Številka 318. Trst, v soboto 18. novembra 1905. Tečaj XXX. Izhaja vMkl daa. '] .'ii nedeiian id praznikih ob S. ari. od oonedeijkih Ob ari rjatra). številke s* prodajajo po 3 novj. (6 stotrnk t mnogih tob*k*rn*h ▼ Trsta is okolici. Ljubljani. Gorici, <"e!|i. iriniu. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru, Setani. Nabrežini. SoTemmento itd in naročbe screjema aDrava lista _Edinost", aliea (StoKit »jraiattl it. i«. — 1'radat are so od 3. fp. 4» s. nrffr. — Cene oglasom 16 rt na vrsto petit; poslanica, - artnice. javne ran vale in domaći oeiasi po pogodbi. TELEFON i te t. 11&7. Glasil« ptititMga iruitva „EiiMtt" za PnMtrsk«. v mHI-nnmti fm mod t Isroinlns malt ta vse leto Si K. pot ieta 12 K. 3 mesece f> K. — Ma-aaročbe brez doDoaiane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, Nefrankcvaaa pisma M ae sprejemajo in rokopisi se ne vrača)o. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lisi a. UREDNIŠTVO: al. OIoi*io Galattl 18. (Naroda! dom. I Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastu k sonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcra lista „Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Galatti it. i«. Poitno-hranllnlčnl račun it. 841.652. Brzojavne vesti. Sklicanje državnega zbora DUNAJ 17. »\\ lener Zaitung« je pri občna <-eiarjevo rcčo > j» smo na m □ sirskega predsednike, s katerim se sklicu e državni sboi na 2f-S. t. m. De diod »t racij a brodoija proti Tarčiji. 1 UNA J 17. Kakor »N. F r. Presae« p ru^i tudi »Fremdenblatt«, da so se velesile zedimle, da erijo zviaitev denen-s:rcc e br dovij proti Turčiji vodstvu avatro-ogr-k^ga povel n ka ia da je za vihovno povej *tvo d 1 čen pidadmiral Ripper. »Frem-denb'ett« poroča dilje, da so ladije, ki 8) j h p stncezne velesile cdl( čile, dobile naU g, osj te sredi prihodnjega tedna zdnrtijo v P.ieju, k er dobe nadaljna navod ia Državnozborska volitev na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 17. Na današnji državne zbors si dopolnilni volit vi v mestu Zenta e bii s 612 glasovi izvoljen Andor Lovaazy čutove stranke). Protikandidat Evgen Kii nzer, ki pripada tudi Kolutov i stranki, je dobil 571 glasov. Budlmpeštansko vseučilišče. BUDIMPEŠTA 17. Predavanja na tuk&jaa^em veeučiliJču prično zopet dne 20. t m. Vaški notar ustrelil vaškega sodnika. BUDIMPEŠTA 17. V Dedradu (žipa-n;ta Mar<.£-Torda) je i1ane§ zjutraj vaški coiar F'Imun i Gyul?y ustreli vaškega so in ka Miha« l* Scheererja, s kater m je od lan ske notarske volitve žival v sovrtštvu. Rattrjem kmetje so x s ed le.a liačali Gvu leva ter ga nevarno raci i. Tudi pomožni notar Oitha, ki je hitel Gyulavu na pomoč je bil od Kmetov nevarno pcšzodovan. t Grof Flanderski. BRUSELJ 17. Grcf Fianderaki j« da. nes predpoludne umrl. (Princ F. lip Belgijaki, grof Flanderski, e 1» 1 mlaja brat belgi^akega kralja Leopolda : rojen je bil v gradu Laekemu dne 24. marca lb37, dne 2~>. aprila 1*6*4. se je pa poročil z Hohenzollernsko princeeinjo Marijo. Račun dveb hčera, je princ Flanderski /.ipuatil a:na, princa Alberta, rojenega v Bru*eiju, dne S. aprila 1857, ki je poročen /. Lava rako princeamjo Elizabeto.) Ker nima kralj Leopold sinov, je bil poko ni gr> f Flanderski preaumtivni presto lona-?iednik belgijsk', kar p^Kane sedaj njegov sin Aibert. v Veliki vojvoda Luksenbarski. GRAD HOHENBURG 17. Veliki vojvoda Luksemburški je danes predpoludne umrl. Adolf, veliki vojvoda Luksemburški, vojvoda uasavssi, je bil ti a niaavakega vojvode Viljeme, rojen v B eberihu dne 24. julija 1817. Leta 1*31). je sledil svojemu očetu v vojvodini Nasavski, ki ao mu jo leta 1>66. olvzeli Prmi. Po amit nizozemskega kraija Viljema (23. novembra 1890.) je postal veliki vojvoda Luksemburški. Pokom veiiki vojvodi se je dne 23 apii a Velika manifestacija 1851. poreč.1 z Auhakako prin^esinjo A ie o. lale z d ve mi oddelki po 12 ur. Delavni dan Njea.u sledi v vladanju dedni veliki vojvoia v Rusiji ni daljši nego kje drugje v P-.vropi; Viljem, porojen 11. aprila 1852, ki se je pri tem ima Rusija več praznikov. Dobički 21. junija 1893. poročil z portugalsko infan- ruskih tovarn ao manjši nego evropskih, iati tinjo Marijo Ano. Iz tega zakona je šeat znašajo povprečno Skrajšanje delavnega hče-a. Pokjjni veliki vojvoda ima še hčer časa bi popolnoma uničilo industrijo, in tako Hildo, ki je poročena z badenskim dednim dolgo onemogoč i) vaako tekmovanje z evrop- velikim vojvodom. Veliki vojvoda Adolf je skimi tovarnami, dokler bi tudi te za ravno bil imejiteij avatroograkega ptšpolka št. 15.) toliko skrajšale Jdelavni čas. Ruske tovarne Nemška vojna mornarica. tudi ve*e »troška, ker ao tukaj euro- BEROLIN 17. Zvezni avet je vsprejel vine in atroji mnogo dražji. Tudi bi morale proračun vojne mornarica za ht> 1906. Ste- ruake tovarne odškodovati delavce za ne- vilo vojnih ladij bo pomnoženo za 16 velikih 'g^e, evropake pa ne. Skrajšanje delavnega križarjev. Iz apomenice je pcaneti : Dose- ^aa bi ceno izdelkov povišalo in v tem ša danjih 16 d.vizij torpedovk je pomnožit na povečalo bedo kmetov. Zveza zastopnikov je 24. Za preskušnjo podmorskih čolnov je sklenila zapreti tovarne, ako delavci ne opuete je stavljenih v proračun 5 milijonov mark. svojih zahtev po osemurnem delu._ Veli ko .-t ladij in torpedovk se glede na iskušnj« iz rusko-japonske vojne poveča, zato j narastejo tudi stroški za ladije. Proračun vojne mornarice ae od 233 mil. mark za zft gpj^^o y0lilllO praviCO 1905. poviša na 328 milijonov za leto 1917. Španski krilj t M»D.kor.m. , T M^ljO đDeJ2. M. 1905. MONAKO VO 17. K«ij Aif.o« » 3mi miifestacijski shod v .Naroiaem aonn'. doapel semkaj. Na kolodvoru ga je vsprejel 9 ' * —— i prlnc-vladar. Izjava državnega poslanca vit. Vnkovića. Parnik »Kamia« rešil 18 mož. Državni poslanec dalmatinaki vitez V u- OLDENBURG 17. Oldenburški parnik k o v i S je podal naBtopno izjavo. »Kami*« je v biakajakem zalivu rešil 18 Iz arca ae rarujem, da £e mor«m kakor mož, najbrž s potopljenega holandakega par eaatopnik bratskega vam naroda hrvatakega nika »Ariadne«. udelež.ti ta vaša današnje veličanatvene ma- Francozka zbornica. nifeetacije, da morem biti z vami ko razprav- PARIZ 17. Zoornica je predpoludna Ijata o toli važnem predmetu. Ne izjavljam razpravljala zakooBki načrt glede trgovinake le svoje mišljenje kakor poslanec V. kurije mornarice. v Dalmtcji, ampak |morem govoriti tudi v imenu svojih aomialjenikov, ko izjavljam, da Dogodki no Rliokom« bomo po vaš: želji in svojem prepričanju PETRO«;RAD 17. Kronatadaki H8t doaledno zastopali idejo volilne reforme na rKottin« dementuje govorice o velikih ne- 9Plošna voi,lDe Povrne (Navdušeni mirih v libavakem pristan šču. živio-klici in ploakanje), idejo, ki odgovarja KATOV1C 17. Kr. ravnateljstvo že- rean Cl in (Ponovno vaklikanje.) Mi leznic je objavilo, da tudi danea popolnoma 8« ^o skuPno in 8ložno borili e drugimi zastaja promet z Rueijo. tovariši, ki ao iatega mnenja z nami in naša KIŠENEV 17. Tukajšnje delavake or- P«ola bo : v boJ za sedenje aplošne in ganizacije ao proglaaile aa ponedeljek gene- enak® volllne P^vice. (Frenet.