vrt znanega gostinskega lo-
kala s hitro prehrano. Bici-
kle bi previdno skril za bliž-
nji vogal, kjer bi jih varoval
tisti pripadnik, ki morda še
nima popolne uniforme. Pr-
vi pa bi moral sedeti za mi-
zo in se delati, kot da pije
sok. No, pil bi ga lahko tudi
v resnici. Le vsake toliko ča-
sa bi moral vstati in vse ti-
ste, ki se pripeljejo mimo na
kolesih z motorji ali brez, brez
čelad... oglobiti za predpisa-
no kazen. Po nestrokovni oce-
ni, preračunano iz dveh ur
opazovanja, menim, da bi
za uniforme zbrali že prvi
dan, do malice. Ja, tudi stroš-
ke le-te bi kril. Pa saj bi bila
kar pri roki. Ko bi se prekrš- ■
karji na to zasedo navadili
(znani zasebni radio bi prvi ■
teden prosil za malo priza-:
nesljivosti), bi biciklbataljon
oziroma njenega pripadni- ]
ka zvito prestavil na drugo \
stran - na gostinski vrt zna-
ne kavarne.
Ker verjetno posla ne bo-
va dogovorila, se bojim, da
bo stanje tudi ob letu enako.
Občani bodo cono za pešce
še naprej demokratično upo-
rabljali kot cono za vse, kar
leze in gre oziroma kot cono
vseh udeležencev v prometu,
policaji biciklbataljona v
kratkih hlačah pa se bodo
spet demokratično, tokrat pa
še - solidarno s svojimi kole-
gi drugih bataljonov - pridru-
žili množici prekrškarjev. Vsi
enaki, vsi enakopravni.
O poslovnem predlogu za
celjski mestni park pa kdaj
drugič. Ni hudič, da se ne bi
dalo tudi tam kaj pametne-
ga početi.	ČV
Vinsica
cesta
povezuje
Občina Vojnik je pričela
z ureditvijo vinske ceste, ki
se bo nadaljevala iz Sloven-
skih Konjic. Potekala bo
preko Črešnjic do Franko-
lovega in na Lipo, vključili
pa se bodo tudi ponudniki
na Dednem Vrhu in v Glo-
bočah.
Cesto naj bi predvidoma
speljali tudi v smeri proti ob-
čini Dobrna preko Socke ter
v občino Šentjur, s čimer bi
dobila regijski značaj. Obči-
na Vojnik vabi vse, ki nudijo
kakršnokoli turistično, kuli-
narično ali etnološko ponud-
bo in so pripravljeni sodelo-
vati, da se vključijo v ta pro-
jekt. Vsi podatki, vključno z
zemljevidom predvidene tra-
se, bodo na voljo v Krajev-
nih skupnostih Frankolovo,
Nova Cerkev in Vojnik.
Bo.J.
Št. 27. - 5. julij 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Po
celjsko
Bo že držalo, da je Celje
bolj zaspane sorte mesto. To-
da tega, da se ne bi kar vsi
po vrsti nekaj trudili in pra-
skali, da bi ga zdramili, te-
ga pa tudi ne gre odrekati.
Pa eni obupajo, ker ni odzi-
va, drugi, ker ni zaslužka,
tretji pa še kar nekaj praskajo
tam naokoli.
V zadnjem času sem si
podpiral lenobo in bil pravi
Celjan. Ni se mi ljubilo ven
na napovedane (kvazi) kul-
turne dogodke, še šport me
ni premamil in mojemu sil-
nemu zanimanju za politi-
ko in vsemu, kar je v zvezi z
njo navkljub, tudi na sejo
mestnega sveta ne. Četudi je
javna. Pa sem lepo doma se-
del, ugrabil otrokom teleko-
mander (kaj pa bodo kar na-
prej tisti MTV in Cartoon net-
work zijali) in program za-
cementiral na »petko« - ka-
nal, na katerem spremljamo
spored celjske televizije. Ja,
tiste, ki jo vsi pljuvamo, iz
katere se norčujemo, jo pa vsi,
vsaj po malem gledamo.
In sem spremljal zaseda-
nje mestnega sveta, preno-
su katerega so namenili kar
dve kameri in dva mikrofo-
na. Žal nobeden od obeh ni
deloval bolj kot napol in sem
se pač tisto popoldne šel bolj
branje z ustnic kot posluša-
nje in gledanje naših mest-
nih svetnikov. Pa ga ni bilo
junaka, ki bi našel tisti stik
na mikrofonih, ki ni najbolj
deloval in je bil ne-stik bolj
kot stik. In sem obupal in či-
sto po celjsko - šel na pir
In potem sem, na vročo ne-
deljo, spremljal po televiziji
prenos fuzbala s Skalne kle-
ti. Ja, tistega, ko so Publiku-
movci tako lepo igrali in skozi
stranska vrata čez Slovake v
Evropo lezli. In neznosno uži-
val ob uspehu, pa zraven tr-
pel, ker smo Celjani spet po-
stali svetovni inovatorji in no-
gometno tekmo prenašali z
eno (da, prav berete, eno) ka-
mero. Kar je še vedno bolje,
'kot da bi jo spremljali brez
kamere. Pa se ni nič videlo
oziroma se je videlo bolj ma-
lo in še sreča, da je Luki ob
prenosu kaj povedal. In še
večja sreča, daje govoril več,
ko je bila žoga tam na oni
strani, daleč od kamere in
manj, ko nam je bila v vid-
nem polju. In sem malo po-
šimfal. Pa pomislil - hudiča,
pa saj sem si sam kriv. Kaj
pa tako po celjsko doma
pim in gledam na televiziji
tisto, kar se dogaja le slabih
petsto metrov stran. In sem
ugasnil televizijo in - čisto po
celjsko - šel na pir. Bom že
jutri izvedel, za koliko golov
smo tudi Celjani bliže Evro-
pi.
PS: Bi kupili tej celjski te-
leviziji še kakšno kamero in
kak mikrofon, da bomo še
bolj po celjskoknežje lahko
svoje mesto in življenje v
njem kar preko televizije
spremljali?
BRST
Otrok ne sme
zmanjkati!
Svet staršev III. Osnovne
šole Celje se je prejšnji te-
den zavzel za prilagoditev
obstoječega šolskega okoli-
ša tako, da bi tudi v prihod-
njih šolskih letih v prvi raz-
red lahko vpisali najmanj
po 2 oddelka otrok. Njiho-
vo pobudo so podprli tudi v
svetu zavoda, z njo pa sez-
nanili občinski oddelek za
družbene dejavnosti ter od-
bor za družbene dejavnosti
celjskega mestnega sveta.
111. OŠ Celje je še pred ne-
kaj leti dobesedno pokala po
šivih in tudi ob dvoizmen-
skem pouku komaj zagotav-
ljala dovolj prostora za pouk
okoli 800 učencev. Odloči-
tev, da iz šolskega okoliša
pred štirimi leti izvzamejo
območje Aljaževega hriba in
Zelenice ter otroke preusme-
rijo v OŠ Frana Kranjca ozi-
roma II. OŠ Celje, je bila za-
to takrat dobrodošla, čeprav
so v šoli vseeno gledali na-
prej ter opozarjali, da se zna
glede na demografske podat-
ke število novorojenih otrok
v zmanjšanem šolskem oko-
lišu sčasoma močno zmanj-
šati. Zdaj za prihodnja šol-
ska leta III. OŠ že kritično pri-
manjkuje učencev, saj je šo-
la matična zgolj za otroke iz
najožjega mestnega središča.
V letošnjem šolskem letu
so imeli 514 učencev, septem-
bra pa v šolskih učilnicah po
besedah ravnatelja Ivana Ja-
neza Domitroviča pričaku-
jejo le še 475 otrok. In čeprav
2 oddelka prvošolcev septem-
bra še nista vprašljiva, saj bo-
do všolali 48 otrok, je slika
precej drugačna že za šolsko
leto 2002/3, ko bodo v III.
OŠ začeli z devetletko. V svo-
jem šolskem okolišu imajo
zaenkrat po podatkih iz mi-
nistrstva za šolstvo na sezna-
mu le 25 otrok, po občinskih
podatkih pa naj bi jih bilo ne-
kaj več, okoli 30. V III. OŠ
Celje se zato zavzemajo, da
šolski okoliši ne bi bili več
ostro omejeni, pač pa bi pri
vpisu malčkov v prve razrede
osnovnega šolanja v občin-
skem oddelku za družbene de-
javnosti upoštevali enakomer-
no porazdelitev učencev med
najbližje šole.
I. STAMEJČIČ
Čistejša vojniška občina
v občini Vojnik namera-
vajo zgraditi čistilno napra-
vo in urediti tri kanaliza-
cijske sisteme.
Za čistilno napravo v No-
vi Cerkvi trenutno še prido-
bivajo gradbeno dovoljenje,
lokacijskega pa že imajo. Či-
stilna naprava je načrtovana
za dva tisoč populacijskih
enot oziroma gospodinjstev,
pokrivala pa naj bi področje
Višnje vasi in celotno Novo
Cerkev.
Z urejanjem kanalizacije
v Novi Cerkvi so pričeli že
lani, doslej pa so vložili 12
milijonov tolarjev. Prvi del
kanalizacije sega od Nove
Cerkve do bodočega zbiral-
nika oziroma do čistilne na-
prave. Letos se bo izgradnja
nadaljevala, vanjo pa naj bi
vložili še enkrat toliko denar-
ja. Denar bodo zbrali s takso
oziroma prispevki za vodo,
ki pa jih po besedah vojniš-
kega župana Bena Podergaj-
sa vsi ne plačujejo. Večina
vodovodov v Novi Cerkvi na-
mreč ni v javnem upravlja-
nju.
Za kanalizacijo v Arclinu,
ki bo pokrivala področje proti
Ljubečni in Trnovljam ter ož-
ji Arclin, navezovala pa se bo
na obstoječi zbiralnik, pri-
dobivajo gradbeno dovolje-
nje. Kmalu naj bi bila dogra-
jena tudi kanalizacija v sa-
mem Vojniku, kjer bodo na
že obstoječi zbiralnik priklju-
čili večino kraja. »Del siste-
ma je združen, kar pomeni,
da so fekalne in meteorne vo-
de v istem kanalu,« je poja-
snil vojniški župan in dodal,
da bo potrebno del teh kana-
lov razdeliti oziroma ločiti
vode, saj to zahteva čistilna
naprava. Skupaj s tem prob-
lemom bodo reševali tudi ce-
lotno kanalizacijo ob Hudi-
nji. Del kanalizacije oziro-
ma čistilna naprava na Fran-
kolovem bo zgrajena skupaj
s trgovino. Mercator se je na-
mreč zavezal, da bo ob ob-
jektu zgradil tudi manjšo či-
stilno napravo.
Tako v občini Vojnik osta-
neta neurejena Socka in Lem-
berg, kjer bodo še poiskali
ustrezne rešitve. Z izdelani-
mi projekti se bodo predvi-
doma septembra prijavili na
razpis ministrstva za okolje
in prostor.
BOJANA JANČIČ
Praznovali Janševi nasledniici
Pred kratkim so čebelar-
ji iz Bočne in Gornjega Gra-
da praznovali 70 let orga-
niziranega dela.
»V čebelarsko društvo je
vključenih 42 čebelarjev, ki
se nenehno izobražujejo. V
društvu organiziramo preskr-
bo s čebelarskim reproma-
terialom, skrbimo za zdravs-
tveno varstvo čebel, ki je v
zadnjih letih vedno bolj ak-
tualno, preko prikazov čebe-
larjenja na naših turističnih
prireditvah pa popularizira-
mo čebelarstvo in potrošnjo
čebeljih pridelkov,« je pripo-
vedoval Jože Zalesnik, pred-
sednik gornjegrajskih čebe-
larjev, ki je za svoje delo pre-
jel odličje Antona Janše II.
stopnje.
Jubilej je bila prava prilož-
nost, da so se zahvalili vsem,
ki so v preteklosti tako ali dru-
gače spodbujali čebelarsko
delovanje. Ivan Stradovnik,
Janez Fale in Jože Fašun so
poslej nosilci Janševega od-
ličja 111. stopnje. Čebelarji so
izkoristili praznovanje tudi
za pripravo razstave in stro-
kovno predavanje.
EDI MAVRIČ
Gremo na festival!
Moram priznati, da me je
velikokrat imelo, da bi po-
letne počitnice preživel kje
drugje kot ob jadranski oba-
li. Ne boste verjeli, toda ne-
kajkrat mi je že uspelo, to-
da še vedno nisem uspel priti
do festivala v Readingu. Mi
je pa uspelo,priti do uradne
spletne strani festivala, ki
ždi na naslovu www.rea-
dingfestival.com.
Tisti, ki sodobno popular-
no glasbo spremljate tudi iz-
ven konteksta MTV in Videos-
potnic, veste, da gre za naj-
brž najbolj prestižno rockov-
sko fešto na prostem. No,
morda sem krivičen. Veliko
ljudi je za Reading slišalo prav
po zaslugi MTV. Glasbeni
poznavalci vam utegnejo ce-
lo reči, da je Reading skoraj
tako velik kot Woodstock, če-
prav se bo najbrž kdo pridu-
šal, da obstajajo tudi večji in
bolj obiskani festivali. Kakor-
koli že, Reading je glasbeni
festival, ki se dogaja vsako
leto ob koncu avgusta in na
njem nastopa kup znanih
glasbenih imen. Ah, skoraj
bi pozabil. Reading je mesto
v Angliji, zato ne poznam
prav veliko domačih romar-
jev, ki bi se lahko pohvalili z
obiskom tega festivala.
Prav zato me je pritegnila
ta spletna stran, saj me letos
v Readingu ne bo. Sem si pa
zato lahko pogledal seznam
nastopajočih, ki je prav za-
nimiv. Poleg Marylin Man-
son in The Cult, ki jih bo-
mo, mimogrede, baje lahko
videli tudi na stožiškem hi-
podromu, bo barve nevarnih
rockerjev branil tudi Iggy
Pop. Svoje bo odcvilila tudi
PJ Harvey, za katero se še da-
nes ne morem odločiti, ali
je neznansko seksi aH pa ima
le hudičevo dober imidž tri-
brzinske lajdre. Da ne bom
kar našteval nastopajočih, naj
povem, da lahko po moji
skromni oceni v treh dneh fe-
stivala pričakujete približno
sto nastopajočih, ki bodo za-
bavali obiskovalce na petih
različnih odrih. O približnem
številu govorim predvsem za-
radi dejstva, da za prizoriš-
če plesne in klubske glasbe
še niso znani vsi izvajalci.
Na glavnem odru bo moč
videti tudi Run DMC in Fun
Lovin Criminals. Ja, tudi sled-
nje bomo videli pri nas in si-
cer na Otočcu. Ne bomo pa
videli Eminema, ki bo nasto-
pil zadnji dan festivala v Rea-
dingu. Pa Fear Factory naj-
brž tudi ne, bržkone užaloš-
čeno ugotovlja kovinsko na-
strojen del slovenskih obisko-
valcev te strani, ki prav tako
ne bodo odpotovali v Angh-
jo. Pa dovolj o tem.
Spletna stran je narejena v
flashu, zato bodo tisti s slab-
šimi povezavami utegnili
izreči kakšno žaltavo na ra-
čun funkcionalnosti. Sicer pa
je stran izgotovljena povsem
korektno. Preproste informa-
cije o nastopajočih, zemlje-
vid prizorišča, informacije o
pomembnih naslovih kot so
banke, supermarketi in po-
dobne stvari v Readingu, pra-
vila in navodila, možnost na-
kupa vstopnic, pravne infor-
macije in take reči. Kot sem
dejal, me letos Reading ne bo
videl. Hja, kdo ve, morda pa
prihodnje leto? Vsekakor
bom pred dokončno odloči-
tvijo obiskal to spletno stran.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Mladi gasilec
v soboto je v Tepanju, na tamkajšnji osnovni šoli, po-
tekalo področno tekmovanje društev Mladi gasilec.
Tekmovalci v dveh starostnih kategorijah so se pomerili v
vaji z vedrovko, metanju vrvi, prepoznavanju orodja, gaše-
nju z gasilnim aparatom, vezanju vozlov, prvi pomoči in
preventivnem testu. V obeh kategorijah sta zmagali ekipi
Osnovne šole Vojnik, drugi sta bili ekipi osnovnih šol Tepa-
nje in Slovenske Konjice, tretji pa ekipi Planine. Na meddr-
žavno srečanje društev Mladi gasilec, ki bo letos 28. in 29.
septembra v osnovni šoli v Vojniku, pa so se uvrstile ekipe
Vojnika, Tepanja in Slovenskih Konjic.	MJ
Št. 27. - 5. julij 2001
18
KRONIKA
Našli so
Jerneja
Gorski reševalci so našli truplo 25-
letnega celjskega alpinista Jerneja
Sinkoviča - V slovenskih gorah je
letos izgubilo življenje že deset ljudi
Petindvajsetletnega celj-
skega alpinista in načelni-
ka celjskega alpinističnega
odseka pri Planinskem
društvu Celje Jerneja Sin-
koviča so zadnji junijski
dan našli tristo metrov nižje
od kraja, kjer so ga njego-
vi kolegi usodnega 16. ju-
nija videli zadnjič.
»V iskalni akciji je sodelo-
valo dvanajst gorskih reševal-
cev z Jezerskega, štirje iz Ce-
lja ter osem vodnikov lavin-
skih psov,« pravi Drejc Kar-
ničar, načelnik Gorske reše-
valne službe Jezersko, ki je
pri iskalni akciji sodeloval
od začetka, prisoten pa je bil
tudi v soboto, ko so izpod de-
bele plasti kamenja, skal in
peska potegnili Jernej evo tru-
plo.
»Z reševalno akcijo smo za-
čeh že nekaj ur po nesreči, a
smo jo morali zaradi slabih
vremenskih razmer in nevar-
nosti zaradi ponovnih podo-
rov vmes tudi prekiniti. Za
to področje je značilna stal-
na krušljivost, kamenje pa-
da brez vzroka. Nevihte in
deževje močno vplivajo na
udor skal, dotok vode pa je
dodatno oviral dostop do me-
sta nesreče, kar je pomenilo
nevarnost za reševalce,« raz-
laga Karničar. V sredo, 20.
junija, so gorski reševalci z
Jezerskega med iskanjem
našli le nekaj centimetrski del
Jernejevega oblačila.
Jernej je usodnega 16. ju-
nija s prijateljem in tremi
pripravniki sestopal po ple-
zalni poti med veliko Babo
in Ledinskim vrhom, ko je
nenadoma začelo z vrha pa-
dati kamenje. Skupina si je
hitela iskati zavetje, le nekaj
trenutkov zatem pa je mimo
njih padla ogromna skala in
zadela ravno tisti predel ste-
ne, pod katerega se je umak-
nil Jernej.
»Ta plezalna pot je trenut-
no zaprta in upam, da bo ta-
ko tudi ostalo,« pravi Drejc
Karničar. »Ljudje se morajo
zavedati, da je alpinizem ne-
varen. Na Babo vodi tudi pot
preko Jezerskega sedla, ki je
manj zahtevna. Sicer pa je
predvsem na severnih stenah
slovenskih gora še veliko sne-
ga, kar je lahko izredno ne-
varno. Zato je nujna alpini-
stična zimska oprema in
ogromna mera previdnosti,«
nam je še povedal Karničar.
Planinsko društvo Celje je
v torek, 3. julija, v veliki dvo-
rani Narodnega doma v Ce-
lju pripravilo žalno sejo za Jer-
nejem Sinko vičem, ki je bil
tudi član Upravnega odbora
celjskega planinskega društva
in načelnik alpinističnega od-
seka Celje. Od svojega člana,
soplezalca, prijatelja, pa so se
poslovili včeraj na Mestnem
pokopališču Celje.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GD
Žalna slovesnost za Jernejem Sinkovičem v Narodnem domu.
Mrtvaški pajek. Zgovorno ime predzadnje smeri, ki sta jo v torek, 5.
junija, preplezala prijatelja Jernej Sinkovič in Matjaž Slapnik.
Zadnji roic za
legalizacijo orožja
Na celjski upravni enoti bo-
do še jutri sprejemali vloge
za legalizacijo orožja, kot to
določa nov zakon o orožju,
ki je začel veljati v začetku
letošnjega leta.
Vsi tisti, ki posedujejo orož-
je, pa ga doslej niso imeli pri-
javljenega, lahko to storijo še
jutri. Gre predvsem za varnost-
no, lovsko in športno orožje, a
se zanj ne more izdati dovolje-
nja, če izvira iz kaznivega de-
janja ali če je bilo kaznivo de-
janje z njim izvršeno. Prav ta-
ko se ne more izdati dovolje-
nja za vojaško orožje oziroma
za razstrelivo, zato občane po-
zivajo, da tovrstno orožje od-
dajo na Upravni enoti ali pa na
Policijski upravi Celje.
»Doslej smo sprejeli 43 vlog
za legalizacijo orožja, a nobe-
no takšno, da ne bi mogli iz-
dati dovoljenja. Največkrat gre
za pištole in samokrese,« nam
je povedal vodja oddelka za
upravne notranje zadeve pri
Upravni enoti Celje Matevž
Majcen. Po oddaji vloge opra-
vijo še nekaj postopkov pred
izdajo orožnega lista, med dru-
gim tudi strokovni pregled
orožja, dodaja Majcen.
Sicer pa bodo orožne listi-
ne v roku dveh let dobile nov
videz in bodo lahko tudi iden-
tifikacijski dokument.
S.Šol.
Dekle umrlo po rave partyju
Zaradi posledic po zaužitju dveh tablet ecstasyja je v torek ponoči umrla 17-letna Špela Zorman - Usodna je lahko
že ena sama tableta
Med rave partyjem, ki je
bil v noči s sobote na ne-
deljo v dvorani Golovec v
Celju, je 17-letna Špela
Zorman, dijakinja Srednje
zdravstvene šole iz Celja,
zaužila dve tableti ecstasy-
ja, zaradi česar je prišlo
do otekline možgan. Če-
prav so ji nudili takojšnjo
zdravniško pomoč, je Špe-
la v noči s torka na sredo
umrla.
Kot je povedal primarij dr.
Gorazd Voga, dr. med.,
predstojnik oddelka za in-
tenzivno in interno medici-
no, je imela Špela razširje-
ne zenice že med prevozom
v bolnišnico. »Ko smo jo ob
osmi uri zjutraj sprejeli na
oddelek, je bila še nekaj ča-
sa stabilna, potem pa se je
stanje zaradi poškodbe pri-
čelo zapletati. Da je zaradi
nepravilnega razmerja med
vodo in soljo, ki jo povzro-
či zaužitje ecstasyja, prišlo
do otekline možgan, smo
opazili takoj, vendar ni bi-
lo mogoče pomagati. Poš-
kodba je vplivala na celot-
no delovanje organizma in
dekle je padlo v komo,« je
povedal dr. Voga.
Kot je povedala Irena Go-
renak, predstavnica za sti-
ke z javnostjo pri Policij-
ski upravi Celje, policisti
še raziskujejo, kaj se je do-
gajalo na sobotnem party-
ju in zaslišujejo vse ude-
ležence partyja iz Sloveni-
je in tujine. Predvsem pa
iščejo človeka, od katere-
ga je Špela dobila usodni
tableti.
Po doslej znanih podatkih
je Špela zaužila tabletki,
imenovani »židovska zvez-
da«. »Gre za ilegalno izde-
lane tablete, ki so zelo neči-
ste, dodane imajo razne pri-
mesi, poleg tega pa je v po-
samezni tableti različna ko-
hčina droge, ki je ni mogo-
če določiri v naprej,« pravi
dr. Voga, ki meni, da je na
poškodbo, do katere sicer pri-
haja zelo redko, vplival splet
različnih okoHščin. »Dekle
prej najverjetneje ni jema-
lo nobenih mamil, in posle-
dice so bile zato še toliko
večje. Udeleženci rave party-
jev menijo, da bo, če pijejo
dovolj vode in se gibljejo,
učinek droge s tem izginil,
vendar se to vedno ne zgo-
di. Po zaužitju ecstasyja se
namreč spremeni razmerje
med soljo in vodo v telesu.
V primeru, da se to zgodi v
možganih, so posledice lahko
usodne,« opozarja doktor
Voga, ki poudarja, da koli-
čina zaužitih tablet še ne po-
meni, da ne bo prišlo do po-
sledic. »Da pride do usod-
nega zapleta, je lahko dovolj
že ena sama tableta.«
Pogostejše posledice uživa-
nja ecstasyja na rave partyjih
so povišana temperatura, de-
hidracije, zaradi pomanjka-
nja tekočine pa lahko pride
tudi do poškodbe ledvic, ven-
dar udeleženci partyjev zara-
di tovrstnih poškodb ponavadi
ne iščejo zdravniške pomo-
či. »Enkrat doslej smo že po-
magah fantu, pri katerem je
prišlo do podobne poškodbe,
vendar ne s tako usodnimi po-
sledicami. Po nekaj urah se
je zbudil iz kome in odšel do-
mov,« pravi dr. Voga in pou-
darja, da je poškodba, do ka-
kršne je prišlo pri Špeli, po-
gostejša pri mladih ženskah,
primeri tovrstnih zapletov pa
so znani predvsem iz tujine.
Špeli žal ni bilo mogoče
več pomagati. Bo tragedija
streznila vsaj koga drugega?