čen aplavz.) ralni sira j k. Živele torej direktna, splošna in enaka vo- PETROGRAD 17. »Patrogr. brz. agen- lilna Pravica! (Plakanje in žlVio klici.) ! turi« poročajo ie Kut.aiaa, da je obaedno Pozdrav iz Hrvatske, atranje, ki je bilo proglašeno nad Georgijo, i Naato^il je akademik \V a 1 t e r : zopet odpravljeno. i Kakor ae brez daljnogleda, a katerim ae PETROGRAD 17. (Petrogr. brz. agent.) gleda v neizmerno daljavo vsemira, in brez V Varšavi eo sklenili bankirji, da daneB mikroskopa more priti do konkluzije, da zopet oipro banke. Štrajkovci prihajajo zop3t treba z ljubeznijo objeti ves avet, tako ae na delo. Železnice toliko v Varšivi kolikor tudi brez političnega mikroskopa more priti v Moskvi, in Jekateringradu eo danea zopet do t?ga apoznanja, da je aplošna vcli.na pričele voziti. Obrat na progi Kielce-Dom- pravica potrebna za povoljen vgestranaki ! brovo se otvori jutri. politični razvoj naroda. PETROGRAD 17. Zveza zastopnikov' Sleherni državljan žrtvuje na oltar 'za tovarne petrograjakega okrožja je po do- skupnosti toliko od svoje iadividuelne komovi šenem posvetovanju soglasno izjavila, da ditete, toliko od svoje individuelne svobode ni možno uvettai urnega osem dnevnega dela, vsaki državljan ima do skupnom dolžnosti, ! kakor ga zahtevajo delavci, ker bi tovarne spojene a tolikimi žrtvami, da ima tadi propadle in bi delavci ostali brez kruha, pravico zahtevati od države odgovarjajočih Objavljena je b la resolucija, ki pravi, da je protičino/ v zaščito evojih intereiov. v enakih tovarnah v Evropi, izvzemši Anglijo, Mej tem, ko eni gradijo veličaBtvene uvedeno 10 do 10 in polurno delo, in to- kulturne hramove, ko gledajo, da objamejo ' varnf, ki ao odvisne od plavžev, ao vse de- ves avet ae avojim duhom, pa ječa drugi v mraku analfabetizma. Mej tem, ko jeini v komolcem življenju ostre svoje etično čut-atvo in gledajo, da bi z ljubeznijo objeli vae ljudi, pa žive drugi v kanibalizmu. Ako ja velikim induatrijalcem dopuščeno, da v lovu po novih tržiščih za avoje prolukte potom svojih reprezentantov propagiraj > tudi kolonijalne in okupacijske vojne, ako je v veliki trgovini dopuščeno, da potom svojih zaetopnikov propagirajo snovanje institutov v svojo koriet: pa naj bi ne bilo dovoljeno seljaku, da potom svojih zestopn kov kaj Btori za evojo kočico pod Domoklejevem mečem — hipoteke ? ! In naj ne bo dovoljeno seljaku, da povzdigne svoj glas na korist svojih zemljišč, b katerih mu neregulirane reke odnašajo trud in — kruh ? ! Naj ne bo dovoljeno seljaku, da nastopi v obrambo svojega edinega vira dohodkov, zemljiščna rente, ki jo žele induatrijalci žrtvovati zaradi svojih produktov ? ! Pa da ne bi bilo dovoljeno delavcu, ki nima sijajnih dvorov, ki jih čuvajo pai kakor levi, železne ograje in k temu še oboroženi panduri, ki nima ničesar druzega, nego dvoje svojih rok, iz katerih on in njegova rodbina sesata Boke življenja — da naj bi ne bilo dovoljeno temu delavcu, da porzdigae svoj glas v zasč.to svojega zdravja in v ziščito udov in dece brez očeta ? ! Vsega tega nima delavec po avatr jskem volilnem reda. Resnično in pravično zaščito interesov vseh more dati le splošna volilna pravica. Še le, ko bo ta pravično izveleaa, čuli ae bodo glaeovi iz kleti, iz rudnikov, magazinov in tovarn, in ne samo oni iz salonskih kabinetov. Nisem dobil nikakega mandata v to, 'ali moram vam po nalogu svoje vepti izreči v imenu Hrvatske toplo s mpatijo v vaši borbi (Živio klici). Ne pozdravljam vas samo v imenu brezpravnega delavca, no samo v imenu bednega aaljaks, ampak tudi v imenu uredništva, ki željno pričakuje csvobojenja iz političnega robstva. S tega mesta naj čuje Avstro-Ogrska, da je volja narodov, ki zahteva splošno volilno pravico, postala reka, ki poruši vee zapreke, ki se jej stav-ljajo na pot. Naj čuje tudi vlada v Hrvatski, ki se proti volji naroda z [orožniki vzdržuje na oblaati, da je odzvonilo njeni tiraniji (Dolgotrajno odobravanje). (Pride še). j Krvoprolitje v Pragi. (Izviren dopis iz Prage iz peresa na-ega speeijalnega poročevalca.) Velikii demonstracija v Plznu. Ljudje, ki eo bili dne 6. listopada v Plznu ao mi pripovedovali aledeči : Prebivalstvo je grozno razburjeno veled praških dogodkov. Take manifestFcije Plzen ša ni videl. VeB delavaki Pizen je b i na nogah. Vsa ulica kjer sa je v neki h š zborovalo, je bila natlačeno polna. Na ulic. je z lestve doli govoril neki delavBki voditelj. Na PODLISTEK. Prokletstvo. roman AvfaaU naot. — Nadalje^« is d o Trti] X. B. Toaalć. PrcTel M. O- Pavel je nadaljeval : Jaz nisem kriv, ' secca Karlova, niti ne Ostali junaki, mi smo - celo ogr«š li dušo za tvojega ainu, braneči bOij aor s: tvojega deteta, nego arečo domovine, bjreči ae h n e za pravo mladega Vla-dielava, nego li za pravice doma, a vendar •o kralji poetaTljeni v to, da slutijo sreči zaroda, nikakor pa ne narodi, da služijo ko-r.eti Kraljev. Da; Karlo, krvave rane tvoje ao ljuto maščevane, kri tvoja je pomirjena. Ne uhtevaj od n*>- več, nego nam dopušča usoda. Ne zahtevaj, da bi brez svrbe in nade metali svoje glave pod krvniški meč. Radi deteta, pa bilo tudi kraljevsko, ne sme narod stavljati avoje sreča na kocko in ?e neumno zaletati v gcla meče, da ae mu vlije kri iz smrtnih ran. Ne jez: ae na naa, aanca Karlova, glas naroda na* kliče