ALMA M. SEDLAR
NOČNE CVETKE
•	Čudni roparski časi prihajajo. Tile tatiči
so zadnje dni »ratali« precej skromni. Nek-
do je v Celju razbil stekla na avtu, v notra-
njosti pa pustil nedotaknjene avtoradio, zvoč-
nike in računalnik. Sprašujemo se, če ni imel
težav s prebavo, saj je opravil vse na hitro,
ukradel pa le dva zavojčka prepečenca...
•	Skupinsko se šli Simona, Vesna in Branko v
Kovinarski ulici - spreti namreč. Kako jim je
to uspevalo, vedo samo policisti, ki so bili -
kot vsepovsod - prvi na kraju dogodka. Anton
pa je na Babnem to počel kar v solo varianti. A
ker je sosedom šel že pošteno na živce, so mo-
rali policisti zaviti še tja gor in ga miriti.
•	Naši prijatelji z Ljubljanske se še vedno
ubadajo z iskanjem dveh mušketirjev, ki sta
se zastonj oblekla v trgovini Giga šport pre-
tekli teden. Nič sreče pa ni imel Rok, ki se je
hotel oskrbeti v neki trgovini s sončnimi očali
in klobučkom, a mu ta poteza ni uspela. Zaen-
krat bo še gledal belo in gologlavo.
•	Med taščo Nado in snaho Sonjo ni prišlo
do pretepa, bojda da sta si le izmenjali ne-
kaj »pohvalnih« besed, kot se za taščo in
snaho po naši tradiciji spodobi! Vzrok naj
bi bil kratek stik v medsebojnem odnosu,
ki so ga bili deležni tudi možje z »opasa-
čem«, ki so odšU prisluhnit babji kregariji.
Št. 27 - 5. julij 2001
KRONIKA
19
Pet smrtih pet vzrokov
Za tragično nesrečo, ki se je zgodila v jami Ojstro, pet vzrokov - Je človeška
napaka usodnega 24. aprila podala roko naravi?
Le teden dni po tistem, ko smo spra-
ševali, ali je za katastrofalno nesre-
čo v jami Ojstro hrastniškega rudni-
ka kriva človeška napaka, je odjek-
nila vest, da je znano končno stro-
kovno mnenje o vzrokih in okolišči-
nah, ki so privedli do smrti petih ru-
darjev.
Strokovno mnenje je na zahtevo kri-
minalistične službe Policijske uprave
Ljubljana izdelal rudarski inšpektor
Marko Kavčič. Slednji se pred tednom
dni ni mogel odločiti, ali je smrti 3'5-
letnemu Antonu Jančiču iz Brdc pri Dolu
pri Hrastniku, 35-letnemu Zdenku Ko-
čarju iz Sevnice, 27-letnemu Borisu
Mačku iz Hrastnika, 27-letnemu Vik-
torju Bezgovšku iz Leskovce pri Laš-
kem in 27-letnemu Francu Zoretu iz
Laškega botrovala človeška napaka ali
le narava.
Tokrat v svojem strokovnem mnenju
Marko Kavčič navaja: »Na prvo mesto
med vzroki postavljam splet geoloških
okoliščin, ki so bile izjemne v tem pri-
meru in ki so povzročile eksplozivni
premik vdorne mase, na drugo pa neu-
strezne ukrepe za odkrivanje nevarnih
akumulacij. Dejstvo je, da so bile vrta-
ne vrtine in da akumulacije za njimi
niso bile odkrite - nad nivojem odko-
pavanja se je nalagala večja količina ma-
se, blata in vode.«
Na tretje mesto uvršča »neustrezno
ravnanje delavcev na odkopu, ki so ak-
tivirali prvi vdor«. Z drugimi beseda-
mi: rudarji naj bi odkopali preveč pre-
moga, kar je povzročilo, da je bila zaš-
čitna plast med vdorno maso in odko-
pom premajhna. Kot četrti vzrok pa
Kavčič navaja »neustrezno ravnanje de-
lavcev pri postavljanju pregrade«, ker
niso upoštevali znakov premikanja
vdorne mase in ker se niso pravoča-
sno umaknili. Na petem 5iestu pa je
»neusTi^zno izvajanje nadzorstva s stra-
ni vodstva, ker niso pravočasno odkrili
kršitve navodil,« končuje svoje mne-
nje Marko Kavčič.
Nadaljnji postopki in pogovori s kri-
minalistično službo pa bodo odločili,
ali obstaja podlaga za podajo kazen-
ske ovadbe.
SIMONA ŠOLINIČ
iMINIKRIMICI
Za pokesat
v noči na torek, 26. juni-
ja, je nekdo grešil v Kasazah,
kjer je vlomil v kapelico, last
M.A., in ukradel nabožni ki-
pec Marije z Jezusom, vre-
den okrog 100 tisočakov. Po
takem dejanju bi moral za-
viti še v spovednico, da bi se
pokesal za svoja dejanja...
Kaj vse bo
počel!
! V sredo, 27. junija, so se v
vikend hišici v Brdcah poz-
nali sledovi prstov tatu, ki je
i lastnika oškodoval kar za 300
tisočakov in si oprtal kar ne-
kaj plena. Lahko bi rekli da
gre za tatu - gradbinca, saj si
je nabral ročno kosilnico, kot-
no brusilko in vrtalni stroj;
da pa je bil tudi lačen, je do-
kaz sedemkilogramski pršut,
i ki ga je še ukradel. Da ne bo
i streljal v prazno, je za doda-
j tek vzel s seboj še zračno puš-
' ko. Ni pa pozabil niti na go-
I tovino. Očitno se je tatič s tem
povsem zadovoljil, saj je v
bližini vlomil še v klet neke
druge vikend hišice, a od tam
ni ničesar odnesel.
Mesni tat
Pravi mesojedec je tisti, ki
: jevnočinačetrtek, 28. juni-
ja, vlomil v prostore garaže,
last N.Z., na Bregu pri Pol-
zeli. Tam na lepem je opazil
zamrzovalno skrinjo, ker pa
je s seboj ni mogel vzeti, je
»odtujil« več kosov zmrznje-
nega mesa za trideset tisoča-
kov. Domnevamo, da bo imel
vsaj za nekaj časa zrezkov in
čevapčičev...
Zadišalo mu
je...
Med rožice pa se je podal
neznanec v petek, 29. juni-
ja, in sicer v cvetličarno He-
dera v Ulici frankolovskih žr-
tev. A se dišečega cvetja še
dotaknil ni, bolj mu je zadi-
šala registrska blagajna in ti-
sto v njej. Vrtnarstvo Celje
je zaradi tega oškodovano za
okrog 150 tisoč tolarjev.
Garažiral je
v odklenjeni garaži na Celj-
ski cesti v Vojniku je v sobo-
to. 30. junija, »šaril« nezna-
nec, ki od tam ni odšel praz-
nih rok. Odnesel je baterij-
ski vrtalnik, električno ko-
silnico na nitko, dva komple-
ta natičnih ključev in štiri
vrečke lesnih briketov. Ne-
sramnež je lastniku D.G. pov-
zročil za okrog 60 tisoč to-
larjev škode.
Hočemo
lubenico!
Skupina grda vso v je v ne-
deljo, 1. julija, krepko izra-
bila zaupanje prodajalca v
kiosku na Aškerčevem trgu
v Šmarju pri Jelšah. Pod pre-
tvezo, da hočejo kupiti lube-
nico, so skrivali nečeden na-
men. Ko jim je ubogi proda-
jalec obrnil hrbet, so ga zbi-
li na tla in iz blagajne poteg-
nili okrog 70 tisoč tolarjev.
Novi milijonar
Neki tič se je dobro preo-
brazil v roparja, saj si je v
Novem Celju privoščil tatvi-
no v pravem pomenu bese-
de. V nedeljo, 1. julija, je vlo-
mil v prostore podjetja Preo-
brazba in iz notranjosti ukra-
del računalniške ter telefon-
ske naprave, vredne okrog dva
milijončka.
Mladoletni
tatovi
Minuli teden so na Policij-
ski postaji Žalec obravnava-
li tri mladoletnike, ki so
osumljeni, da naj bi 17. juni-
ja letos vlomili v Osnovno šo-
lo Vransko in odnesli za
okrog 100 tisoč tolarjev zgoš-
čenk, tehničnih predmetov in
zastavo. Z vlamljanjem je na-
stalo za okrog 50 tisočakov
škode. Med preiskovanjem
so policisti našli tudi del ukra-
denih predmetov, ki so se na-
hajali v zapuščeni hiši v na-
selju Brode. Gre za 17-letne
R.H., M.C. in D.F.
V ponedeljek, 1. julija, je
mlajši fant v Kozmetičnem
salonu v Gledališki ulici v Ce-
lju iz odložene torbice ukra-
del več kot 100 tisoč tolar-
jev. Na podlagi opisa, ki ga
je posredovala zaposlena de-
lavka, so celjski policisti
osumljenca izsledili na želez-
niški postaji. Tatvine je tako
osumljen 17-letni Celjan J.T.,
ki se bo moral zagovarjati na
sodišču.
S.Šol.
Hudi delovni
nesreči
Sedemindvajsetletni Š.B.
se je hudo ranil pri delu v
podjetju Vegrad Vemont Ve-
lenje v četrtek, 28. junija.
Omenjeni je skupaj z os-
talimi delavci vlival beton-
ske elemente. Pri pranju le-
teh se je snel eden izmed kav-
Ijev, s katerim je bil element
dvignjen do višine enega me-
tra. V istem trenutku se je s
sidra snel še drugi kavelj, pri
čemer se je betonski element
prevrnil na stran in pri tem
padel na desno nogo Š.B.
Istega dne pa se je v Škarni-
cah pri Dob ju pri Planini med
spravilom sena pripetila še
ena huda delovna nezgoda, v
kateri se je hudo ranil 12-let-
ni otrok R.K. iz Škarnic.
Mladoletnik je pomagal pri
spravilu sena skozi puhalnik
na gospodarsko poslopje, last
F.F. iz Škarnic. Med delom
se je zamašila cev. R.K. je ho-
tel izklopiti stikalo elektro-
motorja puhalnika, a je pri-
šel v stik s pogonskim jerme-
nom in se hudo ranil. Zaradi
hudih poškodb je bil kasne-
je prepeljan v Klinični cen-
ter Ljubljana.
S.Šol.
■iORELOJE..
V torek, 26. junija, je v
Večjem Brdu na oljmočju
Šentjurja zagorelo gospodar-
sko poslopje, last F.L. V po-
žaru je nastalo za okrog šest
milijonov tolarjev gmotne
škode. Ogenj, ki so ga poga-
sili gasilci okoliških gasilskih
društev, je uničil skorajda vse
poslopje, zgorelo je tudi
okrog trideset ton sena, dvaj-
set ton koruze in štiri tone
pšenice. Živino pa so doma-
či uspeli pravočasno rešiti.
Vzrok požara doslej še ni znan.
Za deset milijonov tolar-
jev pa je škode v kraju Dren-
sko Rebro na območju Šmarja
pri Jelšah, kjer je pri sprav-
ljanju krme zagorelo gospo-
darsko poslopje, last J.K.
Vzrok požara naj bi bilo pre-
gretje elektromotorja na pu-
halniku. Ogenj se je iz bliž-
nje krme razširil na celotni
objekt. Zgorelo je tudi več
kmetijskega orodja.
Na izstopni postaji avtoce-
ste v Celju pa je v torek, 26.
junija, zagorelo tovorno vo-
zilo. Po vsej verjetnosti je do
požara prišlo zaradi kratke-
ga stika na električni napelja-
vi. Ogenj, ki je poškodoval do-
bršni del vozila, je lastniku
S.K. povzročil za okrog mili-
jon tolarjev gmotne škode.
S.Šol.
Radarske kontrole bodo...
•	jutri, 6. julija, dopoldne na območju Rogaške Slatine,
popoldne pa na območju Velenja;
•	v soboto, 7. julija, dopoldne na območju Žalca, po-
poldne pa na območju Slovenskih Konjic;
•	v nedeljo, 8. julija, dopoldne na območju celotne re-
gije, popoldne pa na območju Rogaške Slatine;
•	v ponedeljek, 9. julija, dopoldne na območju Velenja,
popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
•	v torek, 10. julija, dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Žalca;
•	v sredo, 11. julija, dopoldne na območju Rogaške Sla-
tine, popoldne pa na območju Mozirja;
•	v četrtek, 12. julija, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Laškega.
PROMETNE NEZGODE
Smrt na progi
Tragično se je končala nezgoda, ki se je zgodila v po-
nedeljek, 2. julija, na železniškem prehodu na Polzeli.
Sedemintridesetletni M.W. je vozil neregistriran traktor s
pripeto neatestirano prikolico iz smeri naselja Polzela pro-
ti Bregu pri Polzeli. Pri prehodu čez železniško progo, ki ni
zavarovana z zapornicami, je zapeljal nanjo v trenutku, ko
je iz Žalca pripeljal motorni vlak. Kljub zaviranju in zvoč-
nemu signalu strojevodji A.K. (46) ni uspelo preprečiti ne-
sreče. V silovitem trčenju je 37-letni Polzelan podlegel poš-
kodbam. To je na Celjskem letos že dvajseta smrtna žrtev v
prometu, lani je v enakem obdobju umrlo dvanajst oseb.
Foto: GK
Ranjena
motorista ,
Prva nesreča z udeležbo
motorista se je zgodila v so-
boto na regionalni cesti iz-
ven Letuša. Voznik motor-
nega kolesa, 50-letni M.G.,
je vozil iz Letuša proti Mo-
zirju, ko je v levem ovinku
izgubil oblast nad vozilom
in zapeljal izven cestišča,
kjer je trčil v betonski pro-
pust. Hudo poškodovane-
ga voznika so odpeljali v
celjsko bolnišnico.
Bolnišnično oskrbo je po-
trebovala tudi 48-letna voz-
nica kolesa z motorjem M.C.,
ki se je ponesrečila izven Ce-
rovca pod Bočem v nedeljo,
1. julija. Voznik osebnega av-
tomobila, 27-letni M.P. iz Ra-
tanske vasi, je vozil iz stran-
ske proti glavni cesti. V de-
snem ovinku je zapeljal na le-
vo v trenutku, ko mu je nas-
proti pripeljala motoristka iz
Spodnjega Sečovega. V trče-
nju se je slednja hudo ranila.
Zaletaval seje
Tri osebe so bile poško-
dovane v nezgodi na Celj-
ski cesti v Vojniku v sobo-
to, 30. julija.
Gmotna škoda na vozilih in
objektih znaša 800 tisoč to-
larjev. Voznik osebnega avto-
mobila je pri vožnji skozi Voj-
nik iz neznanega vzroka za-
peljal levo izven vozišča, kjer
je trčil v prometni znak, za-
tem pa je zapeljal v obcestni
jarek, in se tam zaletel še v
betonski most. V trčenju so
bili dve sopotnici in voznik
lažje ranjeni, ena sopotnica
pa je dobila hude telesne poš-
kodbe. Vsi udeleženci v ne-
sreči so bili državljani Češ-
ke.
Poškodovani
otroci
Hude poškodbe otroka je
terjala prometna nesreča, ki
se je zgodila na Šlandrovem
trgu v Žalcu v četrtek, 28.
junija.
Triletni M.K iz Šoštanja se
je v spremstvu matere naha-
jal ob parkiranem osebnem
avtomobilu na tamkajšnjem
trgu. Nenadoma je otrok ste-
kel na vozišče ter trčil v zad-
nji bočni del osebnega vozi-
la, s katerim je takrat mimo
pripeljala 41-letna V.K. iz Žal-
ca. Otrok se je pri trčenju in
padcu tako hudo poškodoval,
da so ga prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Mladoletna oseba se je hu-
do ranila tudi v nezgodi, ki
se je pripetila v sredo, 27. ju-
nija, v Vitanju. Dvanajstlet-
na K.P. je z gorskim kolesom
vozila po regionalni cesti pro-
ti Vitanju. V križišču s pred-
nostno cesto je zapeljala na
vozišče pred osebni avtomo-
bil, ki ga je po prednostni ce-
sti vozil 34-letni A.P. Pri tr-
čenju in padcu se je kolesar-
ka hudo ranila. S.Šol.
Št. 27. - 5. julij 2001
20
REPORTAŽA
Čigav je otroic
cigansice icrvi?
Minulo sredo je iz romskega naselja na Bežigrajski ulici v Celju odšla 21-letna
Nataša z dveletno hčerko Niko - Oče Džulio je prepričan, da hči sodi k njemu
Nataša in Džulio Reic-
hard sta se spoznala 9. sep-
tembra pred devetimi leti,
prav na Džuliov rojstni
dan. »Bilo je v času obrt-
nega sejma, ko smo imeli
tam vrtiljak. Z Natašo, ki
je imela takrat štirinajst let,
sva šla na pijačo in se prav
prijetno pogovarjala. Isti
večer sem jo poklical in
vprašal, ali bi hodila z ma-
no in privolila je. Dokler
zveza še ni bila resna, nje-
na starša nista nasproto-
vala, ko so videli, da je res
zaljubljena, pa so se zače-
li upirati temu, da bi nju-
na hči hodila z Romom,«
pravi Džulio.
Ljubezen med mladima je
bila močnejša in Nataša je
pričela z Džuliom v romski
skupnosti živeti že kot mla-
doletno dekle. »Pri sedem-
najstih je prvikrat zanosila
in napravila splav. Takrat sem
ji povedal, da je nam, Ro-
mom, družina sveta, da so
otroci čez vse in jo prosil,
naj tega ne ponovi,« pravi
Džulio, ki poudarja, da je
Nataša ves čas vedela, da v
romski skupnosti v marsi-
čem veljajo drugačna pravi-
la, kot jih je bila vajena iz
okolja, v katerem je odraš-
čala. Vendar je to ni motilo.
»Dobro se je vživela v naš na-
čin življenja, moji sorodni-
ki pa so jo lepo sprejeli.« Dve
leti pozneje, leta 1999, se je
Nataši in Džuliu rodila de-
klica Nika, ki ima priimek
po očetu.
Prvi odhod
Ko je bila Nika stara pet
mesecev, je Nataša prvikrat
odšla od doma in petmesečno
Niko pustila v hiši. »Bilo je
na dan vseh svetih in šli smo
na pokopališče,« pripoveduje
Džuliova krušna mati Silve-
stra Koprivšek. »Natašo smo
vprašali, če gre zraven, ven-
dar je rekla, da bo ostala do-
ma. Ko smo se vrnili, je ni
bilo nikjer, Nika pa je bila
sama v hiši.« Od petega do
osmega meseca starosti je za
hčerko skrbel Džulio, potem
pa se je Nataša vrnila. »Do-
govorila sva se, da se bova
imela rada. Kupil sem hišo
in jo uredil, postal sem sa-
mostojni podjetnik in z lu-
naparkom, katerega lastnik
sem, gostujem po vsej Slo-
veniji. Nataša, ki je po po-
klicu šivilja, je delala le tu
in tam, po kakšen teden, dru-
gače je bila doma in je skr-
bela za Niko. Nisva se veli-
ko prepirala, zato ne vem, kaj
je razlog za to, da je odšla,«
pravi Džulio, Silvestra pa do-
da, da je bil najpogostejši
vzrok za prepire med mladi-
ma strogo ravnanje Nataše z
Niko.
Pogrešani
Nataša in Nika sta nezna-
no kam odšli minulo sredo,
ko Džulia ni bilo doma. V rom-
skem naselju, kjer sta živeh,
ju je nazadnje videla Silvestra.
»Videla sem, kako se je z Ni-
ko odpeljala s kolesom. Ker s
seboj ni imela ničesar, sem
mislila, da je šla v trgovino,
kot ponavadi. Da sta izginili,
smo opazili šele popoldne, ko
se je DžuUo vrnil z dela, Na-
taše in Nike pa ni bilo od ni-
koder,« pravi Silvestra, ki o
svoji snahi ves čas pogovora
ne reče grde besede.
»Da je odšla, me zelo bo-
li. Če ne bi bilo otroka, bi
bilo lažje. Otroci so pri nas,
Romih, zelo čaščeni, kdo
pravi, da mogoče preveč, am-
pak misUm, da jim to ne ško-
di. Vse bom storil, da jo do-
bim nazaj; če izvem, kje je,
sem jo pripravljen tudi ugra-
biti, če ne bo šlo drugače,«
pravi Džulio. »Dovolj zvez
imam in če ne bo šlo druga-
če, bova odšla v Italijo ali
Francijo. Vsekakor pa bom
najprej skušal storiti vse, da
bi se zadeve uredile po mir-
ni, pravni poti,« pravi Džu-
lio, ki poudarja tudi, da Na-
taše ne namerava omejevati.
Svobodna je, lahko gre, ka-
mor hoče, ampak otrok pri-
pada njemu in romski skup-
nosti... »Sam sem odraščal
brez očeta in pod nobenim
pogojem ne bom dopustil, da
bi se to zgodilo moji hčer-
ki,« pravi Džulio Reichard,
ki se je med pogovorom v so-
bici svoje hiše na Bežigraj-
ski 25 komaj zadrževal, da
ga ne bi premagal jok.
Druga stran
Na robu joka in polna stra-
hov pa sta zadnje dneve tudi
Natašina starša. Njuna plat
zgodbe je povsem drugačna.
Ne želita, da se objavita nju-
ni imeni in priimek, poudar-
jata, da v Natašinem imenu
ne moreta govoriti. »Na ve-
čer, ko je Nataša odšla, so se
trije Romi pripeljali na naš
vikend, saj so mislili, da se
hči in vnukinja skrivata tam.
Z ženo so nama grozili, da
nama bodo odtrgali glave in
jih obesili na ulično svetil-
ko, Nataši pa da bodo, če ne
vrne Nike, izrezali čreva. Ne-
kako sem jih prepričal, da so
odšli, vendar so zagrozili, da
se bodo vrnili še isti večer,
če se ne bosta vrnili. Zato sem
poklical policijo in nasled-
nji dan sva z ženo podpisala
zapisnik o grožnjah, pred-
vsem zaradi lastne varnosti,
saj ne veva, kaj se še lahko
zgodi,« pravi Natašin oče,
utrujen in vidno pretresen.
»Sprašujem se, kako lahko
pristojne ustanove še naprej
podpirajo te ljudi. Raje jih
pustijo pri miru, kriminali-
sti nam pravijo, da Rome pač
drugače sprejemajo kot nas.
To pomeni, da zakon ni enak
za vse in da zanje očitno ve-
ljajo posebne pravice,« raz-
mišlja Natašin oče. »Ko je bil
pred dvema letoma odrejen
odvzem za Niko, ki od takrat
pripada materi, je šlo v rom-
sko skupnost po otroka 50
policistov skupaj s sodnim iz-
vršiteljem, vendar so jih Ro-
mi nagnali, odvzem pa ni us-
pel. Zato se je Nataša takrat
vrnila k Džuliu, saj je želela
ostati skupaj s hčerko,« pra-
vi oče, mati pa dodaja: »Zad-
nje čase je veliko hodila do-
mov, zadnje tri tedne pa je
ni bilo in zdelo se mi je, da
mora biti nekaj narobe. Ko
smo šli v trgovino, jo je šel
sin, njen starejši brat iskat.
Prišla je... vsa modra in sko-
raj sem se zjokala, ko sem
videla, kaj doživlja moja hči.
Sicer pa je ta človek 31. ok-
tobra že tepel mojega otro-
ka in mene in to je nekaj, če-
sar ne želim doživeti nikoli
več,« pravi. Natašina mama,
ki ji je hči dejala, da ima pri
22. letih še čas, da se posta-
vim na lastne noge. »Če ne
bom odšla zdaj, se to ne bo
zgodilo nikoli,« naj bi Nata-
ša mami rekla v nedeljo, pre-
den je v sredo odšla. »V zad-
njih dveh letih je večkrat re-
kla, da jim Nike ne da in da
je pripravljena pri tem vztra-
jati tudi za ceno svojega živ-
ljenja. »Če ne bo šlo drugače,
bom uničila sebe in otroka,«
je rekla najina hčerka in pre-
pričan sem, da bi, če bi biva-
nje pri Romih še nekaj časa
trajalo, to tudi storila. Preveč
je trpela in vesela sva, da je
spoznala, da tako ne gre. Da
je zbrala dovolj poguma in
odšla. Vse bomo storili, da ji-
ma bomo pomagali,« sta od-
ločena Natašina starša, ki upa-
ta, da bo njuna vnukinja os-
tala pri hčerki in da bosta obe
kljub vsemu kmalu zaživeli
mirno in varno življenje.
Epilog?
Kot ponavadi sta v igri dve
strani, resnica je nekje vmes.
Dejstvo je, da je kulturne raz-
like težko premostiti. Po neu-
radnih podatkih sta Nataša
in Nika na varnem, z njima
je vse v redu, dokler se bo
Nataša bala, da se ji kaj zgo-
di, pa bo verjetno ostala skrita
- njeni starši se bojijo, da bo
to trajalo več let oziroma vsaj
do takrat, ko bo Nika, ki je
prejšnji mesec dopolnila dve
leti, o tem, pri katerem od
staršev si želi živeti, lahko od-
ločala sama. To pravico pa
bo imela, ko bo dopolnila dva-
najst let.