na druga pota, a glas naroda je glaa Boga. Da, arce mi ša-peče, da aine zora, da a na dan nad to zemljo. Mlade krvi prihaja v junaške čete, od povaodi raetajo kakor hudourniki, ped za pedjo posvečene zemlje se izmiče izpod obh sli Luksenburgovca in silno pada Paležnikov maščevalni meč na glave odpadnikov, mestom se stiska grlo od nevolje, nada rasle, obeta sreče, a jaz tu, siromašni grešnik, kličem is globina svojega arca do tebe, gospodar solnca, meseca in ckt h zvezd, kličem k tebi, stari Bog neš : obrni avoje olo na ta divni kraj, razširi blagoelovljeni roki nad mojim rodom, daj mu sreče, daj mu svobode, tvoj duh naj plava nad aaatavo našo. Vodi ga do cmage, reši nam rod, močni naš Bog ! In Pavel je razširil roki, glava se mu je povzdignila v čudnem zanosu, očesi sta mu Bevali v čudnem ognju, a ustnici sta drhtali v molitvi. In pokleknil je, glava mu je klonila na sklenjeni roki. Pavel je molil in zadremal v mol t vi do BDga. Tu je klečal in snival o usodi svojega roda, dokler ga ni prebudil vetrič od morja. Stresal se je, zasukal glavo, na nebu je aevala Danica, na zapadu je bolj in bolj nebo bledelo,, bolj in bolj so izgiojale zveede, dokler se ni mila toplota žarkega solnca razsala po kraju. Iz stotin skladnih grl ptičjih glas 1 se je po zelenem gaju jutranji psalm, a odzval se je tudi iz duše šaofa Pavla Horvata. XXXVI. Nekoliko debelih ur od Bela Granešine, v županiji zagrebški, je pokrila goro gosta šuma, toli goata, da se je tu razprostiral mrak tudi ob na pol belem dnevu. Veliko staro hrastje je prepletalo tu od vekov silne veje, v katere je maloksdaj posezala človeška sekira. Tudi pastirji niso smeli avoje živine goniti globlje v šumako goščo, ampak so se držali okrajka. Nižje pod hraatjem pri tleh je rastlo brinje, leskovo grmovje, maSobe in razno bodljivo grmovje. To goBto rastlin e se je prepletalo v neko bujno, bodljivo zmešnjavo, da je niso mogli razdreti niti rogovi živali, kamo-li da bi jo mogla prodreti Blaba človeška nega. Malo kje je solnce zajelo kako špranjo, da je puščalo slabih žarkov v to šumako noč. V dolih in jarkih, ki ar> pre-sekavali te bregove, stala je voda v mlakah, zakrita od močvirne trave. Od časa do čaea sa je osušilo seveda kako lepo deblo in se suho in razklano zvrnilo na svoje žive sosede ter jim neusmiljeno odkrhnilo po kako lepo vejo; ali tudi v ta podrtine hrastov ni smela zadeti človeška sekira. Ša več! Niti starke niso zahajale v šumo. da b'. nabirale šibja in auhljadi, niti sa nteo čarovnice upale iBkati po tej temni goači zdravilne trave. (Pride še). zborovanju m je burno klicalo: »Slava ru-ekvm ravolucioaaruoi! Sliva tšaobecaćmu prava blasovaefma ! S!ava pratkvm mučeni* klim!« Nato »e je pomikal sprevod po me-■tu z rudečim praporom oa Selu. Stopajoči po izolski ul ci je priisl sprevod na Veliko Baaceiti, ki je bilo takoj zaplavljeao od demonstrantov. Na najv šem mestu Marijiae sohe so plspolale rodeče sastave. Pred 20 000 ljudstva js omenil neki govornik, da si je pkensko delavstvo pridobilo svobodo beeede in zborovanja na ulicah. Delavstvo ne potrebuje vojskovanja na ulicah, ono ima danes daleko ostrejše ali nekrvavo orožje in to je politična stavka. Državni poslanec Fre§l, ki je prištet narodno-Bocijalistična stranke, je skLcal ta dan v Pisen shod reeervistov. Sprovel jih je pred vojtšncj 35. regimenta in je tu govoril v popolnoma revolucionarnem smislu. V trenotku je bilo vojaštvo na ulici. Pr šo j« do nekaterih prask. Dijaške demonstracije. V ponedeljek po krvavi nedelji opito-vale so 89 dijaške demonstracije proti policiji in v prilog občni volilni prave. Ob 11. uri zbrali so se tehniki in sklenili sastaviti pre davanja na tehniki v protest proti polic'ji. Na to je šlo okoli 2000 tehnikov k univerzi. Delavcem na stavbah je bilo klicano : »Na zdar, Aloioi !« na kar so delavci burno odzdravljali. Ie vseučil š5ne stavba »Klementinam«, kjer je glavni del filoKfi^oe fakultete in kjer so se na dvorišču držali burni govori, Kranjski deželni zbor. (Sedma seja, dae 17. novembra 1905.) Predsedoval je deželni glavar Detela. — Vlado sta sestopala dcžslni predsednik Scbwars in okrajni glavar Haas. Ob otvoritvi aeje je deželni glavar naznanil, da ee bo eapianik v nndalje Sita! alternativno, enkrat sloveneki, enkmt nemški, ker obstoji eklep deželnega abora, ki to določa. Dr. Krek je nasaanil, da vloži v tej stvari poseben predlog. Po prečitanju zapisnika, ki se je čital v slovenskem in v nemškem jesibu, je dr. Krek predlagal, naj se slovenski aapisnik odobri, nemški pa ne. Posl. Barbo je iajavil, da hoče ta predlog nsrodni mir kaliti, čeaar se mora vsak patrijot ogibati. Proti vsebini sploh ni ugovora in zalo je predlog popolnoma nedopuatcn. Dr. Krek je izjavil, da se tudi v predzadnji eeji samo zaradi jezika ni odobril zapisnik. Grof Barbo je konetatiral, da je danes zapisnik dvojezičen in je protestiral, da se da predlog na glasovanje. Pri glasovanju je bil dr. Krekov predlog vsprejet. Od narodno-napredne etranke so le : nekateri poslanci glasovali za predlog, drugi I proti, nekaterih ni bilo v zbornici Vložena je bila d)lga vrata prošanj in predlogov. V imenu ustavnega odseka je poročal o volilni reformi dr. Šuateršič, ki je dejal, da je naša država bolna in b)lan koestitu- . - , j , . ... , j ... . „ cijonalizem. ker aloni na napačni podlag. Ko sel sprevod k umetn.šai akademiji k Ru- * ' r- r & . nr • t\t i l. -.i je cesar dal to ustavo, se mu je svetovalo, doihau, kjer je III. m IV. letnik pravniške J ' J . d j , ^ . . naj stori krivico. Zakonodajna oblast se mora iaaultete. Predavan a so se morala takoj aa- J ' rx, ,/,, '- . i- , . , . deliti med vladarjem in ljudstvom, pri nas staviti. Ob (ili. uri so se zbrali poaiusalci, J J ... , - , r , . , . , .. j pa je vladar delil svojo oblast s privilegi- med finske tikultete vseh letmsov, da izra- r J * , w . n ranimi atanovi. Iz tega se je razvilo zlo, ki zijo svoje neeaupanje pret. Mojcieru. Rav- ° J ' . „ ,. . - ai l • , , je spravilo našo državo na rob propada. Si- natelj občne b >ln šnice Slavik jih je hotel * r r r ..... , .. . roke mase ljudstva niso mogle spoštovati par- apod:ti, ali prišlo do o-trib ko n tro verz, .