Ko se bodo s slovensko-
romsko deklico ukvarjali
pristojni strokovnjaki in
pravniki, bo zgodba dobila
pravi epilog. Edino, kar lah-
ko presodi kot pravo meri-
lo pri odločanju o tem, kje
bo živela mala Nika, je dejs-
tvo, da je v naši pravni za-
konodaji pravica otroka nad
vsemi drugimi pravicami. Le
upamo lahko, da bo v tej
zgodbi zmagala - Nika. In da
bodo predstavniki obeh oko-
lij, v katerih je bila rojena,
dovolj strpni in razumeva-
joči, da bo deklica otroštvo
preživela v ljubeči in razu-
mevajoči sredini, ki ji bo
omogočila, da kmalu zraste
v zdravo, srečno in neodvi-
sno dekle.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Dveletna Nika je minulo sredo skupaj z mamo Natašo iz romske skupnosti, kjer sta živeli, izginila neznano kam.
Džulio Reichard: »Vse bom storil, da dobim Niko nazaj; če ne bo šlo
drugače, sem jo pripravljen tudi ugrabiti.«
Št. 27. - 5. julij 2001
INTERVJU
21
Celjani imamo
svojo Santa
Barbaro
»Za delo v manekenstvu potrebuješ železno voljo
olimpijskega zmagovalca in vztrajnost finančnika z
Wall Streeta,« pravi lastnica agencije VS Styling
Vladimira Skale
Modna stilistka Vladimira Skale je najm-
lajša članica celjskega mestnega sveta in
lastnica manekenske agencije VS Styling.
Po rodu Celjanka, sicer pa ženska, ki ve,
kaj hoče. In vselej to, kar hoče, tudi dose-
že, pravijo tisti, ki jo bolje poznajo. Ne le
tisti; o njej govorijo tudi tisti, ki jo pozna-
jo nekoliko slabše ali pa sploh ne. »Am-
pak, to ni nič nenavadnega,« pravi Vladi-
mira Skale, »normalno je, da se govori o
ljudeh, ki so bolj na očeh javnosti«. In
dodaja, da imamo tako tudi Celjani svojo
Santa Barbaro.
Kako doživljate delovanje celjskega mest-
nega sveta?
Kolegi svetniki so me naučili predvsem
večje tolerance. Dostikrat se ukvarjamo s
problemom v kakšni krajevni skupnosti, ka-
terega rešitev se mi zdi tako samoumevna,
da se z njim sploh ne bi bilo potrebno ukvar-
jati.
Lani ste pripravili prireditev ob prazni-
ku mestne občine. Je bilo slišati kakšen
očitek, da ste bili izbrani, ker ste »pri ko-
ritu«?
Povabila me je vodja županovega kabine-
ta Aleksa Gajšek Krajnc, verjetno na podla-
gi katere naših prejšnjih produkcij. Upam,
da zaradi rezultatov dela, ne zato, ker sem
svetnica. Navsezadnje je to nepoklicno delo
in razen tega, da sodelujem v različnih od-
borih, povezanih z delovanjem mestnega sve-
ta, z občino nimam nič.
Ker smo bili povabljeni, smo prireditev
pripravili, neobremenjeni s čim drugim. Ta-
koj zatem sem predlagala, naj se avtorje večjih
prireditev v Celju poslej izbira na podlagi
javnega razpisa. Tako bodo dobili možnost
različni posamezniki in društva, ki imajo
ideje in so jih pripravljeni tudi uresničiti.
Ena od govoric, ki krožijo po mestu je,
da ste dobili stanovanje zaradi dobrih od-
nosov s celjskim županom Bojanom Šro-
tom.
Tega nisem še nikoli slišala. Ljudje, ki to
govorijo, delajo veliko krivico tako županu
kot meni. Župan lahko dodeli v najem pet
stanovanj na leto, razen tega pa za ta stano-
vanja tisti, ki smo jih dobili, plačujemo pro-
fitno najemnino. Res pa je, da mi tega ni
doslej še nihče nikoli rekel v obraz.
Razmišljate o karieri v politiki?
Politika lahko pomeni le vzporedno de-
javnost za ljudi, ki so že uspeli na nekem
področju, ne more pa biti pot do uspeha.
Politik danes naj bi bil človek, ki je priprav-
ljen tudi na drugih področjih življenja čutiti
in razdeljevati odgovornost in predvsem člo-
vek, ki je pripravljen odgovornost tudi nosi-
ti.
Agencija VS Styling se ne ukvarja samo
z učenjem za poklic manekena.
Najbolj smo se uveljavili s pripravo raz-
ličnih prireditev in scenografij. Doslej smo
pripravili okoli petindvajset večjih projek-
tov. V takšne projekte sodi vse: od šole ma-
nekenstva, v kateri učimo, kako hoditi in
kako se vesti na modni pisd, do režije, po-
stavitve scene, vodenja prireditve in tega, da
potem za seboj pospravimo in dvorano po-
metemo.
V zadnjem času se veliko govori o izko-
riščanju in zlorabljanju manekenk...
Kot v vsakem drugem poklicu. Za to delo
potrebuješ železno voljo olimpijskega zma-
govalca in znanje finančnika z Wall Streeta.
Posamezniki, ki si želijo z manekenstvom
na hitro zašlo veti, ponavadi ne končajo niti
srednje šole in dostikrat zares končajo na
pod, ki je daleč od manekenstva. V dobrih
agencijah pa so pravila jasna; starši morajo
podpisati za dekleta, in lastniki teh agencij
zagotovo ne zlorabljajo mladoletnic. Ker se
v Sloveniji velike pogodbe skoraj ne sklepa-
jo, je najboljše, da se mladi z manekens-
tvom ukvarjajo bolj za hobi; zato, da se nau-
čijo nekaj novega in da v času šolanja dodat-
no zaslužijo kakšen tolar.
Želje, načrti, vizije?
Toliko sem vraževerna, da verjamem, da
se velika želja, če jo poveš na glas, ne ure-
sniči. Res pa imam v načrtu dve bolj jasni
ideji. Še vedno sem prepričana, da je za vsak
uspeh najprej potrebna zelo dobra ideja, ki
pa lahko prinese dober rezultat le, če jo znaš
uresničiti. Pri tem pa so pomembne tudi last-
nosti, kot so toleranca, odprtost, pravica do
lastnega mnenja in sposobnost, da prisluh-
neš in upoštevaš mnenja drugih ljudi.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
Vladimira Skale
Št. 27. - 5. julij 2001
22
ŠPORT
Pušnikovi
terierji
ugriznili
petkrat
1500 gledalcev znova navdušenih - Sturm ali Lausanne?
Uvrstitev v 3. krog evrop-
skega pokala Intertoto po
izdatni zmagi na Skalni
kleti, za CMC Publikum ne
bi več smela biti vprašlji-
va. Drugo srečanje z Art-
medio Petrzalko bo v ne-
deljo v Bratislavi, tako ble-
stečo predstavo, kot so jo
Celjani prikazali pred svo-
jim občinstvom, pa bo tež-
ko ponoviti.
A nič zato, saj je prednost
petih golov objektivno neu-
lovljiva, pred moštvom Ma-
rijana Pušnika pa je še »ce-
lo življenje«. Obetavni stra-
teg, ki pravzaprav to več niti
ni, saj je prikazal že veliko
konkretnosti, je nedeljsko
igro ocenil za najboljšo v
svojem obdobju. Praktično
je že prinesla nov največji
uspeh kluba.
Goli
Na dveh domačih tekmah
smo videli ducat zadetkov,
nedvomno kvalitetnejši Slo-
vaki pa so jo odnesli le za od-
tenek bolje kot Danci. »Od-
prl« jih je Oliver Bogatinov,
ki sprva ni najbolje sprejel
natančne podaje Mitje Brul-
ca preko dveh nasprotnih bra-
nilcev, a je nato z levico žo-
go poslal v oddaljenejšo vrat-
nico in od nje v mrežo.
Moldavski reprezentant
Vladislav Lungu pa je s Skal-
ne kleti izvabil vzdih, nato
pa goreče navdušenje. Ko se
je približeval kazenskemu
prostoru, je namreč »napel«
levico za zanj značilen, mo-
čan udarec, nato pa žogo z
20 metrov le »spodkopal«...
V idealnem loku je preletela
193 cm visokega vratarja in
se od prečke odbila v mre-
žo. Fenomenalno!
CMC Publikum bi moral
tekmo šestnajstine finala
pokala NZS z Olimpijo odi-
grati 15, julija, uvodno sre-
čanje 1. SNL s kranjskim
Triglavom pa 22. julija. Za-
radi predvidene uvrstitve v
3. krog Intertota sta dolo-
čena nova termina, ob sre-
dah. Pokalni obračun za Be-
žigradom bo 18. 7., Gorenj-
ci pa bodo na Skalni kleti
gostovali 25. 7.
Mitja Brulc je tudi v dru-
gem polčasu igral »kot nor«.
Zaposlil je Roberta Korena,
ki je z glavo streljal le meter
preko glave, nato pa še Oli-
verja Bogatinova. »Oli« je to-
krat uporabil desnico, volej
je bil vse prej kot šibak - 3:0.
Bogatinova je zamenjal Al-
joša Sivko, v Celju pogosto
sporni Zasavec. Da se prebu-
ja, je pokazal že z Aarhusom,
po prodoru po levi strani je
pravočasno pogledal v sredi-
no in tam našel Sebastjana
Gobca- 4:0.
Bližal se je konec tekme,
Celjani pa so še kar drveli.
Izvedli so 13 strelov s kotov,
v	kazenski prostor gostov so
zahajali celjski branilci. Iz
gneče so Slovaki želeli izbiti
žogo, Uroš Gorenak pa je ta-
ko nastavil nogi, da se je žo-
ga odbila v desni zgornji kot
slovaških vrat - 5:0.
Pušnikovi
terierji
Dravograjčan Marijan Pu-
šnik je očitno zelo preprič-
ljiv v slačilnici. Predavanje
je teklo v smeri poveličeva-
nja kakovosti tekmecev. Zau-
staviti ga bo mogoče le z ve-
liko teka, podvajanjem na sre-
dini, odločnimi prijemi v dvo-
bojih... Na čelu z neustra-
šnim Brulcem so rumeno-pla-
vi	izjemno borbeno, a ne za-
letavo, uspeli prevladati na
sredini igrišča. Grizli so kot
penasti terierji, drseli po tra-
vi, odvzemali žoge kar ne-
močnim nasprotnikom, po-
sledice pa so znane. O Pušni-
kovi filozofiji smo že pisali,
zdaj jo bo nadgradil s pove-
čano konkurenco. Padci bo-
do prišli, in potrebno jih bo
razumeti. »Fantje se ne zave-
dajo, kaj jim je uspelo. Če
Slovaki že niso boljši od nas,
pa so nam po kvaliteti zago-
tovo enakovredni,« mnenja
tudi dva dneva po tekmi ni
spremenil Pušnik, ki je na-
povedal celjski gol na gosto-
vanju.
Cele, Cele
Razmišljanja o celjskem
občinstvu, ki ne razume no-
gometa, so iz trte zvita. Naj-
večji uspeh je - uspeh, če je
začinjen še z vrhunsko pred-
stavo, potem je magnet tako
močan, da tribune ne more-
jo zevati s praznino.
Povratna tekma na Slo-
vaškem se bo v nedeljo za-
čela ob IS.uri, njen potek
pa boste lahko spremljali na
valovih Radia Celje. Sodil
bo Škot John Underhill.
Organiziranih navijačev še
ni, še večje veselje pa je vi-
deti množico, ki sama spon-
tano začne vzklikati ime me-
sta. »Zelo sem vesel vzpod-
bude s tribun. To da človeku
nov navdih, novo moč, po te-
žavah, ki so nas pestile: po-
plava, slabši odnos mesta do
nogometa... Napori so kar po-
zabljeni. Pred nami so novi
cilji, med njimi izpostavljam
dograditev ustrezne infra-
strukture, pa tudi moštva, ki
bo vredno novega stadiona in
podpore občinstva,« je govoril
predsednik kluba Marjan
Vengust, in dodal: »Zahvalil
bi se mestnim svetnikom, ki
so soglasno sprejeli spre-
membo zazidalnega načrta na
kompleksu pod Golovcem.
Poslovni objekt lahko začne
rasti, z njim pa se mora za-
ključiti projekt stadion, kar
bo obveza mesta, sponzorjev
in države.«
Kader
Na spisku je že 23 igral-
cev. Zadnji novinec je vratar
Dravograda, 19-letni Sašo
Fornezzi, ki načrtuje ostati
3 sezone. Poslovil se je Mat-
jaž Štancar, pogodbe še ni po-
daljšal Gregor Blatnik, ki ima
visoko odškodnino. Ponuje-
na mu je enaka denarna vso-
ta kot za prejšnjo sezono, ki
je trenutno tretja najvišja
med soigralci. Kadrovanje je
bilo, vsaj glede novincev,
opravljeno zelo dobro. Ro-
bert Koren in Mitja Brulc že
vlečeta vajeti. Stroške Inter-
tota bo UEFA najbrž prepla-
čala - za uvodna kroga po 50
tisoč švicarskih frankov, za
3. pa 40 tisočakov.
Na včerajšnji prijateljski
tekmi z Rijeko sta zadnjo
preizkusno tekmo za CMC
Publikum odigrala tuja na-
padalca Dragan Čadikovski
(iz jugoslovanske Koluba-
re) in Mirko Kousal (iz češ-
kega Jablonca). Oba sta iz-
polnila pričakovanja, ostal
pa naj bi le eden. Jugoslo-
van je visok 190 cm, star
pa le 19 let...
Naslednja tekma (če le ne
bo poloma v Bratislavi) na
Skalni kleti bo 14. julija, proti
zmagovalcu para Sturm-Lau-
sanne. Švicarji so presenet-
ljivo slavili v Gradcu z 1:0,
čeprav so domači siloviti na-
padali: Na celjske tribune pa
bo potrebno namestiti še več
stolov z naslonjali, kajti v 3.
krogu stojišč ne sme biti več.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
Dvakratni strelec Oliver Bogatinov.
Robert Koren je že ljubljenec celjskega občinstva.
CMC Publikum - Artmedia Petrzalka 5:0 (2:0)
CELJE - Stadion Skalna klet, gledalcev 1500, sodnik Kristinn Jakobsson (Islandija)
Strelci: 1:0 Bogatinov (13), 2:0 Lungu (30), 3:0 Bogatinov (68), 4:0 Gobec (84), 5:0
Gorenak (94)
CMC PUBLIKUM: Mujčinovič, Križnik (91. Gorenak), Gobec, Šumolikoski, Sulejma-
novič, Helbl, Lungu, Jožef, Brulc (88. Pečnik), Koren, Bogatinov (73. Sivko).
ARTMEDIA PETRZALKA: Čobej, Kinder, Horky, Debnar, Borbely, Maixner, Sykora
(53. Mydliar), Bedi, Kubala, Šoltis, Benčik.
Rumeni kartoni: Helbl, Lungu; Borbely, Maixner, Mydliar, Kubala, Benčik.
Št. 27. - 5. julij 2001
šport
23
Pavič v Treh lilijah
Velenjski velikan podpisal za dve sezoni - Dopust do 23. julija
v ponedeljek popoldne so v Treh
lilijah predstavniki košarkarskega
kluba Pivovarna Laško podpisali dve-
letno pogodbo s Smiljanom Pavičem.
Enaindvajsetletni Velenjčan je nazad-
nje igral pri ljubljanskem Geoplinu
Slovanu, sicer pa je bil tudi član mla-
de reprezentance, ki je na evropskem
prvenstvu na Ohridu osvojila zlato
medaljo, že prej pa je na Siciliji pri-
šel do srebra.
Čeprav je Pavič imel kar nekaj po-
nudb, tudi tujih klubov, se je odločil
za podpis pogodbe s Pivovarno Laš-
ko, ker si želi še nekaj časa igrati v
Sloveniji. Laščani so prepričani, da
je pridobitev Paviča, enega izmed na-
jobetavnejših slovenskih košarkarjev,
velikega pomena za uspešno igro. V
klubu pravijo, da je mladi center le
ena izmed okrepitev za naslednjo se-
zono. Visok je 210 centimetrov, pre-
stopil pa je pravzaprav iz Maribora,
od koder je bil posojen na Kodelje-
vo. Za ekipo, ki bo sestavljena do kon-
ca meseca, nameravajo v Laškem pri-
dobiti še nekaj novih igralcev. Med
potencialnimi kandidati so tudi Ame-
ričani, vendar v klubu, na čelu s tre-
nerjem Predragom Kruščičem, vztra-
jajo, da predhodno opravijo preizkus,
ki bo pokazal, v kolikšni meri igra
morebitnih novincev odgovarja siste-
mu igre Pivovarne Laško.
Z dopolnitvijo ekipe Laščani gojijo ve-
like upe. Sekretar kluba Aleš Antauer
pravi, da želijo stopiti na nekdanja pota
in z atraktivno igro vrniti gledalce v dvo-
rano Tri lilije. Tudi Pavič pričakuje do-
bro igro in uspeh na novo sestavljene-
ga moštva. Prepričan je, da se bodo Laš-
čani ponovno uveljavili v domačem pr-
venstvu, upa pa tudi na uspehe v šir-
šem evropskem prostoru. Seveda bo-
do laški košarkarji lahko kaj kmalu ugo-
tovili, ali so njihovi upi upravičeni, saj
z rednimi članskimi treningi pričnejo
že 23. julija. TADEJA FORŠTNER
Aerobika ob bazenu
šest inštruktoric in dva inštruktorja celjskega fitnes centra Top-fit je na 2, Dnevu
aerobike prikazalo vse zvrsti tovrstne rekreacije.
Na Glavnem trgu so navdušili z zahtevnimi koreografijami, nato pa so na letnem kopališču
obiskovalce povabili k skupni vadbi. Odziv je bil presenetljivo velik, zato se bo poslej ob
sredah in sobotah ob 17. uri možno brezplačno pridružiti aerobiki v vodi. Uspešen zaključek
akcije, ki jo promovira Projektna pisarna Celje zdravo mesto, je sledil pred Top-fitom.
Foto: GREGOR KATIČ
Zlahka do
polfinala
Kadeti RK Celja Pivo-
varne Laško so se do če-
trtfinala evropskega
klubskega prvenstva v
švedskem Partillu prebi-
li brez oddane točke,
V svoji predtekmovaini
skupini so jim še največ
preglavic presenetljivo
povzročili ciprski vrstniki
iz ekipe E.S.Y.A.A, ki pa
so jih vendarle ugnaH z
19:17. Nato so po vrsti pad-
li nizozemski Volendam
(27:8), nemški Leutershau-
sen (25:16) in švedski Sko-
gas (20:9). Tudi četrtfinal-
nega tekmeca Gajo iz litov-
skega Kaunasa so mladi Ce-
ljani nadigrali - 29:21
(14:9). Največ golov, kar
32, je na petih tekmah do-
segel Dragan Gajič, ki ga
trener Matjaž Guček kar ni
mogel prehvaliti: »V dru-
gih polčasih je do izraza
prihajala naša dobra tele-
sna pripravljenost in >dal}-
ša< klop.« Tudi celjski sta-
rejši dečki, ki jih vodi Vlado
Murko, so v eni od pred-
tekmovalnih skupin poka-
la Partille le zmagovali.
D.Š.
Slovo od nogometa
Za slovo od nogometa se je odločil Mitja Pire, bivši nogometaš Kladivarja in kasneje Publikuma, ki je v Šentjur povabil
vrsto svojih bivših soigralcev, večinoma že veteranov. Pomerili so se z novim prvoligašem Ero Šmartnim (1:11), edini
zadetek pa je dosegel prav Pire iz enajstmetrovke.	Foto: GREGOR KATIČ
Dokončno Era
V Šmartnem ob Paki je
domači prvoligaš pripravil
skupščino kluba. Ob spre-
jetju vsebinskih in organi-
zacijskih delovnih usmeri-
tev so klub preimenovali v
Era Šmartno.
»V Eri se zavedamo, da sta
zdrava družba in okolje os-
novna pogoja za boljše živ-
ljenje vseh nas. Prav šport
gradi osebnosti, ki so sposob-
ne udejaniti višjo raven ka-
kovosti življenja. Profesio-
nalni pristop do dela vseh
ekip nogometnega kluba
Šmartno in doseganje vrhun-
skih rezultatov sta zagotovi-
lo za uspešno sodelovanje Ere,
vodstva kluba, trenerjev in
igralcev. Visoko zastavljene
cilje bomo tako v prihodnje
dosegali s skupnimi močmi,«
je povedal predsednik upra-
ve Era d.d. Gvido Omladič,
bivši igralec Šmartnega, ki bo
na predsedniškem mestu na-
sledil Zofijo Kukovič-Mazej.
Šmarčani so sklenili pri-
prave na Ljubnem. Spisek
igralcev bodo s sedanjih 27
skrčili na 22. Med novinci so
Kačičnik, Vico, Romih, Tei-
novič in Maleševič. Medtem
obnavljajo stadion in obe po-
možni igrišči.
Gvido Omladič
im kratko
Velenje: Na mednarod-
nem atletskem mitingu ob
Dnevu rudarjev je bil najus-
pešnejši Brazilec Andres da
Silva, ki je zmagal v tekih na
100 (10,25) in 200 metrov
(20,66) ter pobral najvišji na-
gradi v protivrednosti 350 ti-
soč tolarjev zaradi najbolj-
ših dosežkov po madžarskih
tablicah. Prireditev, ki jo je
za pol ure prekinil močan na-
liv, si je ogledalo 1200 obi-
skovalcev. Nastopilo je 170
atletov iz 14 držav.
Celje: Vaterpolisti celjske-
ga Pozejdona so osvojili tretje
mesto v 2. slovenski ligi vzhod.
Na zadnjem turnirju so s Kam-
nikom igrali neodločeno 8:8,
izgubili pa s Tivolijem 9:10 in
z Mariborom 2:13. Če se bo
Maribor dejansko odpovedal
zaključnemu turnirju štirih
ekip v Kopru, ga bo nadome-
stil Pozejdon.
Velenje: Revija smučar-
skih skokov bo jutri in v so-
boto na 85-metrski skakal-
nici. Obe tekmi za celinski
pokal, 15. nočna tekma za
rudarsko svetilko in 5. noč-
na tekma za pokal Gorenja,
se bosta začeli ob 21. uri.
Rečica pri Laškem: Na 4.
državnem kontrolnem tek-
movanju v streljanju s pišto-
lo so tri zmage ostale doma-
čemu SD Dušan Poženel. Si-
mon Veternik (544 krogov)
je bil najboljši z malokalibr-
sko standard pištolo pri čla-
nih, Uroš Taškar s športno pi-
štolo pri mladincih (541), Pe-
ter Tkalec pa z revolverjem
velikega kalibra (555). V.L.
Celje: Mladi teniški trener
Boštjan Doberšek je vzel pod
svoje okrilje nekaj obetavnih
igralcev. Na odprtem prvens-
tvu ljubljanskega Hita je zma-
gal Velenjčan Miha Lisac pred
Celjanom Matijo Serdoner-
jem. Med osem najboljših se
je uvrstil še Celjan Gregor
Privšek. Na mladinskem tur-
nirju v Rogaški Slatini pa je
zmagal Žalčan Nejc Podkraj-
šek in se vrnil v reprezentan-
co do 16 let.
Rimini: 12. SP v taekvvon-
doju se bosta udeležila tudi
Uroš Urleb iz šentjurskega
kluba Ahac (v kategoriji nad
80 kg) in Simon Jan iz Sun
Braslovče (do 80 kg). T.T.
Radovljica: Na medna-
rodnem mitingu je celjska
plavalka Urška Roš zmagala
na 200 metrov delfin s časom
2:21,06.
Žalec: Vratarka rokomet-
nega kluba Rusinja Lj;iba Ko-
rotneva se je odločila za na-
daljevanje kariere pri več-
kratnem evropskem prvaku
dunajskem Hypu. Svojo
športno pot je zaradi poškod-
be kolena zaključila Barba-
ra Uranker.
Št. 27. - 5. julij 2001
24
FOTOREPORTAZA
Adrenalinske
počitnice
Termalni park Aqualuna v Podčetrtku, ki je
zaživel pred slabim mesecem dni, doživlja pra-
vi naval obiskovalcev. Adrenalinski zavoji, pre-
pletene in specialno hitre steze, tobogani in prav-
ljični grad so s prvimi obiskovalci dobili svojo
pravo podobo. Na skoraj 2 tisoč kvadratnih metrih
vodnih površin v Termah Olimia pripravljajo
spektakle, ki zagotavljajo nepozabna doživet-
ja. Aqualuno vsak konec tedna obišče preko 5
tisoč zabave željnih obiskovalcev, ki se v naj-
večje vodno zabavišče daleč naokoli radi vrača-
jo. Vsekakor gre za pravo vodno zabavišče, kjer
ne manjka smeha in je vredno vsakega obis^.
Foto: GREGOR KATIČ
Vroče poletne dni je prav prijetno preživeti v prijetno hladni vodi, najpogumnejši pa
se lahko ohladijo tudi na vratolomnih vožnjah po toboganih.
Ko ti zastane dih....
Poletno veselje.... samo za pogumne!!
Poletno vročico je zajel pljusk poletja v Termah Olimia. Takšni in podobni prizori v Aqualuni niso redek pojav!!