* . . . r , . A . .. . , , lamenti, ki je zasnovan na krivici. Parlament na kar so medic: net protestirali pri dekanu .. . • - med.cinske fakultete dr. Janošzu. Popoludne se je zbralo nad 4000 viso-koš le a v na »akademičnih tleh« na dvorišču tehoue. Na kupolo tehnike pa so z ogrom* n;mi črkami pritrdili napis v rudečih barvah : »At' žf e revoluca!« Tehnik Btžinski je govoril: ki hoče kaj pomeniti, mora biti zasnovan na širokih masah ljudstva. Ljudstvo je caSelo sovražiti parlament, ker se je klanjal vsaki vladi, za ljudstvo pa ni storil ničesar. Vlade so se igrale s parlamentom skozi desetletja in redko se je zgodilo, da si je upal parlament vreči kako vlad >; to pa se je zgodilo le takrat, kadar je hotela kaka vlada »M: se bojujemo skupno z delavstvom, odpraviti kake egoistične interese privilegi- a!i v .»šem svetem boju smo bili užaljeni rftncev. Kakor je ginila moč parlamenta, od prof. Ma \nerja in Riegerja ; za zadnjega uko je narašča a moč birokracije, tako da nimamo zadostnih I.?eed gnjeva, ampak ob- pri naa ne vja(ja cegar jrrao J0Bip, ne vlada, Čut.m > globoko bolest, da je sin slavnega birokracija v celoti. Tako se Avstrija Lad siava Riegra, voaiteija češiega naroda, D8haia v kritičnem položiju, v katerem mogel nastopiti proti najsvetejšemu postulatu je tre^a odločnega dejanja na eno ali drugo č«szega naroda. Zgodilo se je krvopreiitje, Btran. Parlament je nezmožen kaj fet>riti, že ali ne »e strani ljudstva, temveč ss strani fcer Bioni Da nemoralni neetični podlagi, policije, kateri poveljuje češki Neron Kri- Src dat o, da se odpomore tem razme- kava. Gromoviti »hanba !« »prvČ s tfoa !«) ram, je s p 1 o š n enak s, direktna Proti tem elementom gre naš boj. Pripojili jn t a j n a volilna pravica. To je smo se boju delavcev. Ko poslsdnji scžjjo k edino prava pot< Ni je veče napske, kakor občni atavki, postavi se jim dijaštvo ob bok. 3e hotelo uvesti abeolutizem. To bi Da pa Bedaj ne dovoljujemo predavanj, je blla voda na m\in najradikalnejim elementom, rarumno, ker ni m^žoo, da bi sedeli v dvo Erfico logična rešitev je: demokrat ziranje raD£t;, ao te na u <*ah strelja. Vedno bomo dr£avet d žavnega zbora in deželn.h aborov, stali cb strani delavstva in tako mislimo da 8e vae elo v državj « dstrani. Govori se naš> politiko deaoirat z rati !« mnogo o potrebi di aastičnega čutstva, o pa- Na to ^e je vsprejela soglasna resolucija, triotizmu. To temelj vsakemu zdravemu v ta.en se izreka gnev pref. K egru, da je konstiiuoijonalizmu. Patrijotieem pa moramo nast.oil proti tiki zahtevi, ki je ideal vsega igkati ne samo pii \ iiih, ampak tudi v š ro- čcš&ega naroda. Zajedno te izreza graja prof. fcjh ma?ah ljudstva. Visoki uradniki sd lahko Maiitru, ki vsprejel mandtt velepose-ttva patrijutičnr, saj jim vedno padajo dobrote za m ee zavezal nastopati proti občni volilni njikov patrij iti« m. Toda ud patrijotiema pravci. Nadalje proglaša resolucija, da v narodnega moža je odvisen blagor drži ve ! trenotku, ko stžs ueiavstvo po cb5m stavki, ja patrijotieem je veliko več vreden, ker tudi dijaštvo j roglas. visoktšalako stavko. ne služi ae doatoiaoetev, redov Po dovršenem zborovenju je pr;šlj med di- in križcev, to je patrljf tizem, ki pride iz j*-:v< m :n policijo do irnog;h prask. | srca. Ako ee pa bo godilo tako dalje, kakor Shod čeških medicincev. doslej, če bodo ljudstvu plačeva i patrijot- Ist: ponedel ek po krvavi nedelji ob 2. zem 8 da au odreklo sodelovanje na uri pop. so se zbraii čelk, medicinei v po- j »akoncd.jstvu, P^em se patriotizem vedno elnšfelnici pr00 g'asov, doli veiina tri poslance, manjši aa pa s 400 glasovi dva poslanca. Tat: zistam kaže naj • boljo podobo volje narodove. Priporoča, da zbortica pride v podrobno debato o predlogu ustavnega odseka. Dalmatinski deželni zbor. V eeji minolega četrtka je dalmatinski deželni zbor soglasno vsprejel predlog dra. Trumb <5a za splošno volilno pravico. V svo-i r a 1 o v jem govoru je dr. Trumbić povdarjal splošno g>banje v Evropi za splošno volilno pravico, izlasti v Rusiji in na Ogrskem. Ogrska vlarla hoče u potreb ti splešno volilno pravico kakor reakejonarno eredetvo. Ali kar obeta kralj Ogrske, to mora dati tudi cesar avstrijski. Pos). Prodan (čiste stranke) je napadal hrvatski klub, rtško resolucijo, Madjare in koalicijo. Vsp«šao ga je pobijal dr. Truoab c. Na to je posL dr. Pero Čingrija govo ril o reški resoluciji. Rekel je, da je reška resolccija važna politična akcjav ki udarja smer bodoči hrvatski politiki. matuir, ob enem pa so določile za veliko demonstracijo brodovja velevlasti v turških vodah. Evropska diplomacija sa nadeja, da ta skupna akcija brodovij velevlasti napravi na Turčijo velik utis in da se ista ne bo več upala upirati se reformam v Makedoniji. Nuf je že mogoče, da se bodo mogotci v Carigradu delali, kakor da so se malcs ustrašili ;n da bodo zopet obljubljali, kar bo želela Evropa, s trdnim sklepom seveda, da zopet nič ne store.... Ta igra se ponavlja že od rekdaj. Evropa zahteva, Turčija obljublja in dela — nasprotno, sirota raja pa mora da je ječati v duševnem in gospodarskem suženjstvu, mora živeti dalje svoje mučeniško življenje — življenje ki ni dostojno — človeka. Evropa rešuje te mučenike s samimi notami m de-monstrac jami, mesto da bi izvedla enkrat brez vsacih nemških in madjarskih pridržkov progr&m: Balkan balkanskim narodom — Balkan — Slovanom!! Is dunajsk b listov po?namamo, da so se velevlasti na predlog Anglije sjedinile za to, da se poveljstvo nad z.iružsnim evropskim bredovjem, ki ima oditi v turške vode — demonstrirat, poveri j e d n « m u a d m i-avstrijske vojne mornarice in da je določen v to sedanji pristaniški admiral v Puli, viceadmiral R i p p e r. Avstrijska divizja križarjev odpluje baje nemudoma, ako 3e Turčja hitro ne premisli in ne odjenja od svojega odpora. Tirolski deželni zbor. Kakor poročajo iz Inouosta, je poBtal položaj v tirolskem deželnem zboru nenadoma zelo kritičen, ker zahtevajo sedaj Italijani razun raz lelitve veleposestva tudi še narodno razdelitev d« žalnega odbora. Oba italijanska člena di žalnega odbora si hočejo sami izvoliti. Krščanski sccjalisti hočejo Italijanom to dovoliti, ali drugi