Po divjanju se prileze tudi nežna roka.,
Št. 27. - 5. julij 2001
kronika s celjskega
25
Karika^rist s
skairamice
utrinki z največje satirično-humoristične prireditve v državi - Kulturna ministrica pa
nič - Najstnik s Kozjanskega med elito slovenske satire in humorja
»Odprite vrata, gospod
župan, Aritas prihaja!« so
rekli v soboto v dvorani
šmarskega kulturnega do-
ma. Zadovoljni predsednik
pripravljalnega odbora Ari-
tas 2001 Šmarje pri Jelšah,
župan Jože Čakš, je z ve-
seljem opazoval zbrano eli-
to slovenske satire in hu-
morja.
Trienale Aritas se je zgo-
dil tretjič, tokrat prvič brez
sodelovanja kulturnega mi-
nistrstva. Za razliko od mi-
nistrov Peljhana in Školjča
ni privoščila ministrica An-
dreja Rihter satiri in humorju
niti ficka. O tem se je veliko
govorilo na odru in okrog nje-
ga, ministrice, ki bi vse sku-
paj najlažje pojasnila, pa ni
bilo. Če ni bilo iz Celja kul-
turne ministrice, pa je sedel
v prvi vrsti, skupaj s sopro-
go, kmetijski minister Franci
But, ki korenini v Kostrivni-
ci pri Rogaški Slatini.
Z boljšo polovico je prišel
tudi dramski igralec in do-
bitnik Borštnikovega prsta-
na Jurij Souček (Milena Mo-
rača je prvakinja ljubljanske
opere), ki je bral šaljiva be-
sedila na odru vseh doseda-
njih trienalov. Življenjska so-
potnika sta zaljubljena v šir-
šo okolico Slovenj Gradca in
Šmarja pri Jelšah ter rada po-
vesta, da sta vedno, ko zagle-
data kozjanske griče, čisto
drugačne volje. Ljubljanska
drama je imela včasih v kam-
pu v Podčetrtku prikolico, za-
to sta Kozjansko prekolesa-
rila podolgem in počez.
Fizik, ki riše
Letošnji častni gost Arita-
sa, akademski slikar in ka-
rikaturist Bine Rogelj je
slabši poznavalec Celjskega,
z izjemo Aritasa. V Šmarju
pri Jelšah je bil v središču
pozornosti na vseh trienalih,
saj je bil kar dvakrat prejem-
nik nagrade zlati Aritas za
likovno satiro. Ljubljančan
Rogelj je preživel v uredniš-
tvu Pavlihe kar 37 let, naj-
prej kot karikaturist, nato
urednik ter na koncu glavni
in odgovorni urednik. V mla-
dih letih je bil smučarski re-
prezentant ter je skakal tu-
di na skakalnici v celjskem
Mestnem parku.
Letošnji častni gost za be-
sedno satiro, pesnik in aka-
demik Janez Menart, je pri-
šel na Aritas s soprogo Ton-
ko, s katero sta najrajši v nju-
ni hiši v Beli Krajini. Tam je
včasih veliko pomagal pri
kmečkem delu. Menartovi
sosedje še vedno skoraj da
ne potrebujejo obrtnikov, saj
se slovenski akademik ne
spozna le na poezijo. V na-
še kraje je v najstniških le-
tih iz domače Ljubljane ce-
lo prikolesaril. Iz mesta ob
Savinji mu je ostal za vedno
v spominu poHcist, ki ga je
kaznoval, ker je bil brez
zvonca.
Poleg Roglja in Menarta so
prišli na šmarski oder po na-
grade in priznanja še vsi dru-
gi priznani satiriki in humo-
risti. Letošnji zlati Aritas za
likovno satiro je prejel ka-
rikaturist Božo Kos. Današ-
nji Ljubljančan izhaja iz Ma-
ribora ter trdi, da potrebu-
jejo v prestolnici pametne
Štajerce. Tako je postal in-
ženir fizike, ki si je že med
študijem pomagal z risa-
njem karikatur. Začel je kot
svobodni umetnik, nato bil
v Pavlihi glavni urednik Pa-
vlihe ter Cicibana, zdaj pa
izdaja s sinom dr. Miho
Kosom otroško revijo Pet-
ka, kjer je oče Božo direk-
tor. Za 70. rojstni dan bo v
Ljubljani njegova velika raz-
stava, ki bo po 30. novem-
bru med drugim ponovljena
v Laškem. Slovenska pošta je
pred nekaj tedni že izdala
znamke z motivi njegovih le-
gendarnih kavboja Pipca in
Rdeče pese. Zanimivo je, da
so Kosovi nasploh predani
umetnosti, saj živi Božov
brat, slovenski pesnik dr. Vla-
dimir Kos, že več kot štiri
desetletja v Tokiu.
Od nagrajencev za likov-
no satiro je prišel na oder po
srebrni Aritas Fojž A. Zor-
man, po bronasti Aritas Ju-
rij Kalan, po šmarsko občin-
sko nagrado satir karikatu-
rist Marko Kočevar, po po-
sebno priznanje za prispevek
k sodobnemu stripu Iztok Si-
tar ter po priznanje Zveze
kulturnih organizacij Šmar-
je pri Jelšah En ver Kaljanac.
Veseli dan
Čemeičeviii
Povezovalca prireditve Ta-
nja Jurjec in Igor Habjan
sta povabila na oder številne
nagrajence. Za besedno sati-
ro je končno prejel zlati Ari-
tas pisatelj Marjan Tomšič,
Štajerc iz RaČ pri Mariboru,
ki je postal Primorec. Naj-
prej je bil učitelj, pozneje no-
vinar radia Koper, Primor-
skih novic in Dela. Nagrajen-
ca Prešernovega sklada poz-
namo po romanih (med dru-
gim po Šavrinkah), novelah
in črticah, radijskih igrah, hu-
moreskah, satirah, dramskih
besedilih, scenarijih kratkih
risank...
Kot prejemnik srebrnega
Aritasa za besedno satiro se
je pojavil Jože Mastnak -
Marjan s Proseniškega pri
Šentjurju, kjer se ukvarja z
vzrejo nojev. Nagrada je
vredna toliko več, ker je Mast-
nak med številnimi sodelu-
jočimi aforisti edini nagra-
jenec, pri katerem je žirija
ugotovila svežino. Jože Mast-
nak - Marjan si bo letošnji
junij dobro zapomnil, saj je
izšla v prvi polovici meseca
njegova tretja knjiga. Na javni
predstavitvi njegove knjige
aforizmov, ugank in anagra-
mov AUA se je zbralo v raz-
meroma mali šentjurski Ipav-
čevi hiši več kot sto obisko-
valcev.
Bronasti Aritas so name-
nili humoreski Marjana Ko-
larja, šmarsko občinsko na-
grado satir Mitji Cjuhi. Med
uveljavljenimi nagrajenci
Aritasa 2001 je vzbudil po-
sebno pozornost najstnik s
Kozjanskega, Andrej Čer-
nelč iz Hrastja pri Bistrici
ob Sotli. Rosno mladi Čer-
nelč je bil tega dne deležen
kar treh priznanj. Na odru
Aritasa so mu podelili dve;
posebno nagrado strokovne
žirije za izvirno literarno ob-
liko (miniaturna dramska
besedila) ter še nagrado Šta-
jerskega vala. Andrej Čer-
nelč, ki bo praznoval sep-
tembra šele 18. rojstni dan,
je napisal nagrajeno besedilo
že v drugem letniku srednje
trgovske šole v Mariboru
(smer aranžerski tehnik).
Veliko piše, poleg tega se
veliko ukvarja z ročk glas-
bo. V mali Bistrici ob Sotli
imajo štiri ročk bande in An-
drej sodeluje kar pri dveh.
Trenutno snema z bandom
podlago za kratki film svo-
jega brata Simona, za spre-
jemni izpit na AGRFT. V Ma-
riboru zanima nagrajenca
Aritasa tudi igralstvo, saj obi-
skuje dvoletno igralsko šo-
lo v okviru mariborske dra-
me.
Andrej Černelč je prišel na
podelitev priznanj Aritasa z
očetom Francijem Černel-
čem, ki je bil nagrajenec
predzadnjega Aritasa za be-
sedno satiro (prejel je poseb-
no nagrado Novega tednika
in Radia Celje). Očeta Fran-
cija poznajo kot vodja pro-
grama Studia Gry v Kozjem,
ki je oblikoval s sodelavci
darilo Slovenije za predsed-
nika Busha in Putina. Zanju
so izdelali kristalni globus.
Na veliki razstavi Aritasa je
bilo letos razstavljeno nje-
govo likovno delo (s Celj-
skega so razstavljali Milan
Alaševič, Karel Plemenitaš
in Liljana Praprotnik Zu-
pančič). Oče in sin Černelč
sta prišla na podelitev priz-
nanj Aritas z osrednje pri-
reditve občinskega praznika
Bistrice ob Sotli, kjer je pre-
jela družina Černelč pred ne-
kaj urami letošnjo plaketo
občine. Družina s štirimi si-
novi jo je dobila za različna
prizadevanja v kraju, še po-
sebej v kulturi.
Nagrajencev je bilo še več.
Po diplomo za najboljšega
slovenskega satirično-hu-
morističnega imitatorja je
prišel v Celju rojeni Sašo
Hribar. Občinstvo v šmar-
skem kulturnem domu je
prav tako zaploskalo dobit-
niku diplome za najboljše-
ga slovenskega satirično-hu-
morističnega kantavtorja,
Adiju Smolarju.
Nagrade Aritasa Šmarje pri
Jelšah 2001 so torej podelje-
ne, za očeta in glavnega us-
tvarjalca največje satirično-
humoristične prireditve v Slo-
veniji pa dolgotrajnega dela
še ni konec. Staneta Jago-
diča, multimedialnega umet-
nika mednarodnega slovesa,
čakajo še ponovitev razstave
Aritas v Škofji Loki ter Ljub-
ljani. Umetnik je večji del
mladosti preživel na Breclje-
vem nad Šmarjem ter bil le-
to dni učitelj v Lesičnem, zato
je v Ljubljani že dolgo naroč-
nik časopisa, ki ga pravkar
berete.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Drugo nagrado Aritasa je prejel
Jože Mastnak-Marjan s Proseniš-
kega pri Šentjurju. Tam redi noje.
Oče in glavni ustvarjalec Aritasa Stane Jagodic. Na sodobnem
prangerju, stalno postavljenem pred šmarskim kulturnim domom.
Karikaturo Rad bi čez cesto. Zlati Aritas je prejel Božo Kos.
Oče Franci in sin Andrej Černelč iz okolice Bistrice ob Sotli. Nadarjeni
najstnik je bil deležen v enem dnevu kar treh priznanj.
Št. 27 - 5. julij 2001
26
NASI KRAJI IN LJUDJE
Nad rano z
živo hrano
Zgodba o človeku, ki ga ni pozdravil ranital, ampak surovo sadje -
Že peto leto brez kuhinjskega lonca
Bolečine so bile vse hujše, vse
večji odmerki tablet niso poma-
gali, pri koncu svoje desetletne
kalvarije je začel naglo hujšati.
Gastroskopski pregled je poka-
zal porazno sliko, zdravnik pa
mu je predlagal nadaljnje zdrav-
ljenje z medikamenti. Na robu
obupa mu je prišla v roke knji-
ga, ki mu je povrnila zdravje in
mu spremenila način življenja.
Danes je Ivo Žurej hribolazec,
udeleženec mnogih maratonskih
tekov in sploh človek, ki kipi od
zdravja.
Danes ga sosedje, s katerimi živi
v stanovanjskem bloku v Novi va-
si, poznajo predvsem po tem, da
ga skoraj vsak dan srečujejo z vreč-
kami, polnimi svežega sadja in ze-
lenjave. Pred štirimi leti se je od-
ločil za nov način prehranjevanja
in od takrat dalje ni užil hrane, ki
bi jo predhodno skuhal. Na njego-
vem vsakdanjem jedilniku torej ni
mesa, ni kruha, ni jajc, mleka in
mlečnih izdelkov in ni testenin, ri-
ža ali sladic. Groza! Je takšno živ-
ljenje sploh kaj vredno, če ga sprem-
lja eno samo odpovedovanje kuli-
naričnim užitkom, se bo marsik-
do vprašal, štiriinpetdesetletni Ivo
Žurej pa bi mu odgovoril: »Se spla-
ča, če doživiš takšno izkušnjo, kot
sem jo jaz.«
Kavice na prazen
želodec...
Priznava, da si je bolezen sam pri-
delal. Voznik po poklicu, se je vsa-
ko jutro sestal z ostalimi vozniki,
ki za mlekarno prevažajo mleko in
na prazen želodec spil svojo prvo
jutranjo kavico. Ko se je med vož-
njo ustavljal, jih je spil še nekaj, za
malico pa je najpogosteje odprl kak-
šno konzervo in jo na hitro »pos-
pravil«. Kosilo v poznem popold-
nevu? Kakor kdaj, velikokrat pa je
izostalo. Pa spet kakšna kavica,
sendvič, vse med vožnjami, ki so
se pogosto potegnile v večerni-čas.
Njegovo telo je nekaj časa spreje-
malo takšen način življenja, potem
pa se je začelo upirati in dajati sig-
nale, da je hazarderstva dovolj. Ivo
je to občutil kot nadležno zgago,
kot občasne bolečine v želodcu in
utrujenost, a se za govorico orga-
nizma še vedno ni zmenil. Po de-
setih letih takšnega življenja so bo-
lečine postajale vse hujše, težave
je potožil zdravniku, ki mu je za
lajšanje bolečin predpisal rupurut,
ker ta ni pomagal pa ranital in po-
tem še digenol. Tabletni učinek je
bil minimalen in kratkotrajen. Bo-
lečine so postale neznosne, zlasti
po jedi. Ko se je po spanju zbudil,
je vsakič na blazini opazil rjavkast
madež od sline, njegov ustni zadah
je bil ogaben, kot sam pravi, v obraz
je bil bled kot stena, obhajale so ga
slabosti, srčnega utripa skorajda ni
več občutil, pojavljale so se krat-
kotrajne omedlevice, strah pa ga
je postalo zlasti po tem, ko je prvič
opazil kri v tekočini iz ust in pa
vsakič, ko je stopil na tehtnico. V
nekdanjih »zdravih letih« je ta po-
kazala triinosemdeset kilogramov,
potem postopoma vse manj in manj,
iz tedna v teden.
Vse pogosteje je iskal pomoč pri
zdravniku, proti koncu ga je tja mo-
ral peljati prijatelj, skrbel ga je zlasti
šibek utrip srca in omedlevice, elek-
trokardiogram pa ni pokazal nič za-
skrbljujočega. Sledila je gastroskop-
ska preiskava in zdravnikov: »Ja,
tole bo pa hudo!« Ivo je izvedel, da
je njegova želodčna zapiralka od-
povedala, da ima na želodcu več
polipov in veliko rano, okoli nje
pa veliko manjših. Spet večja doza
zdravil in stanje, ki se je slabšalo.
Potem pa je nekega lepega dne sre-
čal znanko, ji potožil o težavah, ta
pa mu je nato prinesla knjigo z na-
slovom Proč s kuhinjskim lon-
cem, avtorja Helmuta Wandma-
kerja. Prebral jo je na mah. »Ta knji-
ga je bila zame poslednje upanje.
Vse tablete sem vrgel v smeti in se
začel prehranjevati po navodilih iz
knjige,« nam je povedal.
Po dveii tednih
brez bolečin
Najprej se je tri dni postil tako,
da je pil zgolj destilirano vodo, na-
to je zdravljenje nadaljeval s soko-
vi. Mesec dni je pil sok iz poma-
ranč in korenja, nato čistilni sok iz
kumaric, bolečine pa so izginile že
po štirinajstih dneh. Po enem me-
secu je bila njegova slina spet či-
sta, z jezika so izginile debele ru-
menorjave obloge, vračala se mu
je moč. S tekoče hrane je prešel na
trdo in nekaj časa jedel zgolj ja-
bolka, nato vso sezonsko sadje, ce-
lih devet mesecev pa se ni dotaknil
nobene zelenjave. Po treh mesecih
presnega prehranjevanja se je že
udeležil maratona v Logarsko do-
lino, a ni zdržal do cilja, ustavil se
je po dvainšestdesetih kilometrih,
v Lučah. »Po devetih mesecih sem
se že božansko počutil, izginile so
vse poprejšnje hude težave s pre-
bavo, postopoma pa tudi vse manjše
nevšečnosti, naprimer bolečina v
kolenu zaradi nabiranja vode po
poškodbi izpred let, izginile so mo-
teče žilice po obrazu, povrnil se mi
je zdrav spanec, nič več se nisem
med spanjem znojil, počutil pa sem
se vse mlajšega, fizično vzdržljivej-
šega, da o psihičnem počutju niti
ne govorim,« je Ivo Žurej nadalje-
val svojo zgodbo.
Pomladitev za
zgled
Zdaj žari od zdravja. Utrujeno-
sti ne pozna, redno hodi v hribe in
na planinske pohode. Niti na kraj
pameti mu ne pade, da bi še kdaj
zaužil kaj drugega, kot surovo hra-
no. »Kuhana hrana je mrtva, suro-
va je živa, daje vse tisto, kar člove-
kov organizem potrebuje in obe-
nem zdravi. Ne podcenjujem me-
dicine, marsikoga je pozdravila, a
zdravljenje z naravnimi vitamini,
ki so v surovi hrani, je vendarle pre-
prostejše in brez stranskih učinkov.
Zato bi bila bolj prava pot, da člo-
vek, ki zboli, najprej poskusi s pre-
snim prehranjevanjem, če ni rezul-
tatov, pa naj se obrne na zdravni-
ka. Moj primer je dovolj zgovoren,
kako se je mogoče hude bolezni re-
šiti na preprost, naraven način. Je
pa sprva potrebno veliko volje za
odrekanje starim navadam. Ko sem
se vključil v društvo Preporod iz
Vojnika, sem srečal na desetine lju-
di, ki so po težkih boleznih ozdra-
veli na enak način kot jaz, v Slove-
niji pa jih je že na stotine tako oz-
dravelih in na tisoče takšnih, ki so
se odpovedali toplotno obdelani
hrani - ne zaradi bolezni, ampak
zaradi prepričanja, da je edinole
surova hrana tista, ki človeku za-
gotavlja zdravje in odlično počut-
je. Ljudje, ki me danes srečujejo
in ki poznajo mojo preteklost, mi
verjamejo. Ne le dejstvu, da sem v
razmeroma kratkem času ozdravel,
ampak tudi temu, da presna hrana
pomlajuje,« se je razgovori!.
Zdaj že peto leto vztraja zgolj ob
surovem sadju, kjer imajo poseb-
no mesto jabolka, ter ob zelenjavi
in oreških. Zjutraj si stisne sok iz
pomaranč in grenivke, za malico
so jabolka, popoldne in zvečer uživa
sadje oziroma zelenjavo, vmes pa
orehe, lešnike, mandlje, arašide ipd.
V tem času še ni zbolel, niti preh-
lada ali nedolžnega nahoda ni stak-
nil. Se ga splača posnemati? Odlo-
čitev je vaša.
MARJELA AGREŽ
Ivo Zurej: »Ko človek enkrat hudo zboli, se oprime sleherne bilke. Zame je bila
odrešilna ena sama knjiga...«
Najboljši na vožnjo z balonom
Osnovna šola Ljubečna je svoje najboljše osmošolce Aljo Kroflič, Mateja Štingla in
Nadjo Gorišek nagradila z vožnjo z balonom. Vstati so sicer morali bolj zgodaj, so pa
lahko s ptičje perspektive opazovali svet okoli sebe.	SK, Foto: GD
Krožna turistična icolesarsica pot
Občina in Ttiristično društvo Polzela sta v sodelovanju s Turistično zvezo Spodnje
Savinjske doline in Turistično zvezo občine Velenje odprla krožno turistično kolesar-
sko povezavo št. 10.
Kolesarji se na 30 km dolgi poti vozijo mimo zgodovinskih in turističnih znamenitosti
Komende, Šeneka, rojstne hiše pesnice Neže Maurer, Petkove kovačnice, Jelovškove kašče
do kmetije Vranjek v velenjski občini, čez Preloge do kmetije Brdovšek in mimo Novega
Kloštra skozi Grušovlje, Ločico ob Savinji do Polzele.	T. TAVČAR
Št. 27. - 5. julij 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
27
Turistične
kmetije v
icatalogu
Združenje turističnih
kmetij Slovenije je na kme-
tiji Pri mlinarju v Gotov-
Ijah predstavilo katalog
turističnih kmetij, v kate-
rem je predstavljenih 161
turističnih kmetij.
Ena glavnih nalog zdru-
ženja, ki danes povezuje več
kot 270 turističnih kmetij
iz vse Slovenije, je skrb za
skupno promocijo turistič-
nih kmetij na domačem in
tujem trgu, novi katalog pa
spada v del njihovega pro-
mocijskega programa. To je
že njihov tretji katalog, zad-
nji je izšel leta 1999, v njem
pa je predstavljenih še 17
novih turističnih kmetij. Vse
kmetije so predstavljene v
besedi in sliki.
V Sloveniji je 400 turi-
stičnih kmetij. Tiste, ki ni-
so predstavljene v katalo-
gu, so navedene v posebnem
seznamu. Katalog je izšel v
nakladi 10 tisoč izvodov in
je na voljo v slovenskem,
angleškem, nemškem, ita-
lijanskem in hrvaškem je-
ziku, dobite pa jih lahko na
sedežu Združenja turistič-
nih kmetij v Celju, v turi-
stično informativnih cen-
trih, v turističnih agencijah
in na sejmih.
NATAŠA LESKOVŠEK
Brizgalna
z botrom
Prostovoljno gasilsko
društvo Tepanje je tudi le-
tos pripravilo tradicionalno
gasilsko prireditev, na ka-
teri so krstili tudi novo briz-
galno.
V meddruštvenih gasilskih
igrah so prehodni pokal os-
vojili člani PGD Kebelj, te-
panjski gasilci pa so prevze-
li v uporabo novo motorno
brizgalno znamke BMW-Ro-
senbauer. Ta je v Tepanje prišla
s pomočjo botra Toneta
Ofentavška in njegovega
podjetja Oplast - zanjo je od-
štel okoli tri milijone tolar-
jev. S tem je v Tepanju do-
končno odslužila že 26 let sta-
ra brizgalna, ki jo bo PGD
predalo Tonetu Ofentavšku za
potrebe njegovega podjetja v
Kobaridu. Novo brizgalno je
blagoslovil konjiški arhidia-
kon Ivan Pajk.	UK
Upokojenci
tudi ribiči
Društvo upokojencev iz
Prebolda je na Preserskem
ribniku pripravilo regijsko
tekmovanje v športnem ri-
bolovu.
Nastopilo je 40 tekmoval-
cev iz desetih društev upo-
kojencev Najbolj se je izka-
zal Baloh iz DU Šentjur s 6,3
kilograma ulovljenih rib, sle-
dila pa sta mu Ramšak in Ob-
lak iz DU Polzela. Ekipno so
zrnagali Polzelani pred Šent-
jurčani in Laščani. .
T. T.
Mila ženička
Marija Senič iz Trnovelj
pri Socki je bila vse življe-
nje samska, a nikoli osam-
ljena. Pred časom je dopol-
nila 91. leto in prejela šte-
vilne čestitke bližnjih in so-
krajanov.
Rodila se je v Trnovljah
pri Socki kot drugi otrok.
S še tremi sestrami in bra-
tom je odraščala je v kmeč-
ki družini. Osnovno šolo je
obiskovala v Novi Cerkvi in
tam uspešno končala vse šti-
ri razrede. Prva svetovna
vojna jim je vzela očeta, ki
ga je kasneje poskušal na-
domestiti očim.
Mlada Marija, ki so jo kli-
cali Ofeglova Mimika, je
otroštvo in mladost prežive-
la ob delu na manjši hribov-
ski kmetiji. Pogosto je odha-
jala v dnino k bližnjim in
daljnim sosedom. Ljudje, ki
jo obdajajo, jo poznajo kot
delovno, verno in milo že-
ničko, ki goji sočutje do sle-
hernega živega bitja. Ceniti
zna vsako, še tako majhno po-
zornost, ki ji jo naklonijo
drugi. Rada je obkrožena z
otroki, ki so ji vedno prijet-
na družba. Sončne dni izko-
risti za sprehode do bližnje-
ga križa, ki so ga njeni do-
mači nedavno na njeno veli-
ko veselje obnovili. Dolga leta
je spletala kite iz cvetja, ki
so ga nekoč krasile.
Svoje družine ni imela, če-
prav je bila nekoč postavna
mladenka. Tako je pač skle-
nila. Dokler je bila še pri mo-
čeh, je vsak dan hodila kr-
mit živino v domači hlev in
pridno delala na njivah, trav-
nikih in v vinogradih. Rojst-
na hiša je še vedno njen dom,
v katerem živi s tistimi, ki
jih ima rada. Siterjevi in ne-
čakinja z družino si delijo
skrb zanjo, pa tudi lepe tre-
nutke, kot je bil tudi njen ju-
bilej.
BoJ, Foto: G. DOMJAN
Marija, obkrožena s tistimi, ki jih ima najraje.
Slavila najstarejša
Polzelanka
Minuli teden je najstarej-
ša krajanka Polzele Mari-
ja Ramšak slavila 98. rojst-
ni dan.
Slavljenka je gotovo ena iz-
med tistih, za katere rečemo,
da bi lahko o njihovem živ-
ljenju napisali roman. Rodi-
la se je v Trbovljah, potem
pa je mlado dekle zaneslo v
Francijo, kjer se je poročila.
Njena zakonska sreča ni tra-
jala dolgo, saj se je njen mož
smrtno ponesrečil v rudniku.
Marija je ostala sama z 8-me-
sečnim dojenčkom in v pri-
čakovanju drugega otroka. Tr-
dožive, kot je, je nesreča ni
dotolkla. Po svojih močeh je
skrbela za otroka, potem se
je vrnila v domovino, kjer se
je ponovno poročila in rodi-
la še dvoje otrok. Trije sino-
vi in hčerka Marica so bili
smisel njenega življenja, saj
je tudi drugega moža kmalu
izgubila. Leta 1969 je prišla
v Savinjsko dolino, na Breg
pri Polzeli, kjer so kupili hi-
šo. Čeprav je bila že v letih,
je še vedno veliko delala, ra-
da je pomagala sosedom ali
pazila otroke. Marija, ki ji
leta niso prizanesla, je poletja
preživljala v svoji hiši na Bre-
gu, zime pa pri hčerki Mari-
ci, ki ima stanovanje v Žal-
cu. Do pred dvema letoma
je takšno »preseljevanje« obe-
ma šlo dobro od rok, ko pa
je starost Marijo priklenila
na posteljo, sta se s hčerko
Marico odločili za skupno
življenje v Žalcu. Kljub le-
tom je Marija ohranila bister
um, je prijetna sogovornica
z odličnim spominom in smi-
slom za humor. Tudi sedaj
se nad ničemer ne pritožuje.
T. TAVČAR
Slavljenka Marija s Stankom Novakom in Danico Antloga, ki sta ji v
imenu občine Polzela čestitala za rojstni dan.
lV SPOMIN
Stane Rednak
Minuli teden so sorodni-
ki, prijatelji in znanci u Žal-
cu na zadnjo pot pospremili
Staneta Rednaka, dolgolet-
nega direktorja žalskega Ju-
teksa. Stanko, kot so ga kli-
cali domači, prijatelji in po-
slovni sodelavci, se je rodil
3. junija 1924. leta v Celju v
delavski družini očeta Jako-
ba in mame Antonije iz Pre-
bolda.
Po končanem šolanju v do-
mačem kraju je maturiral v
Tekstilni šoli v Kranju in se
zaposlil v Tekstilni tovarni
Prebold. Po študijih je našel
zaposlitev v žalskem Jutek-
su, kjer je bil vse do upokoji-
tve direktor Direktorsko me-
sto je nastopil v časih, ko so
takratni slovenski in tudi ju-
goslovanski tekstilni indu-
striji že prerokovali črno bo-
dočnost. Delovno intenziv-
na, anizkoakumulativna de-
javnost je bila tudi v takrat-
nih oblastnih strukturah vse
manj zaželena. Stanko Red-
nak je med prvimi spoznal,
da se mora proizvodnja v to-
varni, ki je v začetku proi-
zvajala le izdelke iz jute, pa
še to v glavnem za potrebe
hmeljarstva, nujno prestruk-
turirati. Začeli so razvijati
nove proizvode, po katerih
je bilo vse več povpraševa-
nja na tujih trgih. In prav
Juteks pod Rednakovim
vodstvom je veliko izvažal
na zahtevne zahodnoevrop-
ske trge ter v bivšo Sovjetsko
zvezo že v letih, ko to ni bilo
pospremljeno s kakšnimi po-
sebnimi simpatijami. Red-
nak in sodelavci so kljubo-
vali in tovarno rešili pred
propadom. Stanko Rednak
prav gotovo sodi med tiste
gospodarstvenike, ki so v poz-
nih sedemdesetih in osem-
desetih letih orali ledino in
imajo še danes precej zaslug
za to, da je tudi današnje slo-
vensko gospodarstvo vse bolj
odprto v svet in povezano z
njim.
Stanko je bil skromen člo-
vek. Službene poti so ga vo-
dile domala po vsem svetu,
njegova Savinjska dolina pa
je bila zanj najlepša. Zaljub-
ljen je bil v Mrzlico, Golavo
in Logarsko dolino in se
sproščal ob sprehodih po pla-
ninskih poteh, kjer so se mar-
sikdaj porodile tudi ideje, ki
jih je lahko kasneje uresni-
čil na svojem delovnem me-
stu. Za svoje delo je prejel vr-
sto priznanj in odlikovanj,
vedno pa je bil najbolj vesel
pohval in zadovoljnih obra-
zov ljudi, ki so znali ceniti
njegov trud in delo. Pogre-
šali ga bodo. Še posebej že-
na Berta, hčerka Mirjana in
sin Stani z družinama ter
pravnuk Gal.
JANEZ VEDENIK
Oživljanje
kartuzijanstva
Da je Žička kartuzija nad-
vse primerno okolje za po-
glabljanje človeka v svoje
bistvo, so že pred tremi leti
odkriU udeleženci prvega ta-
bora za duhovno rast. Le-
tos pripravljajo že tretjega,
do 25. avgusta se bo tam
zvrstilo kar osem skupin.
Skupine so omejene na 20
udeležencev, tokrat so tudi
prvič ločeno oblikovane za
družine, srednješolce, štu-
dente in za upokojence. Pr-
va skupina je v Žički kartu-
ziji že od ponedeljka. Za
sodelovanje se lahko prija-
vite v Turistično informacij-
ski pisarni v Žički kartuziji
(03/576 44 11) aH vTIC Slo-
venske Konjice (03/759 31
10). Cena za udeleženca je 8
tisoč tolarjev in vključuje
stroške bivanja, prehrano in
stroške strokovnih sodelav-
cev: teologa, psihologa, psi-
hiatra, likovnega in glasbe-
nega umetnika.
Življenje v taboru bo pre-
prosto, udeleženci bodo pre-
nočevali v spalnih vrečah. To-
da, kot pravi odgovorna za
tabor, psihiatrinja Cvijeta
Pahljina, dr. med., tudi bi-
vanje v naravi, še posebno,
če je to v starodavnem samo-
stanskem kompleksu, prispe-
va k lažjemu poglabljanju v
duhovne vsebine, pa naj gre
za analizo prehojene poti, se-
danjega trenutka ali obliko-
vanje načrtov za prihodnost,
za odkrivanje smisla bivanja
ali razvijanja veselja do živ-
ljenja.
MBP
Nastopilo 280 gasilcev
Na športnem in gasilskem poligonu na Groblji so pri-
pravili dvodnevno tekmovanje gasilcev Gasilske zveze
Prebold za pokal Matevža Haceta, ki je vsaka štiri leta.
Nastopilo je 28 desetin. Pri pionirjih in mladincih sta
slavili desetini iz Šešč, med pionirkami in člani A desetini
iz Prebolda, med člani B so bih najboljši gasilci z Groblje,
pri članicah pa desetina iz Sv. Lovrenca. Najboljši iz posa-
meznih starostnih kategorij bodo nastopili na regijskem tek-
movanju.	T. T.
Št. 27. - 5. julij 2001
Gora, ki te očara
Mt. Kenya s čudovito naravo in sneženjem na vrhu
Gora Mt, Kenya me je pri-
tegnila, ko sem zbiral infor-
macije o Afriki. Gorniki, ki
so si izbrali za aklimatizacij-
ski vrh prav to goro, so bili
zelo navdušeni nad čudovi-
to naravo. Ob tako spodbud-
nih besedah se ni bUo težko
odločiti. Za potovanje v Afri-
ko sem pritegnil še kolega Bi-
neta Javemika, s katerim sva
obredla že nekaj sveta.
Odpeljala sva se z letalom
do Nairobija, kjer sva si ure-
dila nadaljnje potovanje po Ke-
niji in Tanzaniji. Za prvo spoz-
navanje Afrike pa sva si izbra-
la kar najvišji vrh Kenije. Mt.
Kenya ima tri vrhove, ki nosi-
jo masajska imena: Batian
(5199 m) - vladar, Lenana
(4985 m) - vladarjeva žena in
Nelion (5188 m ) - vladarjev
sin. Najvišja sta dostopna sa-
mo alpinistom, najnižji pa je
dokaj romarski vrh. Zaradi po-
manjkanja časa sva se odloči-
la za slednjega. Za vzpon in
sestop porabiš štiri dni, cena
pa znaša 420 ameriških dolar-
jev po osebi.
Iz Nairobija sva se odpelja-
la s kombijem, ki sva si ga de-
lila še s tremi simpatičnimi Av-
strijci, ki so bili prav tako na-
menjeni na Mt. Kenyo. Za vod-
nika smo dobili šegavega in
prebrisanega Petra. Iz milijon-
skega mesta, kjer še vedno vo-
zijo po levi, smo se le s težavo
prebili. Gost promet, slaba ce-
sta in pogoste policijske kon-
trole so nam onemogočale hi-
tro vožnjo. Potovanje do Nan-
yukija je bilo zelo zanimivo.
Opazoval smo neizmerne plan-
taže kave, čaja, ananasa, ki so
drvele mimo.
V Nanyukiju je sledil dalj-
ši počitek. Ko je Peter iskal
nosače, smo imeli čas za og-
led mesta, ki je izhodišče za
goro. Okoli druge ure popol-
dan smo se odpeljali s teren-
skim vozilom proti vratom Si-
rimoni, kjer se pričenja park
Mt. Kenya. Z nami so bili že
nosači in kuharji. Vozili smo
se ob obdelanih poljih plemena
Kikuju, ki je najbolj razširje-
no v Keniji. Zelo poredko pa
vidiš Masaje.
Cesta je postajala vse slab-
ša. Pričelo se je mračiti, teren-
sko vozilo pa se je vse pogo-
steje ustavljalo, ker ni zmo-
glo takšne obremenitve. Kljub
vsem zapletom, ko smo mo-
rali občasno tudi potiskati vo-
zilo, smo že v trdi temi pris-
peli do koče na 3150 metrih.
Koča res ni bila v najboljšem
stanju, prav tako so bila skrom-
na skupna ležišča.
Naslednji dan nas je Peter
zbudil ob pol sedmih, kajti zaj-
trk je bil že pripravljen: izvrst-
na kenijska marmelada je moj
apetit še povečala. Prav tako
se nisem branil južnega sadja,
med katerim je prevladoval
ananas. Vreme je bilo prekra-
sno, prav tako je bilo moje raz-
položenje. Bujna vegetacija me
je presenetila. Rastlme so pn-
lagojene precejšnjim tempe-
raturnim razlikam, saj se čez
dan segreje na 15 stopinj, po-
noči pa termometer pade pod
ničlo. Moje pogosto ustavlja-
nje in fotografiranje je delalo
skrbi Petru. Običajno me je ča-
kal na kakšnih razpotjih, da
ne bi zašel.
Vreme se je pričelo kisati in
padle so že prve kaplje, ko sem
daleč pred sabo zagledal ko-
čo na 4200 metrih. Opustil sem
fotografiranje in pospešil ko-
rak. Zadnje metre sem že sko-
raj tekel, kajti med dežjem je
pričelo še snežiti. Toda gorska
nevihta se je hitro unesla, ta-
ko da sem se pred večeijo spre-
hodil do bližnje vzpetine. Med
večerjo pa se je nebo škrlatno
obarvalo in Mt. Lenana je ža-
rela v sončnem zahodu.
Ker smo bili namenjeni na
vrh, je bilo bujenje okoli
tretje ure zjutraj. Ker sem no-
sil vso fotografsko opremo
s stativom, sem moral
zmanjšati tempo. Srce mi je
pričelo noro biti, kot da ho-
če zapustiti gospodarja. Ko
se je pričelo danid, smo bi-
li na vrhu. Temperatura je
bila precej pod ničlo, prav
tako je pihal močan veter.
Prave evforije ni bilo čutiti,
zaradi mraza sem hotel čim-
prej sestopiti.
V vozilu, ki je bilo priprav-
ljeno za odhod v Nairobi, je
igrala tipična afriška glasba.
Skozi okno sem gledal goro,
ki me je očarala in se globo-
ko usidrala vame.
F. HORVAT
Mt. Kenya, gora, ki te očara.
Bine Javernik, vodnik Peter in Franci Horvat pri vratih Naro Moru.
Št. 27. - 5. julij 2001
Nepozaben
razgled z Resevne
Na Resevni se je s postavitvijo razglednega stolpa število
obiskovalcev skoraj potrojilo
Lesen razgledni stolp so
na 682 metrov visoki Resev-
ni postavili že kmalu po voj-
ni, pred nekaj leti pa so zgra-
dili stolp s kovinsko kon-
strukcijo, Od takrat je šte-
vilo pohodnikov na poteh
na Resevno vedno večje.
Razgledna točka na Resev-
ni nudi resnično nepozaben
prizor, saj pogled seže vse do
Hrvaške, ob lepem vremenu
pa celo do slovenskega po-
nosa, Triglava. Nekateri se tja
napotijo z avtomobili, drugi
preko Hudičevega grebena.
Pohodnikom nudi Resevna še
veliko več, saj sprehajalne in
pohodniške poti vodijo vse
do Svetine, Rifnika ali pa ce-
lo na Kalobje. V občini Šent-
jur želijo to izletniško točko
narediti kar se da privlačno
obiskovalcem, zato so sku-
paj s Planinskim društvom
pred kratkim popolnoma ob-
novili Planinski dom na Re-
sevni, kjer je planincem tre-
nutno na voljo 35 ležišč. Le-
tos načrtujejo tudi postavi-
tev tabora pri spomeniku pod
Resevno, kjer bodo v obje-
mu gozdov mladi lahko spoz-
navali lepote narave.
Sicer pa je v občini Šentjur
več privlačnih izletniških točk.
Vredno si je ogledati Ipavčevo
hišo, Slomškovo Ponikvo z
rojstnim domom Antona Mar-
tina Slomška, cerkev na Slo-
mu, rastišče velikonočnic in
še bi lahko naštevali. Letos so
v Šentjurju prvič pripravili tu-
di poletne prireditve, ki so jih
poimenovali Šentjursko polet-
je in bodo trajale vse tja do
konca avgusta.
Z rednim {pojavljanjem na
prireditvah in turističnih sej-
mih kot je Alpe Adria pa se
želijo v Šentjurju predstaviti
tudi širše. Svojo priložnost vi-
dijo tudi v sodelovanju z zdra-
vilišči, ki jih je v okolici ob-
čine precej, zato bodo v krat-
kem odprli tudi Turistično in-
formacijski center, ki bo nu-
dil vse informacije in zanimi-
vosti iz šentjurske občine.
Foto: GREGOR KATIČ
Popolnoma obnovljen Planinski dom na Resevni.
Razgledni stolp - ponos Šentjurčanov.
Z 20 metrov visokega stolpa na Resevni se obiskovalcem nudi veličasten razgled.
Št. 27. - 5. julij 2001
30
PISMA BRALCEV
PREJELI
SMO
Poslansko
vprašanje
ministru
Na ministra za delo, dru-
žino in socialne zadeve na-
slavljam poslansko vpraša-
nje, ki temelji na naslednji
pripovedi:
Oseba je v mladosti zbole-
la za otroško paralizo. Posle-
dice obolelosti so 70 odstot-
na priznana invalidnost na os-
novi določil iz še vedno ve-
ljavnega Uradnega lista SFRJ,
št. 38/83 in 66/89.
V odločbi Zavoda za po-
kojninsko in invalidsko za-
varovanje Slovenije iz leta
1999 je osebi priznana 70 od-
stotna telesna okvara, v isti
odločbi pa je naslednja obraz-
ložitev: »Glede na to, da je
telesna okvara nastala izpred
zavarovanja, zavarovanka ni-
ma pravice do invalidnine za
telesno okvaro«.
Osebi je priznana benifi-
cirana delovna doba, ker pa
je oseba že nekaj let brezpo-
selna, ji benifikacija ne ko-
risti. Invalidnine ne prejema.
Kljub intenzivnemu iskanju
zaposlitve, jo nihče noče za-
posliti, ker je 70 odstotni in-
valid, brez invalidnine.
Primerjalno: društvo bol-
nikov z boreliozo je doseglo,
da je bolezen od jeseni 2000
priznana kot samosvoja en-
titeta za invalidsko upokoje-
vanje. Takšnih oseb je nekaj
čez 200, bolezen pa je v zgod-
njem obdobju mogoče ozdra-
viti pri dobrih 90 odstotkih
okuženih, medtem ko otroške
paralize ni mogoče ozdravi-
ti. Tudi pri boreliozi lahko
nekdo zboli v obdobju pred
zavarovanjem, ker pa se po-
sledice pokažejo kasneje, so
oboleli za boreliozo upravi-
čeni do invahdnine.
Primerjava je nevzdržna.
Obolelih za otroško parali-
zo, ki trpijo enake posledi-
ce, je več.
Vprašanje: Zakaj oboleli za
otroško paralizo nimajo
možnosti priznanja invalid-
nine ali invalidske upokoji-
tve, še posebej če so brezpo-
selni in jih kot invalide nih-
če noče zaposliti, medtem ko
oboleli za npr. boreliozo to
možnost imajo, kljub enake-
mu izhodišču, enakim posle-
dicam obolelosti in kljub te-
mu, da je pri boreliozi bole-
zen ozdravljiva v 90 odstot-
kih, otroška paraliza pa je
neozdravljiva.
BOGDAN BAROVIČ,
član Poslanske skupine
SNS
Zakaj
prestavljati
spomenike
padlim?
v krajevnem odboru ZB -
NOV Vojnik se zavedamo
problemov pri urejanju pro-
stora ožjega središča Vojni-
ka. V ta namen smo bili in
smo v pogovorih z vodstvom
občine Vojnik in v soglasju z
Zavodom za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine Ce-
lje pripravljeni soglašati, da
občina da krajanu, ki je do-
volil zgraditi dovozno cesto
do banke na svojem zemljiš-
ču, toliko zemlje pri osred-
njem spomeniku NOV v Voj-
niku, kot jo je on dal za ome-
njeno cesto.
Zato nas je presenetila iz-
java vojniškega župana Be-
na Podergajsa na Radiu Ce-
lje dne 21. junija zjutraj, da
je spomenika potrebno pre-
staviti v prid razvoju občine
Vojnik. Krajevni odbor ZB
NOV Vojnik smatra, da je
spomenike naše preteklosti
treba, skupaj z zelenimi po-
vršinami, ohraniti v nepo-
srednem središču Vojnika.
Nadalje smatramo, da dose-
danji občinski postopek ni bil
korektno izpeljan. Ko zade-
ve analiziramo, vidimo, da
ni nobenega argumenta v prid
prestavitve spomenikov (v mi-
slih imamo gospodarske,
prostorske in ostale).
Zaradi zgoraj navedenega
Krajevni odbor ZB NOV Voj-
nik ocenjuje, da so občinske
svetnike pri sprejemu skle-
pa »o ureditvi prostora ožje-
ga centra Vojnika« (kar po-
sledično pomeni prestavitev
spomenikov) vodili drugač-
ni cilji. Zato ta sklep citira-
mo: »Občinski svet Občine
Vojnik je na 22. redni seji dne
23. 5. 2001 sprejel sklep, da
občinska uprava prične po-
stopek, ki obsega načrt ce-
lotne ureditve prostora od
parkirišča pod cerkvijo v Voj-
niku do Hotko servisa. Ure-
ditev naj tudi upošteva pre-
stavitev obeh spomenikov na
novo lokacijo najkasneje v
petih letih. Finančni del in-
vesticije ne sme presegati
vrednosti kupnine za proda-
no zemljo pri spomeniku II.
svetovne vojne. Ta sklep ve-
lja pod pogojem, da z njim
soglaša tudi krajevni urad
Zveze borcev«.
Pripominjamo, da citira-
ni sklep naši organizaciji ni
bil posredovan, posredovali
so nam ga drugi. S tem skle-
pom je Občinski svet Obči-
ne Vojnik želel od Krajevne-
ga odbora ZB NOV Vojnik pri-
dobiti soglasje za prestavitev
grobišča z osrednjim spome-
nikom NOV, v resnici pa je
bil s tem sklepom naš kra-
jevni odbor zaveden. Če bi
namreč dali soglasje na ome-
njeni sklep, bi bil spomenik
porušen, ne pa tudi prestav-
ljen, saj je poznavalcu raz-
mer jasno, da je vrednost
zemljišča, kjer spomenik
zdaj stoji, okoli 7 milijonov
sit. Prestavitev grobišča s spo-
menikoma pa bi po ocenah
znašala okoli 20 milijonov
sit. Iz navedenega je razvid-
no, da občinski svet ni imel
resnega namena prestaviti
spomenikov, saj se v isti sapi
postavlja vprašanje ekono-
mičnosti prestavitve, sploh
pa ni jasno, kdo bi dal manj-
kajoča sredstva za prestavi-
tev spomenikov.
Na koncu želimo še enkrat
poudariti dejstvo, da sta ome-
njena spomenika, predvsem
pa osrednji spomenik NOV,
postavljena borcem in žr-
tvam vojnega nasilja, torej
ljudem, ki so se borili za svo-
bodo našega naroda in sta kot
takšna edinstven spomin na
preteklost ter opomin bodo-
čim rodovom.
Zaradi vsega, kar smo na-
vedli, je Krajevni odbor ZB
NOV Vojnik utemeljeno proti
prestavitvi spomenikov,
predvsem pa spomenika
NOV, saj ga argumenti, ki jih
navaja Občinski svet Občine
Vojnik, niso prepričali, bor-
ci pa niti pomisliti ne upa-
mo, da so pri načrtovani pre-
stavitvi omenjenih spomeni-
kov morda v ozadju še kak-
šni drugi cilji, ki bi izvirali
iz nepoznavanja problema-
tike ali pa iz želje po potvar-
janju zgodovine.
KRAJEVNI ODBOR ZB
NOV VOJNIK
Življenje
po življenju
Po svetu vlada lakota, če-
prav je dovolj hrane za vse,
samo pod pogojem pravične
razdelitve. Količinsko se je
pridelava hrane, če primer-
jamo obdobje pred 2. svetov-
no vojno, izredno povečala,
kar pa lahko pripišemo pred-
vsem večji porabi fitofarma-
cevtskih sredstev, umetnih
gnojil, hibridnih (gensko
spremenjenih) semen; v
manjši meri pa tudi bolj učin-
kovitem kmetovanju z upo-
rabo namakalnih sistemov in
večjim površinam. V senci vse
te gonje po čim večjem pri-
delku s čim večjimi plodo-
vi, semeni, pa se kaj hitro po-
zabi na zemljo, naravo. Če
primerjamo zemljo, obdela-
no na sodoben način in ob-
delano z uporabo naravnih,
organskih gnojil, je v slednji
mnogo več življenja in tudi
na njej rastoče rastline so
mnogo krepkejše; ne potre-
bujejo nikakršnih pesticidov
(ubijalcev življenja) in anor-
ganskih kemikalij za lepšo
rast. A vse to je le v senci proi-
zvajalcev fitofarmacevtskih
pripravkov, umetnih gnojil in
genskih laboratorijev, saj te
skrbi samo njihovo stanje na
bančnem računu.
Mikroorganizmi in druga
živa bitja spreminjajo grobe
organske odpadke v rastli-
nam dostopno obliko. Iz
kompleksno vezanih mole-
kul sproščajo mineralne sno-
vi, da v vodi raztopljene, pri-
dejo v rastline; vežejo dušik
iz zraka in ga dajejo na voljo
rastlinam, rahljajo tla (dežev-
niki) in še mnogo drugega.
Brez vsega tega bi življenje v
in na zemlji izumrlo. Toda
pesticidi in umetna gnojila
uničijo te pridne in v zemlji
nujno potrebne živalce, za-
to le-ta postane mrtva in ker
je mrtva, nima več svojih re-
generativnih sposobnosti,
hranila se začno izpirati, rast-
line, ki zrastejo na njej, po-
stanejo slabotne, bolne in de-
formirane, z neizrazitim oku-
som in majhno koncentraci-
jo mineralnih snovi. Posle-
dica tega je, da so potrebne
vedno večje količine pestici-
dov, ki so čedalje manj učin-
koviti. Potrebna so nova se-
mena, ki so odporna na še
hujše strupe za zatiranje živ-
ljenja (pesticide) in prav tu-
kaj dobi vlogo genska tehno-
logija. Vse to je velik zača-
ran krog, iz katerega se kmet
lahko reši le s tem, da opusti
uporabo pesticidov, umetnih
gnojil in predvsem: da nare-
di zemljo živo. Ne uničimo
zemlje zato, da bi bili zaboji
danes polni, kajti jutri bodo
prazni.
DEJAN ŽLAVS,
Frankolovo
Obsojena
na smrt
Psičke Line, prijazne me-
šanke v najlepših pasjih le-
tih, so se njeni lastniki hote-
li znebiti, jo poslati v smrt.
Družina G. iz Velenja se je
odločila, da svojo psičko poš-
lje v smrt, sicer humano, a
kaj, ko nobena smrt ni lepa.
Tako jo je 5. junija njihov sin
pripeljal na Veterinarsko po-
stajo. Naključje je hotelo, da
je bila prav tam tudi naša čla-
nica, velika ljubiteljica živali
in soseda družine, ki je psič-
ko Lino dobro poznala. Se-
veda ga je vprašala, kako to,
da se je nameravajo znebiti,
mladenič pa ji je v odgovor
zabrusil: »Pa jo vi vzemite«.