Nemci nočejo ničesar vedeti o tem. Drugo čitanje volilne reforme izostane najbrže vsled tega. Ako bodo težave trajale dalje, bo deželni zbor v ponedeljek najbrž odgodjen. Sklican utegne biti potem za naknadno zasedanje še le meseca februvarja. Demonstracija mednarodnega brodovja proti Turčiji. Igra je že stara in sa ponavlja zopet in zapet : Turčija ima za norca vso Evropo. Balkan je za vso Evropo kakor sod, napolnjen s smodnikom ; ena sama iskrica, priletela v ta Bod, more provzr^čiti eksplozijo, ki zažge plamen v vsej Evropi. Ta Evropa pa igra v tem vir ga, ki m ravno častna zanjo — prati bi hotela turški kožuh, ne da bi ga zmočila. Narodi n& Balkanu so nahaja sedaj v Londonu na prelili že reke krvi, da bi se r svobodili iz groznega stanja, v katerem je5e. Evropa jim izraža platonične simpatije in piše note Turčiji. Včasih postaja Evropa tudi zares huda in grozi Turčiji s skrajnimi koraki. V tak h slučajih se delajo turški mogočni ki v Carigradu, kakor da so se zares zbali in — obljubljajo vse, kar želi Evropa. Ali s točnostjo Drobne politične vesti. Volilna reforma za državni zbor. Z Dunaja poročajo iz dobroobveščene strani »L nzer Voiksblattu« : Vladni načrti za predlogo volilne reforme so nastopni : 1) Kurije se odpravijo. 2) Uvede se splošna in enaka volilna pravica. 3-) Ustvarijo Be mali volilni okraji. 4) St.vilo poslaniskih mandatov se razdeli na posamezne krono-vine po številu prebivalstva in davčnem znesku. Šibenik — vojna luka. Že lansko leto so neke novine javile, da namerava avstrijska vlada pretvoriti Šibe nik v vojno luko. >K<"*ln. Zeitungc poroča o tem, da š.baniški grad ne mora biti tictr velike koristi, toda mnogoštevilni otoki — ako jih utrdijo — postanejo dobre obrambene točke. Vojno miniaterstvo se resno bavi s tem vprašanjem. S benik bi se moral z merske strani utrditi tako, da postane nepremagljiv, s kopne strani je pa vhod v luko ža po legi težaven. Vhod v luko je povsem ozek ter bi mogel v slučaju vojna postati za Avstrjo iBto, kar je bil Santiago na Kubi za Špance in Port Artur za Ruse. Toda Avstrija ne namerava zgraditi prave vojse luke, ampak prirediti heče le zavetje aa skrajne nevarnosti. Sereški za gradnjo bi bili veliki. Prebivalstvo šibeniškj pa ni zadovoljno b temi načrti, ker ee boji, da bi vsled tega utegnila trpeti trgovina, ki se je pričila v zadnji čt» lepo razvijati. Grški kralj na Dunaju. Giški kralj Jurij, ki sa s svojim sinom Nikolajem poeetih angiež-kega dvora, se koncem tega meBsoa, kakor poročajo iz Londona, najbrž poda na Dunaj, kamor ga bo tudi spremljal princ Nikolaj. Ta obisk na Dunaju n9 ba imel Lhei-jelnega značaja, ali kralj Jurij bj baje naprosil avstrijskega cesarja, naj posreduje v sporu med G*ško in Romunsko. Fran Košut je slavil v četrtek t>4. in doslednostjo, ki sta občudovanja vredna, j rojstni dan in ob enem tudi desetletnico, od se Turčija ne meni za Bvoje obljube in ne i kar je bil izvoljen predsednikom netdvisne Btori ničesar. Tako je Turčija pod moraš stranke. Tem povodom je vsprejel mnogo vsprejela tudi murzsteski program, d, govorjen i deputacij, ki so mu č.stita e. med Avstro-Ogrsko in Rusijo in blagoslovjen ' Strajk ogrskih uradnikov, od Evrope. Pritrdila mu je, ali njegovemu Kakor jav jijo iz Budimpešte, se v op.z.ci- izvedenju ttavlja Turčija na pot vse možne ovire in težave, izlasti določeni finančni kontroli v pokrajinah Solun, M jnastir in Kosovo. Zastopniki vlasti so izdelavah lepe načrce za delovanje mednarodne finančne kjmi ije, turška vlada pa ae je omejala na to, da te komisije — ni hoteia priznati. Slednjič je evropskim zastopnikom v Cargradu zmanjkalo nebeške potrpežljivosti n sklenili so da se I predstavijo 8 .ltaau v kolektivn avdenciji, daj mu Bkupno v imenu Evrope če se smemo izraziti po tržaško — povedo ražon. Zaprosili so torej za avdjencijo, a sultan je bil tako svoboden«, da jih — ni hatel vsprtjeti. To je b.l pi vendar za revmatično Evropo malce p*ehud tobak in velesile so Be odločile za Bkupno akcijo proti Turčiji. Prvo, kar so et>r-ie velevlasti, je, da so pcslale pcrti£v Carigradu noto. ki zveni kakor nekak niti- O » jonelnih krogih namerava priredit vehk .štrajk uradnikov avtonomnih oblastn:?. Ri-čuna te, da bi se 35 župan.j dalo pridobiti za štrajk. Domače vesti. ImeiiovaDje t poštni stroki. Viš: poštni upravitalj Fran L e b a n je imenovan ravnateljem poštnega urada v L ubijan:. »31ala skupina«. Ie delavskih krogov smo prejeli : Nekateri tukajšnji laški 1 sti so pi-ali v nedeljski demonstraciji, tako, Kakor da je bila nas Slovanov le mala skup na ! Glasilo laških scc jalnih demokratov pa p ša da nas je bilo »un gruppo« —kar z >pet po-menja le malo skupino. »Picpolo« trd', da je bila ona mala družba Slovencev — pr š'.a večinoma iz ckolee in to po intenzivni agitaciji ! Lahi n ao ae slepi in ne kratkovidni, da bi tako pitali iz nevednosti, njim je na tam, da pri-katuejo zunanjemu sveta ia tukajšnjim neumnim avojim bačkom, da Slovenci v mestu samem ae ekz Btirajo — pač pa da se ti ijudje nahajajo v tržaški okolici ! Oni, ki so pisali omenjena bedarije, vedo tudi, da je bila na nedeljski demonstraciji velika množica slovanskih delavcev in ne samo >ua gruppo« ! Čudimo ae pa, da tudi italijansko sccijalno-demokratidao gla-s !o v teh resnih Saših socijalna evolucije in vepri&o nautajljivo korektnega vedenja slovenske narodne stranke v Tratu piie tako, da napravlja utie, kakor da hoče prihajati na pomoč rabijatni laški kliki. Na nedeljski demonstraciji je bilo le malo okoličanov, ker je bilo vreme selo neugodno. Tudi mestnih delavcev ai bilo niti ena petina, a nas ja vendar bilo toliko, da bi lahko priredili samostojno manifest:cijo po mestu. Daleč nad tisoč slovanskih mož je rea »eruppo«, kakoršnjih se le redko kedaj vidi na tižaškth ulicah. Rea je bilo sicer včasih, tudi do ">000 demonstrantov, ali med istimi je bilo navadno kakih 4500 otrcčajev ! Gospoda Italijani nas izzivljsjo se svojimi zlobnimi poročili v svojih listih ! Dobro. Mi hvala Bogu, še živi in zdravi ; zato upamo, da prde ša čae, ko bodo izzivalci imeli priliko, da naa boijše ogledajo in — aešte ejo ! Nam ja namreč dovolj, da se prihodnje dem natracije udeleži onih 8000 Slovanov, ki ao r b zadnjih volitvah za peto kurijo oddali ^voje glaaove za dra. Rvfrara. Ako bi pa pr šli — m morda tudi pridejo — še oai iz okol ce, kakov »gruppo« bi bil ša le potem ! ! To l i bil »gruppo« — ne res ? ! Na svidenje torej ob prvi priliki. 