Ker ima sama že dva psička,
tega ni mogla storiti, zato se
je obrnila na »bazo« društva
in akcija reševanja je stekla.
Psičko, ki je med tem že do-
bila prvo pomirjevalno injek-
cijo, smo prepeljah v Celje
in oddali prijazni družini, ve-
likim ljubiteljem živali. Lju-
bezen je bila že na prvi po-
gled obojestranska, psička je
takoj vzljubila novi dom. Kot
bi vedela, da je rešena smrti,
jim je bila vidno hvaležna.
Tako je preživela tri srečne
dni, nakar so bivših lastniki
zahtevali, da jim psičko ta-
koj vrnejo. Po telefonskem
prigovarjanju in nagovarja-
nju spodaj podpisane, naj
psičko pustijo pri novih last-
nikih, kjer je srečna, saj so
se je vendar za večno odre-
kli, je gospa bivša lastnica ka-
tegorično odgovorila: »Ne pu-
stim nikogar vmešavati se v
našo odločitev, psičko zah-
tevam nazaj!« Psičko Lino
smo jim s solznimi očmi vr-
nili, upam le, da ni bila po-
novno obsojena na smrt.
Zelo se bomo v društvu po-
trudili, da bo Zakon o zašči-
ti živali, na katerega smo ča-
kali pet let, dobil dodaten
člen, ki bo lastnikom prepo-
vedoval na kakršen koli na-
čin ubijati zdrave živali, ve-
terinarje pa obvezal, da bo-
do zavračali evtanazijo.
IRENA VOLGEMUT,
Društvo proti mučenju
živali Celje
Ponosni na
Slovenijo
Zdaj, ko ste praznovali de-
seto obletnico samostojne
Slovenije, se tudi mi, ki ži-
vimo zunaj nje, spominjamo
tistih kritičnih desetih dni
pred desetimi leti. Vi ste ži-
veli v strahu, mi pa v skrbeh,
kakšna bo usoda Slovenije.
Precej je bilo govora po ra-
diu in televiziji, več proti od-
cepitvi kot pa za. Pa tudi ti-
sti, ki so bili za to, da ima
vsak narod pravico do svoje
odločitve, so dvomili v eko-
nomsko uspešnost tako ma-
lega naroda. Takšna mnenja
so izražali tudi politiki. Ta-
ko sem se odločil, da po svo-
jih močeh izrazim svoje mne-
nje z osebnim razgovorom (7.
julija 1991) pri kongresniku
Robertu G. Torricelliju v Hac-
kensacku (New Jersey). Po
štirinajstminutnem razgovo-
ru sem opazil, da precej do-
bro pozna situacijo in da pod-
pira mirno rešitev pri priza-
devanjih za suverenost in sa-
mostojnost Slovenije. Kon-
gresnik Torricelli je zdaj se-
nator države New Jersey.
Med obiskom v Sloveniji
pa je predsednik G.W. Bush
lahko sam videl, kolikšen na-
predek je naredila ta mala dr-
žava. Na to smo tudi Sloven-
ci, ki živimo zunaj njenih me-
ja, ponosni.
JOSEPH PAULIC,
Maywood, (NJ) USA
Dajte ga
no...!
Obeta se nam nova trajna
oblačnost na sončni strani Alp
- referendum. Kam pes taco
moli, zakaj gre? Dejstvo je,
da je v zapiranje prostocarin-
skih prodajaln na meji z
Evropo privolila Drnovško-
va vlada in takrat mladi na-
dobudni zunanji minister
Thaler. Krivec je torej znan!
Ker pa je bilo spoštovanje (tu-
di prenagljenih) lastnih od-
ločitev pri komunistih že nek-
daj težava, se to dogaja tudi
njihovim potomcem (LDS-
u). Na račun takšnega obna-
šanja smo izgubili verodostoj-
nost pred Evropo. Zbiranje
poslanskih podpisov za refe-
rendum bi bila najmanj te-
žavna pot, ne pa tudi primer-
na, ker bi poslanci vladajo-
če elite zašli v protislovje. To
bi pa znali volivci kaznova-
ti. Zato je bilo treba v ta voz
vpreči izvenparlamentarno
stranko, ki ji ne more nobe-
na neumnost škoditi ali celo
odvzeti volivce, ker jih nima.
Pobuda za zbiranje podpisov
za nov referendum o zapira-
nju brezcarinskih prodajaln
teče preko te stranke. Kot
eden glavnih razlogov se na-
vaja izguba 67 delovnih
mest, če bi status omenjenih
trgovin spremenili v navad-
ne prodajalne z obdavčitvi-
jo. Ob takih trditvah se lah-
ko samo nasmejemo>Od kod
ta nenadna skrb za delovna
mesta? Zakaj se niso zateka-
li k referendumu, ko se je od-
puščalo tisoče delavcev
(Elan, TAM, Metalna, Iskra,
Tekstilindus, sedaj Peko) - ta-
krat so bili le srepi opazo-
valci.
Kaj pa, če hoče sedanja ob-
last izključiti referendum kot
demokratični institut, ga ta-
ko diskreditirati, saj se ta dvi-
ga nad njeno vsemogočnost.
Tudi to je ena od variant. Daj-
te ga no s...!
MARJAN MANČEK,
~ Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Hvala!
Zdaj, ko se vsak dan bolje
počutim in okrevam, se vse
pogosteje spominjam vseh, ki
so pripomogli k mojemu
zdravju in dobremu počutju.
Iskreno se zahvaljujem se
dr. Jesenškovi iz ZD Štore,
ki je znala prisluhniti mojim
težavam, pa dr. Faktorju za
potrpežljivost in čutenje z
mojo boleznijo ter vsem
zdravnikom ortopedom za
uspešno in strokovno oprav-
ljen operativni poseg. Lepa
hvala tudi medicinskim se-
stram in strežnemu osebju or-
topedskega oddelka za izred-
no prijaznost in ustrežljivost
v času moje hospitalizacije.
Nenazadnje pa velja poseb-
na zahvala dr. Miranu Škor-
jancu za pogovor, strokovne
nasvete in požrtvovalnost v
času mojega zdravljenja.
M.O.,
Teharje
(naslov je v uredništvu)
Celjske
literatke v
Mariboru
Devetega junija je bila v ho-
telu Orel v Mariboru pred-
stavitev literarnih ustvarjal-
cev iz vse Slovenije. Kar se-
dem Celjank, članic na novo
ustanovljenega Celjskega li-
terarnega društva, se nas je
predstavilo s poezijo in ena
članica s proznim delom. S
svojimi nastopi smo se zelo
dobro odrezale in navdušile
navzoče.
Zahvaljujemo se pobudni-
ci, pesnici Mili Vlašič Gvoz-
dič, pesniku Marjanu Pun-
gertniku, pesnici Dragici
Breskvarjevi in vsem, ki so
se trudili za ta lep in nepoza-
ben dan v Mariboru.
IVANKA GODEC,
Teharje
Bili smo
ganjeni in
srečni
Vsa pohvala in zahvala
Klavdiji Kovačič in Bernardi
Filkovič, ki sta se opogumili
organizirati dobrodelni kon-
cert za Gregorja. Hvala tudi
organizatorju Klemnu Kova-
čiču, ki je poskrbel za glas-
bo in Iztoku Gartnerju, ki je
med igrami poskrbel za do-
bro vzdušje. Res smo bili ga-
njeni in srečni, ko smo opa-
zovali Gregorja, kako uživa
med svojimi prijatelji, ki jih
je bilo res ogromno. Hvala
tudi nogometašem Publiku-
ma ter Bernardi Stojan, da
so se po naporni poti iz Češ-
ke ter tekmi na Skalni kleti
udeležili iger in Gregorju s
tem popestrili večer. Bil jih
je zelo vesel, saj je pred ne-
srečo ves svoj prosti čas pre-
živel na Skalni kleti. Iskrena
hvala vsem, ki ste se udele-
žili koncerta na Starem gra-
du in s tem Gregorju pripra-
vili nepozaben večer.
DRUŽINA JANEŽIČ
Št. 27. - 5. julij 2001
TV VODIC
31
Slovenska popevka
na Radiu Celje
Na večer, ko bo Zemlja spet in še kar
naprej plesala svoj ples tja med zvezde, se
bo na Ljubljanskem gradu v vsem sijaju
predstavilo šestnajst novih slovenskih po-
pevk. Slovensko popevko 2001 so si za-
dali kot samostojni projekt, ki se sicer zgle-
duje po nekaterih merilih in postavkah
legendarne soimenjakinje, a se v vseh po-
gledih ozira v prihodnost.
Na sobotni Slovenski popevki 2001 bodo
nastopili Majda Arh, Damjana Golavšek, Po-
lona Furlan, Botri, Oto Pesnter, Kalamari, Folk-
Rola, skupina Petovio, Ana Dežman, Darja Švaj-
ger, Slavko Ivančič, Foxy Teens, Irena Vidic,
Katrinas, Alenka Godec in Aleksandra Čermelj.
Strokovna žirija Sazasa bo podelila prizna-
nje za najboljšega debitanta, za najboljšo iz-
vedbo, priznanje za najboljši aranžma, za naj-
boljše besedilo in nagrado strokovne žirije v
vrednosti 350.000 tolarjev. Prav takšna bo tu-
di vrednost nagrade gledalcev in poslušalcev.
Slovensko popevko bodo izbrali na osnovi te-
levotinga. Dirigent bo Mojmir Sepe, gostitelja
pa Vita Mavrič in Jani Kovačič.
Reportažo iz Slovenske popevke 2001 bo-
mo na Radiu Celje objavili v torek ob 20. uri.
Foto: GREGOR KATIČ
Sten Vilar, Simona Brglez in Damjana Golavšek na prireditvi Radia Celje Metuljček. Damjana se v zadnjem
času predvsem posveča mlajši publiki in pravi, da je to njeno občinstvo. Ji bodo zvesti tudi v skladbi, ki
piha na dušo »odrasli« Damjani?
TEDENSKI SPORED
RADIOCELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 5. fulii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega
tiska, 6.30 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2.
jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
Halo, OKC, 8.45 Jock pot, 9.00 Agencijske novice, 9.10 Pet
minut zo knjigo, 10.00 Regijske novice, 10.30 Zlati bobenček,
12.00 Regijske novice, 12.30 Styling, 13.00 Danes do 13.h
(RaSlo), 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Greš v kino, 15.00 Šport
danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSLO, 17.00 Kronika, 17.45
Jack pot, 18.00 Glasbeni ex-press, 19.00 Novice, 20.00 etno-
Brake, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
gram nekomercialnih radijskih postaj Slovenije iz studia RC.
PETEK, 6. fulii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega
tiska, 6.30 Domoča melodijo tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2.
jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 9.20 Halo,
Atomske Toplice, 9.40 Halo, Terme Dobrna, 10.00 Regijske
novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 10.30 Zlati bobenček, 12.00
Regijske novice, 13.00 Danes do 13.h.(RaSlo), 13.40 Halo,
Temie Loško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kroniko, 17.45Jackpot, 18.00
20 vročih, 19.30 Študentski servis, 20.00 Glasbene želje, 24.00
SNOP - skupni nočni program nekomercialnih radijskih po-
staj Slovenije
SOBOTA, 7. fulil
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega
tiska, 7.30 Domačo melodijo tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2.
jutranja kronika RoSlo, 7,40 Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25
Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 10.00 Regij-
ske novice, 10.30 Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 12.10
Čestitke in pozdravi, 13.00 Danes do 13.h (RoSlo), 14.00
Utrip s Celjskega, 14.30 Izbiramo melodijo popoldnev^ 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.00 Športno
glosbeno popoldne vmes 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 24.00
SNOP - skupni nočni program nekomercialnih radijskih po-
staj Slovenije
NEDEUA, 8. iulii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domačo melodijo
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronjo kroniko RoSlo, 8.00
Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jock pot, 9.00 Agencijske
novice, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Regijske novice, 10.10
Nedeljski zmenek, 11.10 Domačih 5,12.00 Agencijske novi-
ce, 13.00 Čestitke in pozdravi 15.30 Dogodki in odmevi,
16.00 Nodoljevonje čestitk in pozdravov, 24.00 SNOP -
skupni nočni program nekomercialnih radijskih postaj Slo-
venije
PONEDEUEK,9.iwlii
5.50 Holo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko (RaSlo), 7.40
Tečojnico, 8.00 Poročilo, 8.25 Holo, OKC, 8.45 Jock pot, 9.00
Agencijske novice, 9.10 Ponedeljkovo športno dopoldne,
10.00 Regijske novice, 10.30. Zloti bobenček, 12.00 Regij-
ske novice, 12.20 Bingo jock, 13.00 Danes do 13.h J RoSlo),
13.25 Bingo jack, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport da-
nes, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.20 Poučno za-
bavni kviz, 17.00 Kronika, 19.00 Novice, 19.10 Vrtiljak polk
in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomer-
cialnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 10. iulH
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Holo OKC, 6.30 Domačo melodijo ted-
na, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika (RoSlo), 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jock pot, 9.00
Agencijske novice, 10.00 Regijske novice, 10.30 Zlati boben-
ček, 12.00 Regijske novice, 12.20 Zeleni vol, 13.00 Danes do
13.h (RaSlo), 13.30 Moli O-pošto, 14.00 Utrip s Celjskega,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi (RoSlo), 17.00
Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radijski vrtiljak, 19.00 Rodi
ste jih poslušali, 20.00 Radijsko reportažo, 24.00 SNOP -
skupni nočni progrom nekomercialnih radijskih postaj Slove-
nije
SREDA, 11. iulii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domoča melodijo
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika (RoSlo),
7.40 Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25 Holo, OKC, 8.45 Jack
pot, 9.00 Agencijske novice, 10.00 Regijske novice, 10.30
Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 13.00 Dones do
13.h (RoSlo), 13.30 Moli 0,14.00 Utrips Celjskego, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi (RoSlo), 16.15 Pop
čvek, 17.00 Kroniko, 17.45 Jack pot, 18.00ZGordano in
Dolores gledomo v zvezde, 19.00 Novice, 20.00 Ročk man-
dala, 21.00 Musicafe, 22.00 DJ time, 24.00 SNOP - skup-
ni nočni program nekomercialnih radijskih postaj Slove-
nije
Št. 27. - 5. julij 2001
32
TV VODIC
Št. 27. - 5. julij 2001
TV VODIČ
33
Št. 27. - 5. julij 2001
34
TV VODIC
Št. 27. - 5. julij 2001
ZAAVTOMIBILISTE
35
Koncem Fiat z novimi avtomobili
Italijanski Fiat pod svo-
jim imenom oziroma last-
ništvom združuje kar ne-
kaj avtomobilskih imen, ki
so dobro znana tudi pri nas.
Med največjimi sta Alfa Ro-
meo in Lancia, skupaj s Fia-
tom pa predstavljajo osno-
vo avtomobilske grupacije
Fiat. Slednji ima veliko na-
črtov z vsemi tremi avtomo-
bilskimi znamkami, saj si
hoče izboljšati tržni polo-
žaj in morda pridobiti ne-
kaj nove (stare) slave.
Jeseni naj bi vsaj na neka-
tere evropske trge pripeljal
stilo, nadomestilo za dvoj-
ček bravo/brava. Ta avtomo-
bil zadnje čase ne gre pose-
bej dobro v promet. Stilo bo
na voljo v tri in petvratni ka-
roserij ski različici, pri čemer
je njuna dolžina različna, kar
že dokazuje, da merijo na raz-
lične kupce. Tako naj bi bila
trivratna različica bolj po vo-
lji športno navdahnjenih, pe-
tvratna pa namenjena druži-
nam. Pri Fiatu pravijo, da bo
stilo zelo dobro opremljen
(tudi do osem zračnih var-
nostnih blazin), za pogon pa
naj bi skrbelo šest motorjev
(štirje bencinski in dva tur-
bodizla). Vse kaže, da avta
pri nas letos še ne bo, pač pa
naj bi njegova prodaja stekla
januarja prihodnje leto.
Povsem drugačne vrste av-
tomobil je lancia thesis. Z
njim bodo nadomestili že
upokojeno kappo, pri izde-
lavi pa naj bi uporabili veli-
ko elektronike in druge naj-
modernejše tehnologije. Z
Lancio imajo pri Fiatu tako
ali tako precej ambiciozne na-
črte, saj naj bi koncernu znova
povrnila nekaj zbledele sla-
ve, predvsem pa naj bi do kon-
ca leta 2008 izdelavo pove-
čali na letno količino 300 ti-
soč vozil. Lancia thesis naj
bi se primerjala predvsem z
BMW serije 5, pa mercede-
som E razreda in podobno
konkurenco, poudarjala pa
naj bi tudi svojevrsten živ-
ljenjski slog.
Tudi pri Alfi Romeo bo kar
nekaj novega. Za začetek bo
na trge pripeljala športna iz-
vedenka alfe 156 z oznako
GTA. To bo poganjal 3,2-h-
trski bencinski šestvaljnik z
250 KM, navzven pa se bo ta
različica od drugih razliko-
vala po širokih gumah in ve-
likih platiščih in še nekate-
rih drugih dodatkih. Pri nas
naj bi bil ta avtomobil na vo-
ljo februarja prihodnje leto.
Fiat stilo...
... in lancia thesis.
Jeseni kangoo 4x4
Renault ima že nekaj ča-
sa veliko besede pri japon-
skem Nissanu. Lahko bi ce-
lo rekli, da je japonsko av-
tomobilsko hišo potegnil iz
najhujših težav, hkrati pa
tovarni dobro izkoriščata to
medsebojno kapitalsko po-
vezanost tudi pri tehničnih
podrobnostih.
Renault te dni predstavlja
kangooja s štirikolesnim po-
gonom. Kangoo je nasploh
dokaj uspešno vozilo, saj si
je lani na evropskih trgih v
tem razredu pridobil več kot
28-odstotni tržni delež, kar
je nedvomno zelo dober re-
zultat. Kangoo 4x4 je tako
dobil Nissanovo hidravlično
sklopko, ki skrbi predvsem
za to, da v določenih okoliš-
činah, ko ni pravega stika s
cestno podlago, prenese del
moči tudi na zadnji kolesni
par. Pri Renaultu so mnenja,
da kangoo s tem pogonom ni
in ne more biti tekmec hi-
šnemu scenicu RX4, ki ima
prav tako štirikolesni pogon,
saj je kangoo namenjen kup-
cem, ki takšno obliko pogo-
na potrebujejo vsak dan.
Končno je tudi vrsta kupcev
povsem drugačna. Za zače-
tek bo imel kangoo 4x4 v no-
su vgrajen 1,6-litrski bencin-
ski motor s po štirimi ventili
na valj in s 95 KM, kasneje
pa naj bi ponudili tudi izve-
denko z 1,9-litrskim dizel-
skim agregatom dCi. Opre-
mi bosta dve, navzven pa se
ta izvedenka od drugih raz-
likuje tudi po rezervnem ko-
lesu na zadnjih vratih. Vozi-
lo je serijsko opremljeno s
protiblokirnim zavornjjii si-
stemom ABS in EBD (elek-
tronika, ki skrbi za ustrezno
delitev zavorne moči na vsa
kolesa). Kot pravijo pri no-
vomeškem Revozu, ki je
uradni predstavnik Renaul-
ta pri nas, pride ta kangoo
na slovenski trg jeseni (ok-
tobra ali novembra), meni-
jo pa, da bo od enake ben-
cinske izvedenke nekako za
550 tisoč tolarjev dražji.
Daeviroo le posloval z dobičkom
Videti je, da se za Daewoo, izjemno zadolženo južnokorejsko avtomobilsko tovar-
no, začenjajo nekaj boljši časi.
Aprila je tovarna že ustvarila nekaj dobička, dobro pa ji je šlo tudi maja. V petem
letošnjem mesecu je namreč pridelala več kot 12 milijonov dolarjev dobička. Prav to naj bi
tovarni pomagalo v pogajanjih z ameriškim General Motorsom. Kot je znano, se ta ameriš-
ka avtomobilska hiša zanima za nakup avtomobilskega dela Daewooja, vendar se poganja-
nja nekako ne premaknejo z mrtve točke.
Daevvoo matiz
Octavia za poslovneže
češka Škoda je letos zelo uspešna, saj je znotraj koncema
Volksvvagen zabeležila največje povečanje prodaje. To se ji
je nedvomno posrečilo tudi tako, da ponuja vedno nove in
nove izvedenke sicer že znanih avtomobilov. Tako sedaj
prihaja na trg octavia s tako imenovanim poslovnim pake-
tom. V tej opremi so recimo usnjeni sedeži (večinoma črno
usnje), ksenonske luči, predvajalnik CD plošč, večfunkcij-
ski volan ipd. Vse skupaj poveča ceno avtomobila za neka-
ko pet tisoč mark.
Škoda octavia
Citroen C3 z drsnimi vrati?
Francoski Citroen bo v nekaj prihodnjih
letih poslal na trg vrsto novih avtomobi-
lov, ki bodo vsi označeni s črko C. Po C5,
ki ga že poznamo, in kmalu tudi C6, s
katerim bodo zamenjal nikoli preveč us-
pešnega XM, naj bi se pojavil tudi C3.
S tem vozilom naj bi nadomestili saxoja,
narejen pa bo na osnovi, na kateri se po sve-
tu že nekaj časa vozi peugeot 206. Poseb-
nost tega majhnega citroena bodo drsna vra-
ta. Tovarna je pred časom predstavila svojo
študijo promethe in prav tam so bila drsna
vrata tudi prvič na ogled. Očitno so presodi-
li, da je to dobra rešitev, saj naj bi bil C3
primeren predvsem za krajše in mestne vož-
nje, kjer je prostora za odpiranje klasično
nameščenih vrat vedno premalo. Za sedaj še
ni točno znano, kdaj naj bi C3 pripeljal na
cesto, vendar je verjeti, da se bo to zgodilo
prihodnje leto.
Varnostni pas švedskega Saaba
Pri švedskem Saabu, ki je znotraj kon-
cema General Motors, veliko dajo na pa-
sivno in seveda tudi aktivno varnost. Se-
daj se je začela tovarna ukvarjati s tako
imenovanim križnim varnostnim pasom,
ki ga v angleščini označujejo s kratico SSB
oziroma Saab Suplement Belt.
Gre v bistvu za kombinacijo tritočkovne-
ga varnostnega pasu in še enega, ki je na-
meščen tako, da se prekriža na potnikovih
oziroma voznikovih prsih. Kot pravijo pri
Saabu, se ta varnostni pas zelo dobro izkaže
recimo pri bočnih udarcih v avtomobil. Te-
daj se pojavi dokaj nekontrolirano gibanje
telesa v levo in desno in prav SBB to gibanje
bistveno zmanjša. Pri Saabu so glede nove-
ga varnostnega pasu precej zadržani, saj pra-
vijo, da jih čaka še precej dela, vendar naj bi
ga po nekaterih napovedih začeli serijsko
vgrajevati v svoje avtomobile leta 2003.
Št. 27. - 5. julij 2001
36
ZA AVTOMOBILISTE
Vaneo povečuje
gnečo in konkurenco
v razredu tako imenova-
nih kompaktnih enoprostor-
skih vozil je kar veliko gne-
ča, saj si skušajo opel zafi-
ra, renault scenic in drušči-
na odrezati kar največji kos
tržne pogače. Sedaj se jim
je pridružil nov tekmec, ki
utegne biti spoštovanja vre-
den že zaradi pedigreja. Mer-
cedes benz vaneo je vozilo,
s katerim se stuttgartska av-
tomobilska hiša vozi v raz-
red, v katerem se doslej še
ni poskušala.
V dolžino je tega novega
mercedesa za 420 centime-
trov, kar pomeni, da je po
tej strani povsem ustrezen,
hvali pa se tudi z veliko me-
dosno razdaljo (290 centi-
metrov). V notranjosti je v
najboljšem primeru prosto-
ra za sedem potnikov, sede-
ži pa so postavljeni v treh vr-
stah (spredaj dva, v sredini
trije, zadaj dva). Zadnja vrata
so lahko dvokrilna in asime-
trična, lahko pa se odpirajo
tudi navzgor. Prtljažnik je
razhčno velik, odvisno od
postavitve sedežev. Če je v
vozilu sedem sedežev, potem
je prostora za prtljago raz-
meroma malo (samo 150 li-
trov), brez tretje vrste pa ta
naraste na povsem spodob-
nih 715 litrov, medtem ko
bi šlo vanj v najboljšem pri-
meru kar 3000 litrov prtlja-
ge oziroma tovora. V notra-
njosd je opazna sorodnost
ali spogledovanje z manjšim
mercedesom A in to pred-
vsem na armaturni plošči,
pomembno pa je, da je na
enak način vpet tudi motor
(kar pomeni, da se ta v pri-
meru čelnega trčenja pomak-
ne nazaj pod podvozje in ta-
ko zaščiti voznikove noge).
Motorjev je pet, od tega tri-
je bencinski in dva turbodizla
iz serije CDl. Osnovni je 1,4-
litrski štirivaljnik s 82 KM,
sledi 1,6-litrski motor, ki po-
nuja 102 KM, nato je na vr-
sti najmočnejši agregat z gib-
no prostornino 1,9-litra in s
125 KM. Dva turbodizla naj
potešita željo po dizelskem
pogonu. Oba imata enako
gibno prostornino (1,7-li-
tra), vendar prvi 75, drugi
pa 95 KM. Menjalnik je lah-
ko petstopenjski ročni ali
petstopenjska avtomatika,
vaneo pa bo na voljo s tremi
vrstami opreme. Pri Merce-
des Benzu so s tem avtomo-
bilom nekako previdni, saj
o izjemnih produkcijskih
številkah skoraj ni govora.
Morda je k temu pripomo-
gla dokaj boleča in verjetno
poučna izkušnja z mercede-
som A. Sicer pa pravijo, da
naj bi v prvem letu prodali
kakšnih 70 tisoč vaneov, pri
čemer bodo prvi na trge pri-
peljali konec leta oziroma
v začetku 2002. Osnovna iz-
vedenka bo verjetno na vo-
ljo za približno 4,5 milijo-
na tolarjev.
Novi megane
kot vel satis?
Megane je pri francoskem
Renaultu avto, s katerim se
poskušajo v nižjem sred-
njem razredu, torej tistem
delu trga, ki je za veliko to-
varn najpomembnejši. Pri
nas gre megane dobro v pro-
met, prav tako na tujem,
vendar drži, da nikakor ne
more recimo prehiteti
nemškega in Volksvvagno-
vega golfa.
Ta ostaja še naprej najbo-
lje prodajano vozilo na evrop-
skih trgih. Renault pa za pri-
hodnjo pomlad in za prihod-
nji ženevski avtomobilski sa-
lon (v začetku marca) pri-
pravlja povsem prenovljene-
ga megane. Čeprav uradnih
ali pa neuradnih fotografij no-
vega megane ni, pa so se pri
tovarni odločili za radikal-
no novo podobo oziroma ob-
liko. Novi megane bo tako
precej podoben tistemu, kar
je videti pri avantime, pa vel
satisu, tudi prenovljenem sce-
nicu in nenazadnje twingu.
V bistvu naj bi šlo za enopro-
storsko zasnovo, pri čemer
se naj bi novi avto zlasti z zad-
kom povsem spogledoval s
še nerojenim vel satisom. Kot
pravijo, naj bi najprej pred-
stavili petvratno izvedenko
novega megane, potem pa bo-
do sledile še vse druge. Pri
motorjih za sedaj ne bo prav
velikih sprememb, saj naj bi
bil osnovni agregat znani 1,2-
litrski s 75 KM. Jasno pa je,
da bodo v avto vgrajevali tu-
di dizelske motorje.
Št. 27. - 5. julij 2001
NASVETI
37
Varčujmo
z maščobo
v prehrani
f Odvečno maščobo, ki se je
i nabrala pri peki, vedno od-
i lijmo iz ponve.
Smetano lahko zamenja-
mo z jogurtom, kislim mle-
kom ali pa se odločimo in
zgostimo jed s pretlačeno ze-
lenjavo.
Masten rob pri mesu obre-
žemo šele, ko je meso že pe-
čeno. Tako boste varčevali s
kalorijami, meso pa bo kljub
temu ostalo sočno.
Kruh namesto z maslom
namažite s paradižnikovo
mezgo ali gorčico.
Za pizzo ni potrebno, da
je vedno obložena z olivami,
ki imajo veliko maščob, ali
sirom in klobasami. Če v re-
stavraciji naročite zelenjav-
no pizzo, boste zaužili 24 g
maščobe manj.
V restavracijah s hitro hra-
no si privoščite enostaven
hamburger, ne tistega z več
nadstropji. Dobili boste 25
g maščobe manj. Če ne bo
vseboval stopljenega sira, bo
to še 12 g maščobe manj.
Čokolada vsebuje poleg
sladkorja tudi zelo veliko
maščob (v 100 g je 29 g maš-
čob). Sladkosnedi naj se od-
ločijo raje za sladkarije s čim
manj sladkorja in maščob.
Npr. karamelni bonboni,
žvečilni gumiji in sadje v že-
leju, ki sploh ne vsebuje maš-
čob. .
V 100 g sadne solate s ki-
slim mlekom (1,5% maščob)
zaužijemo le 2 g maščob. Če-
prav je z malo maščobami,,
je okusna. Če taki sadni so-
lati dodamo stepeno smeta-
no, dobimo z njo 33 g maš-
čob.
In še nasvet:
Preden pojeste kaj sladke-
ga, razmislite: s čokolado bi
zaužili kar 275 kalorij. Da bi
se tega znebih, morate s ko-
lesom v 35 minutah prevo-
zid 10 kilometrov ali pa de-
lati 75 minut gospodinjska
dela, 20 minut igrati squash,
40 minut prati in polirad av-
to, 45 minut plesad, 40 mi-
nut igrad tenis, 20 minut hi-
tro plavad, 25 minut skakati
čez kolebnico, 90 minut po-
mivad okna, 160 minut po-
mivad posodo, se 85 minut
sprehajati, 35 minut grabiti,
40 minut kositi travo ali 85
minut pleti plevel.
NINA STERGAR
Čokolada ali 10 kilometrov s kolesom?
KOZIUIETICARKA SVETU JE
Sta koža in telo
pripravljena na sončenje?
o tem razmislite že danes,
da preprečite pojav pigment-
nih lis, opeklin in rdečice
kože! Pripravljate se prib-
ližno že mesec dni prej.
Najprej si odstranite odmr-
le celice s pomočjo peelinga
za telo. Za obraz vzemite ra-
je malce bolj blag peeling, ki
ga uporabljajte enkrat teden-
sko (za telo pa 2-krat teden-
sko). Nato je na obraz najbo-
lje nanesti ampulo ah serum,
po petih minutah pa sledi hi-
dratantna krema. Po odstra-
nitvi peelinga za telo nanesi-
te vlažno emulzijo. Lahko pa
dodate v mleko za telo tudi
nekaj kapljic olja - otroške-
ga, olivnega ali mandljevega.
Posebna nega
obraza
Poleti je potrebno obraz še
posebej negovati. Privoščite
SI masko vsaj 2-krat teden-
sko (vlažna, hranljiva). Obraz
zahteva poleg običajne dnev-
ne nege (mleko, tonik) en-
krat tedensko tudi hranljiv se-
rum ali ampulo. Dnevna kre-
ma mora biti z UV filtrom in
predvsem zelo vlažna.
Umetna barva
Se dandanes umetni pig-
menti za samoporjavitev ved-
no bolj uporabljajo? Da, ker
so tudi v več odtenkih - od
temno do svedo rjave. Koz-
metične hiše resnično ponu-
jajo veliko izdelkov. Posebej
za obraz obstajajo posebne
lahke hidratantne kreme vi-
soke kvalitete, ki vsebujejo tu-
di UV zaščito. Tekoče emul-
zije in spreji pa so namenjeni
samoporjavitvi telesa.
Tudi za mastno kožo ob-
stajajo posebni (oil - free) iz-
delki brez olja. Ker vsebuje-
jo tudi UV zaščito, se lahko
mirno nastavljate soncu med
hojo po mestu. Pomembno
- pred nanosom sredstva za
samoporjavitev je vedno pri-
poročljivo nanesti peehng,
ker se potem lepše razmaže
in doseže enakomernejša por-
javitev.
Solarij
Vedno izberite le tiste, kjer
redno vzdržujejo luči. Vse-
kakor pa je dovolj že 5 mi-
nut za prvič. Naslednjič lah-
ko čas malce podaljšate, ven-
dar ne pozabite - pretirava-
nje koža nikoli ne pozabi in
nam vrača po 40. letu (pre-
hitro nastale gube, pergament-
no izsušena koža...).
Nasvet - barva, ki jo dobi-
te s solarij em ah sredstvi za
samoporjavitev, ne zaščiti ko-
že pred soncem na morju in
v hribih. Zato morate v za-
četku uporabljati visok zaš-
čitni faktor 15 do 20.
Tablete
betakaroten
Jemljejo se najmanj mesec
dni pred odhodom na morje.
Ker se nalagajo v globlje plasti
kože (kjer se tvori melanin),
so dobra dodatna preventiva
pred opeklinami (izzovejo hi-
trejšo in intenzivnejšo tvorbo
melanina). Vedno upoštevajte
nasvete o jemanju, Id so prilo-
ženi. Ne mešajte betakarotena
z vitaminom A. Nosečnice naj
se posvetujejo s farmacevtom.
Brez
pigmentnih lis
Znano je, da le-te izzovejo
vsa kontracepcijska sredstva v
obliki tablet. Kombinacija hor-
monov in sonca lahko v veliki
meri izzove nastanek pigment-
nih lis, zato jih nikar ne jem-
ljite v času, ko se intenzivno
izpostavljate soncu.
Tudi deodoranti in parfumi
z alkoholom so lahko vzrok
za nastanek lis. Vsekakor se
posvetujete s farmacevtom, če
morate istočasno jemati zdra-
vila kot: antibiotike, kortiko-
steroide, hormonske prepara-
te, antihistaminike..., kajti vsi
ti radi izzovejo pigmentne li-
se.
Kozmetičarka VESNA
Št. 27. - 5. julij 2001
38
NASVETI
ZDRAVNIK SVETUJE
Takojšnja pomoč je odločilna
Vse pogosteje se lahko
znajdemo v situaciji, ko
moramo nuditi pomoč. Srč-
ni bolniki so izrazito ogro-
ženi. Zaradi poslabšanja
stanja lahko izgubijo za-
vest in prenehajo dihati. Po-
moč je potrebna tudi pri dru-
gih boleznih, zlasti pa pri
nezgodah (utapljanje), ki
so pogostejše poleti. Takoj-
šna pomoč lahko reši živ-
ljenje.
Ker ponavadi do prihoda
strokovne ekipe mine preveč
časa, je priporočljivo, da z
osnovnimi postopki oživlja-
nja začne oseba, ki se prva
znajde ob življenjsko ogro-
ženem bolniku. Takšna po-
moč se lahko izvaja brez po-
sebnih pripomočkov in je
vedno uspešnejša kot pa, da
se ne stori ničesar.
Ukrepajte takole: če se bol-
nik ali tudi kdo drug nena-
doma zgrudi, izgubi zavest
in leži negiben na tleh, ta-
koj pokličite po telefonu nuj-
no medicinsko pomoč. Te-
lefonska številka je 112. Toč-
no in na kratko opišite kraj
dogodka in kaj se je zgodi-
lo.
Nato preverite stanje zave-
sti, nežno ga stresite in gla-
sno vprašajte, kako mu je ime,
kako se počuti, je kaj naro-
be. Če se odzove (če odgo-
vori ali se premakne), pome-
ni, da je pri zavesti. V tem
primeru, če je možno, ga
vprašajte, če ima pri sebi
zdravila (nitroglicerin), za-
varujte ga pred možnimi do-
datnimi poškodbami, prever-
jajte stanje zavesti in poča-
kajte na strokovno pomoč.
Če pa se ne odzove, ga
obravnavajte, kot da je brez
zavesti. Zrahljajte mu obla-
čila, odstranite mu morebit-
ne ovire v ustih (proteza), da
se z njimi ne zaduši. Glavo
obrnite na stran in dvignite
brado, da se ne zaduši z jezi-
kom, ki pri nezavestnem po-
stane ohlapen in zapre grlo.
S temi ukrepi se privzdigne
ohlapni jezik, zrak pa lahko
prosto kroži po dihalni poti.
Nato preverite, če bolnik
diha. Opazujte premikanje pr-
snega koša in pri ustih ugo-
tavljate gibanje zraka bodisi
s poslušanjem ali tako, da na-
stavite dlan pred usta. Za pre-
verjanje smete uporabiti naj-
več pet sekund. Če bolnik di-
ha sam, ga obrnite na bok.
Tako zavarujete prosto dihal-
no pot in nemoteno dihanje.
Če nezavestni ne diha, zač-
nite z umetnim dihanjem us-
ta na usta. S palcem in ka-
zalcem zatisnite bolniku nos,
zajemite sapo, namestite us-
ta okoli bolnikovih ust in po-
časi vpihnite zrak v bolniko-
va usta. Pri tem opazujte, ka-
ko se dviguje bolnikov prsni
koš.
Umetno dihanje je najpo-
gosteje vzrok, da se ljudje ne
lotijo oživljanja. Če zaradi
kateregakoli vzroka ne želi-
mo ali ne moremo izvajati
umetnega dihanja, ga lahko
izpustimo. Ne smemo pa iz-
pusti preverjanja krvnega ob-
toka. S konicami prstov pre-
verimo utrip na vratni žili,
ki se nahaja v vdolbini med
sapnikom in vratnimi miši-
cami. Tipa se samo na eni
strani največ 10 sekund.
Če vratna žUa ne utripa, prič-
nemo z zunanjo masažo sr-
ca. S tem vzpostavimo krvni
obtok. Ko bolnika obrnemo
na hrbet, se prepričamo, da
je podlaga ravna in trdna. Po-
kleknemo na desno stran bol-
nika. Roki položimo na spod-
njo tretjino bolnikove prsni-
ce. Dlan ene roke položimo
dva centimetra nad mesto,
kjer se rebra stiskajo s prsni-
co, dlan druge roke pa na pr-
vo. Roki ne smeta biti nad re-
bri. Nato z rokama stegnje-
nima v komolcih pritiskamo
navzdol za 4 do 5 cm. Tako
stisnete srce med hrbtenico
in zvišate tlak v velikih žilah.
Kri zaokroži po ožilju. Nato
pritisk popustite, vendar ne
odmikajte rok s prsnega ko-
ša. Na prsnico pritiskajte prib-
ližno 80-krat v minuti.
Po 15 pritiskih na prsnico
obrnite bolnikovo glavo na-
zaj, dvignite čeljust in mu
vpihnite zrak, nato nadalju-
jete z masažo srca. Umetno
dihanje izvajate v razmerju
2:15 vse do prihoda strokov-
ne ekipe. Veliko pa naredite
že, če opravite samo masažo
srca z rednim pritiskanjem
na prsni koš. Takrat izvaja-
mo masažo s stotimi pritiski
v minuti. S pritiskom na
grodnico se izvaja pritisk tu-
di na prsni koš in tako izva-
jamo tudi pasivno dihanje,
ki je res minimalno, a je ven-
darle boljše, kot pa da ne sto-
rimo ničesar.
Umetno dihanje in zuna-
njo masažo srca ali samo zu-
nanjo masažo srca, kar se da-
nes vse pogosteje priporoča,
izvajamo do prihoda strokov-
ne ekipe. Ker lahko to traja
tudi dlje časa, se pri masaži
zamenjamo, pazimo pa, da
izvajamo pritisk ne samo z
močjo svojih mišic, temveč
da pri tem uporabljamo tudi
kontrolirani pritisk zaradi te-
že svojega telesa.
Piše: DR. JANEZ TASIČ
KAJ BI DANES KUHALI
Zelenjava - sama ali z mesom
Zelenjava je zdrava, le da
nekaterim sama^ brez me-
sa, ne gre najbolj v slast.
Zato tokrat predlagamo raz-
lične možnosti: z mesom ali
brez.
Juha iz
brstičnega
ohrovta
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g brstičnega ohrovta, 1
1/2 kocke za kokošjo juho,
1/8 litra sladke smetane, po
ščep sladkorja, curryja, muš-
kata in soli.
Priprava: ohrovt očistimo,
operemo, stresemo ga v lo-
nec z vrelo vodo, v kateri smo
raztopili jušno kocko. Ohrovt
naj počasi vre, po 10 minu-
tah pa z lopatico poberemo
polovico ohrovta iz kropa.
Naj se malo ohladi. Preosta-
li ohrovt skuhaj mo do meh-
kega, nato pa ga z juho vred
pretlačimo, da nastane gosta
kaša. Okus mu izboljšamo s
sladkorjem, curryjem, muš-
katom ih soljo. Napol kuha-
ni ohrovt razrežemo na četr-
tine, stresemo v juho in se-
grejemo. K juhi ponudimo
opečene kruhke ali kocke
kruha, ki jih prepražimo na
maslu.
Špinača s
piščančjimi
prsmi
Za 4 osebe potrebujemo:
1 kg špinače, sol, 100 g če-
bule, 400 g piščančjih prsi,
sveže zmlet poper in muš-
kat, 2 jedilni žlici sojine
omake, 1 jajce, 100 g masla
ali margarine, 80 g kokoso-
ve moke, pol kocke za ko-
košjo juho, 2 zravnani žlici
curryja.
Priprava: špinačo opere-
mo, zdevamo v lonec, osoli-
mo jo in dušimo pri srednji
vročini tako dolgo, da se se-
sede. Stresemo jo na cedilo,
počakamo, da se dodobra od-
teče, nato pa jo na debelo se-
sekljamo. Čebulo olupimo in
drobno sesekljamo. Piščanč-
je prsi umijemo, osušimo s
papirnato brisačo, osolimo,
začinimo s poprom, muška-
tom, sojino omako, nato pa
z roko rahlo potolčemo. Jaj-
ce stepemo z vilicami. V ponvi
segrejemo 50 g masla ali marr
garine, kose mesa namočimo
v jajce, nato pa jih povalja-
mo v kokosovi moki. Peče-
mo jih pri srednji vročini, na
vsaki strani 4 do 6 minut. Ma-
slo ali margarino, ki ostane,
prelijemo v drugo ponev. V
njej prepražimo čebulo. Ju-
šno kocko zdrobimo v 1/4
litra vroče vode, vsujemo
curry na čebulo, pomešamo
in takoj zalijemo s kokošjo
juho. Prevremo. V juhi pre-
grejemo špinačo in jo po po-
trebi dosolimo. Kose mesa
razvrstimo po špinači. Zra-
ven ponudimo riž.
Karamelizirana
koleraba
Za 4 osebe potrebujemo:
1,5 kg kolerabe, 60 g slad-
korja, 100 g masla, 3 žličke
začimb, sveže nariban muš-
katni orešek.
Priprava: kolerabe olupi-
mo, izrežemo jim vse olese-
nele dele. Zrežemo jih na pol
centimetra debele podolga-
ste koščke. Sladkor vsujemo
v lonec z debelim dnom, po-
stavimo ga na štedilnik in po-
čakamo, da se sladkor stali,
ne da bi ga mešali. Ko se zla-
torumeno obarva, ga zmeša-
mo z leseno kuhalnico in lo-
nec odstavimo z ognja. Do-
damo maslo, zmešamo, stre-
semo v lonec mokro kolera-
bo, nato pa lonec dobro stre-
semo, da se vsa koleraba pre-
poji s sladkorjem. Preden z
jedjo postrežemo, jo začini-
mo s sveže naribanim muš-
katnim oreškom. Karameli-
zirana koleraba zlasti tekne
s pečenimi svinjskimi zare-
brnicami ali s kakšno drugo
sočno pečenko.
Piše: MAJDA KLANŠEK
MOJA POKOJNINA
Odgovori o
upokojevanju
Po osnovni šoli nisem ta-
koj nadaljevala šolanja, ker
sem morala ostati doma na
kmetiji. Tri mesece pred 21.
letom starosti sem se zapo-
slila in ob delu končala
srednjo šolo, tako da imam
sedaj 32 let delovne dobe.
Stara sem 53 let in živim sa-
ma, ker nisem imela ne mo-
ža in ne otrok. Sprašujem,
ali se lahko upokojim že le-
tos, če si kupim tri leta pred
18. letom starosti in si tako
povečam celotno delovno
dobo na 35 let, istočasno
znižam starostno mejo, ker
bi imela dobo pred 18. le-
tom starosti?
Stari rek, ki je še vedno so-
doben pravi: ni računa brez krč-
marja. Nekaj podobnega bi lah-
ko ugotovili v vašem izračunu
možne upokojitve v letošnjem
letu. Priznati je potrebno, da
ste dokaj spretno izračunali, ka-
ko bi že v tem koledarskem le-
tu z odkupom dobe lahko iz-
polnili pogoje upokojitve upo-
števajoč 35 let pokojninske do-
be ob sočasni izpolnitvi starost-
nega pogoja upokojitve, če bi
se vam starostna meja znižala
zaradi zavarovanja pred 18. le-
tom starosti. Vendar stvar ni tako
preprosta, kot se zdi na prvi po-
gled.
Prvi pogoj, ki je potreben
za upokojitev, je pokojnin-
ska doba. Pišete, da imate že
32 let dobe in če bi si dejan-
sko dokupili manjkajoči čas
do dopolnjenih 35 let pokoj-
ninske dobe, bi resnici na lju-
bo res izpolnili zahtevani prvi
pogoj, vendar samo v letoš-
njem letu, kajti že v nasled-
njem koledarskem letu
(2002) se bo (za ženske) zah-
tevalo 35 let in tri mesece po-
kojninske dobe.
Nekoliko bolj zapletena je
zgodba glede drugega pogoja
za upokojitev, ki mora biti iz-
polnjen, to je vaša starost. Le-
tos mora ženska s 35 leti po-
kojninske dobe ob upokojitvi
dopolniti starost 53 let in osem
mesecev, kajti starostna meja
se je začela z novo zakonoda-
jo takoj zviševati za štiri me-
sece letno. S takšnim trendom
bo sledilo dvigovanje starost-
ne meje skozi celotno prehod-
no obdobje, ko se bo na kon-
cu tudi za ženske ob upokoji-
tvi zahtevalo 58 let starosti.
Ob dejstvu, da v vašem se-
stavku niste zapisali vašega
rojstnega datuma, predvide-
vam, da v prvih štirih mese-
cih letošnjega leta še niste
imeli rojstnega dne. Veljav-
ni zakon res daje ženskam
možnost znižanja starostne
meje, vendar le tistim, ki so
se v obvezno zavarovanje de-
jansko vključile pred 18. le-
tom starosti in ne, da so to
obdobje pridobile z doku-
pom dobe ali z naknadnim
štetjem zavarovalne dobe
pred 18. letom. Ker sami pred
polnoletnostjo niste bili ob-
vezno zavarovani, ne more-
te uveljavljati znižanja sta-
rostne meje iz tega naslova.
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem za-
varovanju, ki velja od 1.
januarja 2000, je prinesel
v slovenski pokojninski
sistem veliko sprememb.
Čeprav se bodo določila za-
kona uveljavljala posto-
poma v naslednjih desetih
letih, marsikoga že sedaj
zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. Na vaša vpraša-
nja zato odgovarja Peter
Šalej, vodja oddelka za po-
kojninsko in invalidsko
zavarovanje pri celjski
enoti ZPIZ.
V	tolažbo naj vam bo dejs-
tvo, da se bo začela zavaro-
vankam priznavati tovrstna
pravica znižanja starostne
meje iz naslova zaposlitve
pred 18. leti starosti šele v
letu 2001 in še to ne v celoti,
marveč le dvanajstina celot-
nega obdobja.
V	letošnjem letu je ob pred-
postavljanju vašega rojstne-
ga datuma upokojitev padla
v vodo, kar pa ne velja za pri-
hodnje leto, ko boste dopol-
nih 54 let starosti in če boste
z dokupom kmetijske dejav-
nosti dokazali 35 let in tri me-
sece pokojninske dobe. Ni od-
več opozorilo, da je potreb-
no na Zavodu za pokojnin-
sko in invalidsko zavarova-
nje vložiti posebni zahtevek
za dokup časa opravljanja
kmetijske dejavnosti. Zahte-
vek mora biti vložen v času,
ko imate status zavarovanca
oziroma takrat, ko ste zapo-
sleni ah zavarovani.
BIO
KOLEDAR
Št. 27. - 5. julij 2001
glasba
39
ekspresekspres
•Najvišjo pozicijo angleške
lestvice najbolje prodajanih
albumov so takoj po izidu
plošče »The Invisible Man«
zasedli škotski pop-rockerji
Travis. Na drugo mesto se
je z LP prvencem »Devils
Night« povzpel ameriški ra-
perski klan D12 z zvezdni-
kom Eminemom na čelu, tret-
ji pa so Faithless s tretjim al-
bumom »Outrospective«. V
ZDA so ta teden na vrhu pop-
punkerji Blink 182 s ploščo
»Take Off Your Pants And Jac-
ket«, na drugo mesto so po
treh tednih kraljevanja pad-
li rockerji Staind, na tretje
mesto pa so se vrnile De-
stin/s Child z LP »Survivor«.
•34-letna irska pevka Si-
nead 0'Connor se bo nav-
kljub zatrjevanju, da je lez-
bijka, poročila z angleškim
novinarjem Nickom Som-
merlandom. To bo že njena
druga poroka s predstavni-
kom sedme sile - nazadnje
je bila poročena z Dermotom
Hayesom, s katerim ima tu-
di dva otroka.
•»Usodni DA« pa je že dah-
nila Nina Persson. Prikup-
na pevka švedske skupine
The Cardigans se je poročila
z dolgoletnim spremljeval-
cem, glasbenikom Natha-
nom Larssonom. Sicer pa se
Nina pripravlja na skorajš-
nji izid svojega prvega samo-
stojnega albuma, ki ga je prav
te dni najavila s pesmijo »1
Can Buy You«.
•Vodilni angleški glasbeni
časopis New Musical Express
je novi single skrivnostne su-
per-skupine GoriUaz progla-
sil za single meseca. Gre za
smešno kreacijo »19-2000«,
ki jo tako kot prejšnji hit »-
Clint Eastwood« spremlja od-
lični animiram videospot.