6 rej 8 k i. Nova uredba nedeljskega počitka. V izvršitev zakonske nove'e cd 15. julija 1905. drž. zak. št. 125, je c. kr. namestništvo ig islo novo naredbo z dne 13. t. m., ter ia'o/a*no razveljavilo racglaa od 25. januarja 11*05., dež. zak. št. 6, glede izjem od ne del siega poč tka v raznih obrtih. Omenjena caredoa ima za Trat v obSe nastopne ncvote : 1. Brivci: Nedeljsko delo je sedaj dovoljeno ssmo od 7. ure zjutraj do 1. ure popoludne (prej od 6. ore zjutraj do 2. ure popoludne). 2. Peki: Delo v pekariji je cb nedeljah dovoljeno mesto do 7. ure do 10. ure dop' ludne : v prodajalnici prične nedelja li poč.tek ne le v poletnih mesecih, marveč skoz: vee leto že cb 2. uri popoludne. ■i. Mesarji raznih vrst smejo procavati sedaj le od 8. do 11. ure predpoludne (doa.ej do 1. oziroma do 2. ure popoludne). 4. Prodajalnice z živili na drobno smejo biti odprta od 8. do 11. ure dopoiudne (doslej od 8. do 2. ure po poludne). 5. Prodajalcem 6 svežim sadjem i o zelenjavo, na drobno in na debelo, je znižano nedeijeko delo od t>. na 4. ure. *>. Trgovci s svežimi kožami bodo smeli obav.jBti svoje delo od 9. do 12. ure opa- ludne. 7. Glede dela v trgovskih piearnah in koai; arjih določa >r 7. nove odredbe: Nedeljski delo toliko za trgovinsko obrt, kakor tudi ra vsa druge obrti je le r a s lne posle dovoljeno od i*, do 11. ure dopoiudne, to pa ie p d pogojem, da bo vsak uslužbenec svo-haden najmaoje vsako drugo nedeljo. Ne enkrat — našim delavcem. 8 la od zaci in neprijetno natego nam ja izvršiti s temi e vrsticam . Slabo moramo govoriti o nezaterih naš h ljudeh. Ali moramo, ker je v interesu ravno dotičnikov, da govorimo in hi bilo nadaljnje molčanje greh. Kakor smo se namreč prepričali na lastna oči, je me i našimi delavci š? tu pa lam k a sov brezveetnež, ki ponareja knjižic j razo b podpornih društev s tem da si sem vsnjižuje tedn ne. ki jih v resnici ni plačal. Dctčniki, hočejo s tem varati Bvoje gospodaric. v resn e pa s takim nepoštenim postopanjem škodujejo v prvi vrati sam m sebi ! fiee mo, da dotičn:, ki je varal delodajalce ? t^ic, da ni plačeval tednine, ponesreči, ee pob ie, ali ai celo zlom. roko ali nogo — kar se često dogaja na težkih delih. Keđo mu oo dajal podporo? Društvo ne, ker ni plačal tednine. Delodajalec ne, ker je ponesrečeni delavec dokazal, da ima plačano tedn no, da mu mora t:rej društvo plf<-it: podpornico. Delodajalec, pa ni obvezan preiskovati podpise ia aknjiibe slehernega de lsvea — njemu je dovolj, ako vidi, da je tedaina plačana. Oni, ki bo trpel, bo torej la delavec sam. Ako bi pa obveljala, da je de'odajilec dolžan plač&ti pcškodovancu, ali drugt&e obolelemu delavcu, potem ko še slabja ca takega delavca, ki je hotel prevariti. Delodajalec bi v takem slučaju jednostavno prijavil dotičnega delavca sodniji in ta bi morala neareSaeža kaznovati po zakonu. Ker pa dotiSni, ki si sam vp soje ted nine, falsifikuja podpis uradnika (dot enega podpornega društva, na katero se glasi k nji žica), bi moral dotiSnik odgovarjati pied sodiščem tudi radi ponarejanja podpisa. To bodi torej v nujno svarilo našim delavcem, raj na varajo sebe, ker kone3no škodo bodo trpali le oni. Kedor se je vpieal v kako podporno društvo, naj pošteno pUču'e in naj na skuša ponarejsti vknjižeb tedDM. $a eno slo čaka ponareja!ce. Ko so gospodarji sapanli (ia to ss gotovo zgodi prej ali slej) ds delavec ponareja k a j i ž i ?o, ga eapode in tako izgubi delavec delo t a vselej ! Bodite torej pametni in ne p lakomn te se na par desstic, ki vam prej ali slej done sejo — nesrečo. Zapomnita si, da društveni organ«, kakor tudi delodajalci pazijo strogo na pooare-jalce. B r e j s k i. Naše — blato ! Z Grete nam pišejo : V sedanjem deževnem vremenu, ja povsodi blato, tods mi Gretarji smo v tem cbz ru menda na najslabšem. Cesta, ki vodi na Proaek, je po nekaterih mestih teka, da je srečen oni, ki, hodeči po njej, ne izgubi čevljev v blatu ! Naravnost grozen je klanec, ki vodi k Škrijem. Ta klanec je ves pod vodo in blatom. Nemožno si je »mo misliti, kako je tu vse rszorano. Ako pomislite, da imamo tu, (da si smo skoro vsi sami Slovenc ) laško pogrebno druš vo, ako pomislite, da ja večina naših posestnikov na s'epo udana tržaškemu magistratu in ca-morri, nam bo takoj jasno, zakaj magistrat tako skrbi sa nas in naše caste ! Po drugih okrajih imajo gotovo polno blata, ker je naravno, a nimajo cest v takem neredu, kakor mi, ki smo — »najzveatejši« ! Me gi s trato v ei menijo : Gretarji so žs tako in tako naši, tem ne treba torej nič dati, ra t h ne treba skrbet1 ! Tako nam plačuje italijan ska signoria naša suženjstvo ! Južna železnica — zatiralka našega jezika. Neka tuka.šaja tvrdka je prejela iz Ljubljane neko brzovozno pošiljatev. Brzc-vozni list — nemškim in slovenskim tekstom — je bil izpolnjen v sloveosrem jeziku. Ker pa je bila neka pomota glede povzetnine, je šel dotični slovenski trgovec na kolodvor južne železnice, d t pojasni stvar. — Ali slabo je naletel pri p( slujočem uradniku. Niti poslušati g* ni hotel, marveč je kričal na trgovca, zakaj da je brzovozni list slovenski izpolnjev, ker — tako je posebno na glašal — uradni jezik na južni železnici je le nemški. Ta je pa lepa: čemu pa ima južna železnica tudi nemško-slovenBke b-zovotne liste?! Morda samo za Kranjsko?! Ras nesramno je že, kak > izvettni uradniki južne železnice baga-telizujejo slovensko narodnost vzl'c dejstvu, da ta železnica po svojem velikem delu teče po slovenskih t'eb in vleč j od slovenskega ljudstva svoje dobičke. Menda ga ni z lepa komercijelnega pDdjatjc, Ki bi po avojih organih tako iasu'tiralo stojo laEtao klijentelo ! Nova društva. C. kr. nameatništvo je vzelo na znanje pravila novih društev : »Sjvo ienjako-rubijako izobraževalno bralno in pevsko društvo »Zvezda« v Sjvodnjih pri Gorici, »Bralno in pevako društvo »Z>ra« v Kostanjevici na Kraau, in »Hrvatska Čitaonica« v Promonturu pri Puli. Strašno jutro v Škocijanu. V četrt k, 16. t. m. ®/4 na 6. uro zjutraj razaajal je čez Škccijan strašen vihar, spremljan z gosto sodro in gromom. Kar je udarila strela v Mahorčičevo hišo št. 12. Vsa družina je spala, le gospodar in mala deklica sta podtikala cgenj za kuhanje kava. Strela je šla akesi vežo v kuhinjo, mimo njih v hlev, kjer so stale tri krave, od katerih jo dve ubilo. Gospodarju in deklici pa se ni ničesa zgodilo. Del te strele pa je šel po tkupn h avialih v tikajočo se učiteljevo hiše, kjer je prodrla v spaln e", dva prezida (paradani), jeznega v prvem, a drusega v drugem nadstropju. V prvem nedstropju je spala drn-ž ne, a v drugem dva preiskovalca jam. Zgodilo se pa nobenemu ni nič. Za kacih pet minut na to se je zasvetilo kakor bi ogenj {adel z neba na vaa, silno zagrmelo, zemlja se je stresla. — Tre-šč.lo je zopet v vsa! Prestrašeni in cmam-Ijeni prebivalci hiteli eo drug do druzega, ni-li morda kedo mrtav, in pa v avoje hleve k živini. Strašen prizor se je nudil. — Zvoniku ja strela podrla ni vzdol polovico piramide (vrha) ter daleč na okrog razmetala kamenje. Strelovod je raztrgala na štiri kose ter rasmet\c. R. - . - — Nemci.> Ali LO--117.60 ne m 4Je! —. - - avstrijua edaotat rent* 03.75 100 05 og.ik* kronaka renta K 94.95 95 25 ii»i> 119,— 121.—, Lloyuove aknu u 758 — 765 -S r e č k te : Tisa K 331.75 - 35.75, ireaa K «96 — do 483.—, Bodenkrodit 1W0 a. 3u2.— 310.—. 6 ■ dankredh 1889 iv 3U2 — 310— t urlku ti. 146 — do 148. - Srbske--- uunajska borza ob 2. uri pop. w včeraj danea Državni dc g v papirju „ n n srebru Avstrijska r n .a v zlatu n kroaah 4'/, A vat. investicijska rtem vsled nj h posiopanja in kri vega pr javljanja plačevati carino tvrdba Bi iill — ie obtožbe so bili — vzlic temu, da s> se sami na razpravi priznali krivimi — oproščeni vai trije ttžanc:. * Včeraj ae je imela vtšiti kazenska razprava radi žaljenja Časti potom tiska, in eicer proti gg. Valentinu P.ttoni in Karolu B >lle( kakor uredniku oziroma odgovornemu uredniku Lata »11 Lavoratore«, na zatožbo gospoda Jjfch ma Lszzarr. A tužitelj je umaknil obtožbo se prej, nego sa je bil Hes.avil porotni atol. * 4. Dcines se \rš. kazenska ia^prava radi žaljenja časti pctjrn liaka, in s cer proti g. Viktorju Cattio, kakor uredniku lista »II Sole«, na zntežbo gospe Baatnke Rumtr Segrr. Akcije nacijonalue banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frarkov 100 ita). lir Oepaiski cekini Parižka In londonska borza. F a riz. (Sklep.» — Francozka renta 93 8">, italijanska renta" 105 70 španski extsrieur 92 22, ai cije otomanske banke 6?4. - . Menjice na London 25:.50. f a r i s. ('■'• -v»-i Avavrij«*.« Jreav«« --Lombarc 126.— a»'V"» <.a tuiica renU y0 42, a-Hlr: ska »lati. .n 99 15, ogisza 4'/, ii* rnt» 9640, l.ftaao?l>« --.— tirin arefke 136.75 pari«- :nmka 1547, ita!iui3ka na-^i-jDnalne akcij« 74')— i*, ait 16 36 Omahljiva. L o n i. u i. K jiKi ili.. io. Lombardl 5, tre(»-- ^ K 913,'r, - lijaoska rouui 1« 5 ftn i it-4.— naijtj; Danain - -.—. Trdaa. Tržna nji 17. novembra B u d 1 m i' e 5 t a. TSe^-a april K 17.26 J K 17.23, rŽ za april K 14 36 do 14.3S, ovea za april od Iv 14 48 Jo 14 o0. koruza « maj K 13.9S do K U —. FUtiica: oonudte in povpraševanje srednje, tendtnca mirna. Prodaja 15.000 met. stotov, nejpre-menjeno. — Druga žita neaprameajeno. — Vreme : oblačno. divri. (Siiep ) Kav-' go^"* • * - rage ZP tak mens'.- po 5 ) kg 46.1', 'n, it marec 46.'/s- Stalno. >ew-JCork- (Otv<> ■*.' Kav« Klo »a bo. Prodaja 2.0C0 /reč. n mit •> v> • ^ --- aanc good averitge z« dec. 37 llt marec —, sa maj 3S.1 , za september 39.1/* Mirno »aj a /aa 39-40, DKVftrtn». . 41—42 ^oora, 43 -45. Hamburg. (Sklep.) Sladtor za nov. m^er, 16 65, za dec. 16.75, za jauuvar 16 90, za febr 17.—, za marec 17.15, za april 17.25. Mirno. — Vreme: deloma oblačno i^uuv^.,— ^ladKor lf. r«p«J S1 V ^ • Stalno. Pariz, lil t* tekoči uw 6 50, ri december 16.5', za iaa.-februvar .6 65 januvar-april 16.50 (stalno). — * ' ttjtoCi m dec 23.20, za d cember 23 40 ^ anuvar - februvar 23.75, za jar .-april 23.95 (stalno Moka za w to6\ mesec i>iat», »a dec. 31.20 j an-febr u var 31.35 za jfn. ap il 31. O trdno). — Kt-pićni. olje tekoči meeec 57.60, zt dec 56.5'j ja:iuvar-april 56 25 za maj-avguat 5d.75 m ačno . — 8:Mrit t tekoči me«vc 34.—, za dec 3 * 75, za jau.-april 34 25 za maj-avgust ^5.25 mimo). — taiadkor bui»<' b8e ubo nov 20.--2U.25 mirno , ca tekoči mcFfc 24.l/t za dec 24 3/e, za januvai-a ril 24T/,t za maiec-junij (mirno) r>..tu.f-. 56.50—57.—. V reme : oblačno, j reti de ž. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrasceae. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. SlLfce aa porcelanastih piošcan za spornemu. Najnižje konkurenčno cene. ALBERT BROSCH Društvene vesti in zabave. riesni odsek »Trž. Sokola« ja\lji,da bo daoes everer ub navadni uri — Kakor vsako pohoto — pie^ca vaja. Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Trgovina s kožuhovino in kapami. odlikovan na rastavi v Trstu 18S2. Velika zaloga kožahovine ---- in čipk (kap) za civiliste in vojahe. Sprejema poprave z največjo točnostjo in skrbnostjo. Zadnje brzojavne vesti. ! Novi pruski pravosodni minister. BEKOI.IN 17. Pre1, fia Hi mtraja v štrajku loiiko «!i k tr u« pridi ta Krmilo vlade, ki I n) izvoljena u» prd nui aplošce in d -rektae vrlilne prav.ee. D.lave odklanjajo simpatije \VitteJeve. - 1 O iiOnOnOl lOHOII o II O 11 QII>H>t Tovarna pohištva Aleksander levi jCinzi ulica Tesa Jtv. 52. H (Mm Mša). < ZALOGA: Pinzzn ROSBRIO (Šolske peslepje). |= Cene, da •• ni bati nabana faankuranoa. Sprejemajo se vsakovTBlaa dela tadi po 15 icscscccpoks posebnik Dnatrevaa aaalk ioiioiioiioiieneiieneneno.ioT'" / Odvetniški pisar ^r'Un al -olvent 5 gimnazijalk, kadet ne šole ter> k -ernenhorške, vinarske, sadjarske in |»o-ije-ieteke - »l- veš'- ve«'* ali manj slovenščini,' Itui. jait~«-!n: .11 nemš"-ini ter nekoliko srl»o-! rvaš/'ini. ru> ini. češčini in francoščini —si; /< , /in ljšati -lužlt > v katerikoli stroki, tukaj.' jami vari ja UMNI. — Naslov: A. Trobec — — pri gT^p. odvet. dr. Pretnerju. — —j nrnrlai Je loi> konJ - lcti in *K>I fjl UUdJ star. Cena 400 kron.; Obmiti -e je do gosp. A nt. Skamperle, j lCocol štev. 476 Na <* insa s Riimnjo, _ so o 1 n klet v bližini Kojana. 