•Po trinajstih letih skupne-
ga dela se bodo po končani
turneji jeseni dokončno raz-
šli člani popularnega angleš-
kega benda Temorvision. Od-
hod z glasbenega prizorišča
bodo kronali z zbirko največ-
jih uspešnic »VVhales & Dolp-
hins«, na kateri bo seveda tudi
UK No.l hit »Tequila«.
• Najbolje prodajani hrvaš-
ki pop skupini Novi Fosili in
Srebrna krila sta skupaj na
novo posneli 14 svojih naj-
večjih uspešnic in jih odti-
snili na kompaktno ploščo
»Za dobra stara vremena«.
•Skoraj štiri leta po izidu
mega uspešnega debitantske-
ga albuma »Middle Of Now-
here« se na glasbeno sceno
spet vrača Natalie Imbru-
glia. Pod taktirko producen-
tov Patrica Leonarda in lana
Stanleya, je že nastalo nekaj
pesmi, ki pa bodo po bese-
dah redkih srečnežev, ki so
imeli priložnost slišati, kaj
nam je simpatična avstralska
pevka in igralka pripravila to-
krat, precej težke in zahtev-
ne.
•Sredi tega meseca bo izšel
težko pričakovan nov, tretji
album ameriške R&B pevke
in igralke Aaliyah. Temno-
polta lepotica je zaslovela la-
ni s pesmijo »Try Again« in z
njo postavila nove mejnike
v produkciji moderne R&B
godbe, tokratni LP izdelek pa
bo zapolnila s 14 skladbami.
Prvi single s pesmijo »We
Need A Resolution« je že na
voljo.
•V petek, 6. julija, bo v Pleč-
nikovih Križankah v Ljubljani
nastopila Patti Smith. Legen-
dama ameriška rockerica bo
poleg številnih starejših hi-
tov ob spremljavi štiričlan-
ske zasedbe odigrala tudi ve-
čino skladb z lanskega albu-
ma »Gung Ho«
•Pod okriljem založbe Dal-
las bo kmalu izšel LP prve-
nec »Superstar« skupine
Double Fun, za katero se
skrivajo tri rosno mlade de-
klice, Maja, Petra in Jelena,
in DJ. Naslovna tema albu-
ma je že postala velika uspe-
šnica na oni strani Kolpe, tre-
nutno pa četverica največ sta-
vi na pesem »Shanana«.
•Koroški rockerji WelIblott
s pesmijo »Delam to, kar že-
lim« napovedujejo izid no-
vega albuma. Skladbe zanj so
fantje pripravljali kar osem
mescev, večino izmed njih pa
so že posneli v studiu Metro
pod taktirko Janeza Križaja.
• Skupina Hausbal je posne-
la prir^bo skladbe »TeU Him«
ameriške pevke in avtorice
Vonde Sheppard, ki jo pri nas
poznamo predvsem po njenih
skladbah iz popularne TV na-
nizanke »Raztresena Ally«
(Ally McBeall). Za pesem »Vse
lahko dobiš« je zasavska pe-
terica - tri deldeta in dva fan-
ta - v režiji Dejana Baboška
že posnela tudi videospot.'
•Foxy Teens so s svojega še
vedno aktualnega albuma
»Moja simpatija« snele nov
single. Po uspešnicah »Vze-
mi me v naročje«, »Pošlji mi
poljub« in »Moja simpatija«
se bo na tem formatu znašla
pesem »Sanjam«, za katero
so dekleta že posnele videos-
pot. Z njim bodo promovi-
rale najstniško komedijo Cu-
kr & Popr« (Sugar & Spice),
ki bo v Sloveniji premierno
prikazana 16. julija.
STANE ŠPEGEL
Ročk Otočec 2001
Od 6. do 8. julija bo na letališču pri Novem mestu pote-
kal tradicionalni Kock Otočec, na katerem bodo nastopi-
le bolj ali manj znane ročk zasedbe.
V petek bodo nastopili Alples, Zablujena generacija. Od-
pisani, Šumski, Don Mentoni Band, Psihomodopop, Dan
D, Asian Dub Fundation, Elvis Jackson in Dogma, v soboto
sest skupin Dr. Martensovega natečaja, The Cannons, Zoran
Predin, Demolidon Group, BFM, Shyam, Korai Orom in v
nedeljo šest skupin Dr. Martensovega natečaja. Tabu, Wet
«ed, Living Golour in Fun Lovin Criminals.	SK
Za dobre stare čase
Legendarni glasbeni sku-
pini Novi fosili, na čelu z
Raj kom Dujmičem, in Sre-
brna krila, s prepoznavnim
glasom Vlada Kalemberja,
sta združili moči in skupaj
posneli novo zgoščenko z
naslovom Za dobra stara
vremena.
Na njej so v novi obhki
predstavili 14 največjih hi-
tov vseh časov (kot so Koc-
kar, Moja Milena, Saša, Za
dobra stara vremena). Slo-
venijo so izbrali za državo,
v kateri je novi CD izšel pre-
mierno.
Skupini sta skupaj proda-
li že več kot 15 milijonov
fonogramov, kar je rekord-
na številka tudi za tuje tr-
ge. Raj ko Dujmič, ki je med
drugim napisal tudi sklad-
bo, s katero je takrat še skup-
na država zmagala na Evro-
songu, je glavni avtor skladb
na zgoščenki. Nekaj pesmi
sta si skupini celo izmenja-
li ali zapeli skupaj, saj gre
za skupen projekt, prav vseh
14 hitov pa so v novi preob-
leki posneli z najboljšo teh-
nologijo.
Založba Hipersound re-
cords d.o.o. bo skrbela za pro-
mocijo zgoščenke v Sloveni-
ji-
BG
Festival Števerjan
Od petka do nedelje, od 6. do 8. julija, bo v Štever-
janu 31. festival slovenske narodno zabavne glasbe,
na katerem bo nastopilo več kot dvajset ansamblov
iz Slovenije, Italije in Avstrije, V petek in soboto bo-
sta predtekmovalna dneva, v nedeljo pa veliki fina-
le, na katerem bodo izven konkurence kot gostje igrali
Čuki.
V petek in soboto se bo prireditev začela ob 20.30, v
nedeljo pa ob 17.30 uri. V petek bodo z našega območja
nastopili: Modrijani z Dobrne, Marjan Kočevar s Prevor-
ja, Cvet iz Radeč, Kvintet Dori iz Rimskih Toplic, Slo-
venski zvoki iz Rogaške Slatine, Štajerski objem iz Celja
in Izvir z Dobrne. V soboto pa Vaški veseljaki z Dobja pri
Planini, Lipovšek iz Velenja, Simon Plazi iz Graške Go-
re, Vitezi Celjski iz Celja in Marjan Drofenik iz Sladke
Gore pri Šmarju pri Jelšah.	TV
imiljakpolkin
valčkov
20 vročih rc
Št. 27. - 5. julij 2001
40
MODA
Najbolj odkrita skrivnost pod soncem (2)
Male skrivnosti dobro izbranih kopalk
Pripravila: VLASTA CAH-
ŽEROVNIK
Pa nadaljujmo zadnjič začeto mod-
no zgodbo o drobnih kopalnih »go-
ljufijah«, ki poskrbijo za sproščeno
zadovoljstvo na soncu in v vodi. Na-
menjena je vsem tistim, ki nočejo na
ogled postaviti vseh svojih estetskih
pomanjkljivosti...
Premišljeno izbrane kopalke so na-
mreč predvsem prijazne - zakrivalke.
Zato si je ob nakupu te poletne cunjice
modro zapisati v spomin le nekaj os-
novnih pravil, da ga ne bomo že na za-
četku nakupovanja pihnili mimo.
Predvsem se, očarani nad futuristič-
no svetlečo, sladko barvito in atraktiv-
no vzorčasto kopalno modo, ne spre-
menite v frfotajočega metulja na adre-
nalinski pogon...
Že doma si ustvarite vizijo, kaj sploh
iščete oziroma kaj je za vas primerno,
katere dele telesa želite s kopalno ob-
leko poudariti, katere zakriti.
Za diskretno vodenje med vizualni-
mi pastmi pa poglejmo nekaj najpogo-
stejših tegob. No, če izhajamo iz dejs-
tva, da nihče ni popoln, je stvar takoj
malce manj obremenilna, kajne?
Premajhne,
povešene prsi
Predvsem nikar »povojasto« krojenih
nedrčkov brez naramnic, pa naj so še
tako modni! Zakaj pa je znanost razvi-
la čudežne skrite blazinice, napolnje-
ne z vodo oziroma silikonom? Izberite
zgornji del kopalk z vdelano košarico,
kar vsekakor dvigne prsi, zgornji del je
lahko tudi v svetlejši, svetleči barvi, ki
optično poveča.
Velike prsi, široki
boki
če ste lastnica (pre) močnih prsi,
naj dekolteji ne bodo prehudo izre-
zani, nikakor pa prsi ne poskušajte
na silo »sploščiti« z nepodloženimi,
preozkimi kopalkami. Pogoljufajte
z barvnimi všitki - pod prsmi ali še
bolje z diagonalnimi efekti. Široke
boke boste za nekaj dragocenih cen-
timetrov vizualno zožile z temnejšo
barvo kopalk na tem delu. Pomerite
tudi kopalke z hlačnicami, še pose-
bej, če se vam na zadnjici in stegnih
nabira celulit. Sicer pa - tudi mini
parei, ki jih zavežete preko bokov,
vam bodo razkrili svojo zakrivalno
skrivnost...
Nizka postava,
kratke noge
če imate vitke noge, si lahko pri-
voščite hlačni izrez, ki sega skoraj
do pasu. Nova kopalna moda je tudi
navdušena nad globokimi asimetrič-
nimi dekolteji, ki se v ekstremnih
primerih spustijo celo pod popek. To
bo prava stvar, poleg tega pa vas bo-
do vizualno povišale tudi pokončne
črte, vrvice okrog vratu in naramni-
ci, ki se ožita in na tilniku združita v
eno.
Dolg trup, široka
ramena
Izberite kopalke z vodoravno ali asi-
metrično izrezanim zgornjim delom -
enodelne ali dvodelne z nedrčkom, po-
daljšanim v korzet, ki zgornji del tele-
sa optično skrajša. Izogibajte se mode-
lom, pri katerih ima spodnji del visok
hlačni izrez.
Premajhne, povešene prsi.
Nizka postava, kratke noge.
Velike prsi, široki boki.
Dolg trup, široka ramena.
NAMIG ZA NAKUP
Ugodno za najmlajše
v specializirani prodajal-
ni z otroškimi oblačili Baby
v Zagati 2 dobite ves dekliš-
ki in fantovski program in
program za dojenčke.
Pri njih nudijo vse od spod-
njega perila in spodnjih ma-
jic, do kril, hlač, majic, tre-
nirk in drugih oblačil. Dekliš-
ke hlače ponujajo že od 1.080
do največ 2.900 tolarjev, ma-
jice od 1.150 do 2.500 in ob-
leke od 1.840 do 2.200 tolar-
jev.
Zelo velika je izbira letos
zelo modnih capri hlač, ki so
usklajene z majicami s krat-
kimi rokavi ali brez, čepica-
mi, ali pa majice simpatično
kombinirate s ponudbo dol-
gih hlač.
Tudi za fante je izbira veli-
ka. Lepa je ponudba trenirk,
pasov in capri hlač, ki jih do-
bite že od 1.800 do 2.250 to-
larjev, fantovske majice sta-
nejo že od 1.900 do 2.500 to-
larjev in dolge hlače od 3.800
do 4.810. Jeansa je čez polet-
je nekoliko manj, bo pa zato
jeseni ponudba veliko večja.
Za dojenčke imajo body-
je, pižame, nogavičke, kopal-
ne plašče, brisače, majice že
od 740 do 1.200 tolarjev, kom-
plete po 3.000 tolarjev in klo-
bučke od 1.100 do 1.750 to-
larjev. Ponujajo tudi tetra ple-
ničke.
Izbirate lahko tudi med ko-
palnimi plašči vseh veliko-
sti, platnenimi in slamnati-
mi pokrivaU, kopalnimi bri-
sačami, kopalkami - kar po-
trebujete za najmlajše na do-
pustu.
V akcijskem kotičku tre-
nutno ponujajo fantovske
kratke hlače za samo 990 to-
larjev, fantovske komplete po
2.390 tolarjev, dekliške ob-
leke za 1.500 tolarjev, dekliš-
ka krila po 1.300 tolarjev in
dekliške komplete od 1.990
do 3.250 tolarjev. O barvah
najbrž ni potrebno izgublja-
ti besed. Nežna zelena, oranž-
na, lila, pri fantih tudi veli-
ko modre, olivno zelene...
MOJCA MAROT
Bikini je sprožil pravo
»modno bombo«, se glasi
pravilna rešitev junijskega
nagradnega vprašanja. Na-
grajenec je Andrej Škrabl,
Vidovica 23, Pristava. Za na-
grado si bo lahko izbral hla-
če Zarje Scale Petrovče.
Nagradno vprašanje julija:
Kaj je parazol?
a) sončnik - vrsta dežnika, do 18. stol. pomemben modn
dodatek,
.b) plastificirani poletni dežni plašč z ločljivo kapuco.
Št. 27. - 5. julij 2001
ZA RAZVEDRILO
41
Št. 27. - 5. julij 2001
42
ZA RAZVEDRILO
Št. 27. - 5. julij 2001
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
Št. 27. - 5. julij 2001
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 27. - 5. julij 2001
MALI OGLASI - INFORMACIJE
45
Št. 27 - 5. julij 2001

46
INFORMACIJE
Št. 27. - 5. julij 2001
INFORMACIJE
47
Z mno^m' športnimi in kulturnimi dogodki.
Gostinci vas vabijo z bogato kulinarično
ponudbo.
Srečanje kolesarjev oldtimeijev, otroški vrtec,
turnir v odbojki in tenisu ter zvečer v hotelu
srečanje jedcev restanega krompirja.
Torej NOC V ŽALCU BO z veliko zabave in
zanimivih dogodkov.
VODNIK
Gledališče
Slovensko ljudsko gleda-
lišče 6. 7. ob 20.30 mono-
komedija Rifletov šuštar, Ja-
neza Hočevarja - Rifleta.
Zunanji lapidarij Pokra-
jinskega muzeja 6. 7. ob 21.
uri gledališka predstava Al-
kestida.
MNZ - Hermanovo gleda-
lišče 7. 7. ob 10. uri lutkovna
predstava Pepelka.
Koncerti
Zdravilišče Laško 6. 7. ob
20.30 koncert Mira Bo Ica ob
spremljavi pianista Emila
Glavnika.
Atrij Majolke 11. 7. ob
20.30 koncert Ditke Haberl
ob spremljavi pianista Roka
Webra.
Knežji dvorec 5. 7. ob 21.
uri večer "dixielanda in zbo-
rovske pop glasbe". Celjske-
ga dixieland orkestra in Celj-
skega pevskega društva. 7. 7.
ob 20. uri koncert "Pod celj-
skim nebom... pesem led"
Žička kartuzija 7.7. ob 22.
uri Gregorijanski koral v iz-
vedbi študentov Akademije
za glasbo Ljubljana, pod vods-
tvom prof. Toneta Potočni-
ka.
Razstave
Savinov likovni salon Ža-
lec 6. 7. ob 20. uri otvoritev
razstave likovnih del akad.
slikarja Kamila Legata (do 25.
Likovni salon Celje 6. 7.
ob 19. uri otvoritev "Slik in
grafik" Anje Jerčič (do 21. 7.).
Trubarjev dom v Loki pri
Zidanem Mostu razstava 3.
Krearta, del 20 slikarjev.
Galerija Mozaik "Ustvar-
jalni pristan".
Kulturni center Laško čla-
-ni KUD iz Oplotnice.
Galerija tenis A&M Jezer-
nik Celje Avgust Deržek ter
Marko in Matjaž Jezernik.
Pokrajinski muzej Celje
"Da dol padeš", do 30. 9.
Razstavišče Kulturnega
centra Laško Bogdan Potnik.
Knjižnica Gimnazije Ce-
Ije-Center fotografije dr. Kre-
šimirja Petroviča.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje
"Gradovi - kulturna dedišči-
na" in dela Žane Žorž iz Ljub-
ljane.
Galerija Fori Velenje Raj-
ko Čuber; Galerija Gorenje
Velenje Maksim Sedej ml.;
Galerija Borovo stari modeli
obutve, do 1. 8.; Galerija
Volk Celje od 7. 7. "Celje in
Celjski portali", do 31. 7. ;
Etol Igor Jazbinšek, do 31.
8.; Galerija Mozaik stalna
zbirka; Merx Alica Javšnik,
do 30. 6.; galerija Otto dela
iz 1. slikarskega Ex-tempora
KS Škofja vas, do 31.7.; Za-
vod za zdrav, varstvo Re-
nata Polzer; Avla Splošne
bolnišnice Celje "Starostni-
ki", do 20. 8.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog "Prometna
pot v Hermanov brlog". Sta-
ri pisker "Zatirani, a nikdar
poteptani"; fotografski ate-
lje Josipa Pelikana "Celje,
ki ga ni več".
Za zdravo
življenje
Prostori projektne pisar-
ne Celje - zdravo mesto na
Slomškovem trgu 4 - 5. 7. ob
16. uri bo 4. redno srečanje
skupine za podporo dojenju.
Celjski mestni park 7. 7.
med 8. in 12. uro pripravlja-
jo Zavod za zdrav, varstvo,
projektna pisarna Celje -
zdravo mesto in Športno druš-
tvo Gaberje test hoje na 2 km,
ki pokaže, v kakšni telesni
pripravljenosti smo. Name-
njen je vsem odraslim med
20 in 65 letom, strokovnja-
ki bodo glede na rezultate sve-
tovali nadaljnjo ustrezno te-
lesno dejavnost.
Predavanja
Osrednja knjižnica Celje
5. 7. ob 18. uri "Sam sebi bo-
di zvest", predavanje pod-
predsednice mednarodnega
Teozofskega društva Mary
Anderson.
Ustvaijalne
delavnice,
seminaiji
Hermanove poletne počit-
niške delavnice 5. in 6. 7.
ob 11. uri "Ustvarjamo za raz-
stavo v Otroškem muzeju
umetnosd v Hamadi na Ja-
ponskem".
Muzej novejše zgodovi-
ne - 7.7. od 9. do 12. ure otroš-
ki bolšji sejem.
Mladinski center Celje -
5. in 6. 6. od 9. do 14. ure
šiviljska delavnica; 6. 6. od
16. do 18. ure likovna delav-
nica; 9., 10. in 11. 6. od 9.
do 14. ure fotografska delav-
nica; 10. in 11. 6. od 18. do
20. ure računalniška delav-
nica PowerPoint ter 9. in 11.
6. od 20. do 21. ure tečaj tae-
bo.
Narodni dom Celje 6. 7. ob 21. uri celovečerna plesna
predstava Tri. Sestre.
Panoramska tabla
V KS Liboje v žalski občini so pred dnevi s pomočjo sponzorjev postavili panoram-
sko tablo, ki je namenjena predvsem prehodnim obiskovalcem.
Na tabli so označene znamenitosti kraja, kolesarske poti, griči s kočami, smučišča,
igrišča, znana plezalna steza na Kotečniku ter gostinski, trgovski in drugi objekti gospo-
darstva in obrd. S tem je bil narejen prvi del projekta, s katerim želi KS Liboje vrnid kraju
turistični utrip.	T.T.
»Pokaži, kaj znaštf v Dobju
Krajani Dobja bodo v sodelovanju s Kulturnim društvom
tudi letos organizirali že 29. tradicionalno prireditev Po-
kaži, kaj znaš, ki bo 29. julija ob 15. uri na trgu sredi
Dobja. Zbrali se bodo številni pevci, kantavtorji, ansamb-
li, harmonikarji, da pokažejo kaj znajo in da zabavajo
poslušalce. Prijave za nastop zbira Kulturno društvo Dob-
je do 15. julija.
IŠČEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v
Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/
zonzani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure.
V Resniku so pri kontejnerju za smeti ob cesti za Roglo našli 7 tednov stara križanca, samca in samičko.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do
spremembe programa.
Union: od 5. do 8.7. ob
18. in od 9. do 11.7. ob 18.
animirana komedija Shrek;
od 5. do 8.7. ob 20. akcij-
ska vojna drama Podmor-
nica U 571; od 9. do 11.7.
ob 18. animirana komedija
Shrek, ob 20. romantična
drama Čokolada.
Mali Union: od 5. do 8.7.
ob 18.30 in 20.30 in od 9.
do 11.7. ob 20.30 triler
grozljivka Izgubljene du-
še; od 9. do 11.7. ob 18.30
odštekana najstniška kome-
dija Stari, kje je moj avto.
Kino Metropol: od 5. do
8.7. ob 19. odštekana najst-
niška koinedija Stari, kje
je moj avto, ob 21. roman-
tična drama Čokolada.
Poletni kino (Knežji
dvorec): od 5. do 11.7. ob
22. akcijska vojna drama
Podmornica U 571. (V pri-
meru slabega vremena bo
predstava ob 22.15 v kinu
Union).
Kino Žalec: 6.7. ob 21. in
8.7. ob 20.30 akcijski tri-
ler Smrtni udarec, 7.7 ob
10. in 8.7. ob 18.30 pusto-
lovski akcijski spektakel
Mumija se vrača
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Grešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 000,
fax: (03) 54 41032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1070
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 24.000 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
mmil
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Urednica Novega tednika:
Milena Brečko-Poklič.
Urednik:
Branko Stamejčič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Gašper Domjan, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Breme Jeranko,
Gregor Katič, Sebastijan
Kopušar, Alma M. Sedlar,
Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič,
Tajnica uredništva: Mojca
Marot.
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Sarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
-Mum
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša Leskovšek, Sergeja
Mitič, Mateja Podjed, Simona
Šolinič, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Ziatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
£ax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Krizni center
za mlade
Smo varna hiša na Ipav-
čevi 8 v Celju, lahko nas po-
kličeš na telefon 548-60-70.
Imaš problem? Čutiš stisko?
Pridi kadarkoli! Z nami se
lahko pogovoriš, dobiš in-
formacije in bivaš tudi do
21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš-
či nas, vrata Kriznega cen-
tra so morda vrata iz stiske!
Št. 27. - 5. julij 2001
48
ZANIMIVOSTI
Deinikarica kot pravi dežnik
11 letnemu Mitji Rovšniku iz Grajske vasi se je pred dnevi
nasmehnila velika gobarska sreča. V bližnjem gozdu je na-
šel dežnikarico, visoko 43 centimetrov, ki je tehtala 46 de-
kagramov, premer klobuka pa je bil kar 32 centimetrov.
Mladi Mitja je tudi sicer navdušen gobar. Pozna vrsto užit-
nih in tudi neužitnih gob, največ o gobarstvu pa ga je naučil
stari oče, Ivan Farčnik, sicer doma iz Pondorja pri Taboru v
Savinjski dolini.	JURE VEDENIK
Pasji živ-žav
V soboto so pred Vrtnim centrom Kalia v Celju pripra-
vili prav posebno prireditev za pse in njihove lastnike.
Organizatorji so bili z udeležbo zelo zadovoljni. Na pri-
reditvi se je predstavila pasja šola poslušnosti Ognjena iz
Vrhnike. Prikazali so agility s kratkim tekmovanjem in re-
ševanje iz ruševin z lavinskimi psi. Na razstavi, kjer so lah-
ko sodelovah tudi mešančki, se je predstavilo štirideset psov,
izmed katerih so izbrali tri najlepše. Poleg tega so prikazali
še striženje psov, njihovi lastniki pa so lahko prisluhnili
koristnim nasvetom veterinarjev.	SK
Foto: GK
Letalski dan v Levcu
Aeroklub Celje je v soboto v Levcu organiziral letalski dan, kjer so imeli obiskovalci možnost vožnje z letali in skoka s
padalom. Pripravili so tudi program, kjer je sodelovala Slovenska vojska z letah in helikopterji. Aeroklub Celje pa je
krstil svojo novo pridobitev, novo jadralno letalo.	SK, Foto: GK
Soviče Oice na Golovcu
Stanovalci okoliških hiš
ter šolarji OŠ Frana Roša v
Celju so se zadnje dni že na-
vadili na sove, ki so se pred
časom naselile na nekaj
dreves na vrhu Golovca.
Presenečenje prvih dni, za
najbližje okoliške stanoval-,
ce kar precej neprijetne, saj
so nočne ptice s svojim zna-
čilnim hu^njem marsikomu
motile spanec, je za nekaj ča-
sa preraslo v pravo malo atrak-
cijo. Družine, zlasti takšne z
malčki, so množično priha-
jale na oglede iz bližnjih blo-
kovskih sosesk, sovice pa so
radovednost obiskovalcev
mirno prenašale.
Še več, kakšna še posebej
prijazna (ali pa neizkušena)
med njimi, se je pustila celo
prijeti v naročje ter poboža-
ti; mlajšo predstavnico sov-
je družine, ki se je menda pre-
pogosto sprehajala po trav-
niku in bila prevelika vaba
za pasje štirinožce, pa so
skrbni ljudje preselili na ob-
močje Starega gradu, kjer so
menda sove že dolgoletne sta-
novalke.
IS, Foto: GAŠPER
DOMJAN
Št. 27 - 5. julij 2001