8 va »Edinosti«. lwt Na prodaj —8 Naslov pove upra Zaloga te- in inozemstiii Tin, špirita in likerja in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via deii*Acque stv. 6 nasproti Kaffe CntMCj. Velik izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-osrrskih vin Bordeauz, Bur, eun-ler. renskih vin, Moeella in Chianti. — Rum-konjak. razna žganja ter posebni pristni tropinovec. -livovec in brinjevec — Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetju — Ceniki na zahtevo in tranko. — Razprodaja odpol litra naprej. Dr- L. Farber, Štabni zdravnik v Gorici, zapisoval )e vselej z najboljšim vspehom osebam, katere so ži* dlje bolehale i a živcih žeteznalo vino G PICCOLIJA. dvornega založnika Xj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja 'J kroni in se vnanja na-r ročila točno izvrše. j. Podpisana priporoča slav. občinstvu svojo j 3 ' S5= gostilno i| ki se nahaja v j g ul. Giovani Bocaccio. vogal Via Gazzoletti jj (ul. Hiramar, via-a-vla jahališča Bachschmit). 2 Toži vin« prve vrste in piv«, ter kuhinj a je 1 S preskrbljena z irorkinii in mrzlimi jedili. g Priporočivši za obilen obisk bilježi spo- | štovanjem MARIJA vdova ČOKELJ. £a'oga Izvorno-marčne (Ejtport-fAarzen) in viežane (Lager) p Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija! Pozor! Važno za vsakega brez izjeme. Ivan Suban TRST ul. Chiozza 33. TRST Velika zaloga svežega štajerskega masla, navadnega masla I. vrste po K 2*16 klg. centrifugirano maslo za ćaj po K 2 7o ne izpod 5 kilogr. Sladki muškat v boteijkah od 1 litra po 96 stot. Velika zaloga suhega in svežega sadja. O priliki praznikov se vdobijo : zajci, kljunači, koštruni itd. blago vedno sveže. Aa zahtev se pošlje cenik. Čudo v ceno! 500 komadov samo za golđ. 1*85. Ena krasna zajamčeno dobro idoča precizijska ura na .'36 urni tek s pozlaćeno verižico 1 krasna *pila s ponar. biseri, kravato, 1 pozlaćen prstan s ponar. kamnom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura gambov iz 3% double zlata za mansete, ovratnik in prsa. »> platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pihalna oprava. 1 krasno žepno ogledalo v škatljici z glavnikom. 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 yez. be-leiniea. 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjega stoletja. 72 angl. pisalnih peres in 395 raznih reči, ki so v hi«i neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro, ki je ->ama toliko vredna, stane 1« gold. 1*85. Pošilja na povzetje ali predplačilu. H. SPINGAKN. Krakov št. 43. Kdor naroči 2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni nožić na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih se priloži vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar ako j povrne. Pesek od kremena na vagone se vkupi franko vagon Knin. Split. Hbenik ali mejpostaje. Ponudb*- z vzorcem je poslati pod L. R. J #55 na Haascnstein in Voeler A. G. Koln.-- J Novo zalogo POHIŠTVA solidnega, elegantnega in po ceni ima - Viktor Vosilla ki je bil 2/> let pri tvrdki Italia Rafael. Pinzza JLipsia. Opozarja se vse one osebe, koje si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko za moške in dečke, površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače I. vrste, naj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobroznani prodajalnici izgotovljenih oblek v ul. Arcata I. VIKTOR PJSKUR. Vel k izbor in popolnoma konkurenčne cene. Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga, barvanega in črnega, in zadnje novosti. POSEBNOST: obleke za zaročence. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obleke. UMM* »ICttKttKaCKttMIIK «X «»» XKXXKXK i x n n M n n * X X (0 C o > o o k PO POLEN IV BOG AT IZBOR oblek, sukenj, ulstrov, površnikov, ranglan, kostumov in kožuhov po izredno ugodnih cenah = v velikem skladišču ALL' UNIVERSO = trg Carlo Goldoni štev. I =z i o o < o CD O » O < © 3 0) JT i IX x X X X X * K K K X X v sodčekili in v boteijkah, kakor tudi — kir^sa — iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. /ajossa Jfatlciujsve §iesshubler večino sveže kisle vode po zmernih oenah pn I ANTONU DEJAK junior TRST Via degii Artisti štev. 10. HENRIK GI&ERTI • 7rst _:---- Prvi pooblaščen zavod za posredovanje, koneesioniran /. odlokom št. 2! >460/III s tarifo potrjeno po Visokem c. kr. namestništvu. I'sposohljen zavarovalni ai*ent in upravitelj hiš in zemljišč na podlagi koncesije št. 14245 mestnega sveta v Trstu. Zavod so bavi z nasledil imi strokami: 1. Daje posojila osebam proti in brez jamčenja : 2. I >aje posojila proti zalogi vrednostnih papirjev : 3. Daje posojila proti intabulaciji na nepremičnine : 4. Kupule, prodaja, odstopuje. i/.menjava dolgove, hipotekarne kakor osobne. :"». Kupuje, prodaja in menjava pose-* a dvorca poslopja in druge nepremičnine: (i. Sprejemi upraviteljstvo hiš in zemljišč po pogodbi : 7. Posreduje v vseh vejah zavarovanja : 5. Daje pojasnila v vseh slučajih ticočih se zavarovanja. Pisarna v ulici Vincenzo Bellini 13, I. nadstr. Telefon X. 1567. Vsak dan UKX*mn*n*MM*nmnnnmnnnnn«M*nn**x* S VC3SO J SIJ 21 AnttiorisBcl school of inmm uči moderne živeče jezike od profesorjev dotii-nega materinega jezika. Trgovinska korešpondenen. Kombinirana metoda. Brezplačna pojasnila daja autorizo-vana sola /ji učenje jezikov za odraščene in otroke v Trstu, ulica Nuova št 11, II. nadstr. u tz -o Ulica Aren t - >iev. g (vogal ulice Sapo ne) Zaloga moških oblek FRM KALA§€H Zimska suknja od K 21—50. Rangian, površniki, jopiči podšiti s ovratnikom od astrakane K 13, ravnotaki pelušasti K 15 od samega astrakana K 27. POSEBNOST: črne obleke z 1 in 2 prsi od K 31—46. Velik izbor hlač, močnih delavskih hlač po K 4, zimskih srajc, srajce od bombaža, srajc in spodnjih hlač od fuštanja, belih srajc itd. Ulica Arcata štev. g (vogal ulice SaponeJ _r k -o o ® a o< 3 ffl « a> kakor tudi prve vrste štajerske perutnine in divjačine - 3(arl 3(umar TRST - ulica delle Acque 20 - TRST * • -i ii ■ i ■ i i, jfCiša na prodaj. V Vogeljskem Dolu je na prodai liiša >t. .'>0 z zadevnim hlevom za -JO konj, dvoriščem, vrtom in dvema vodnjakoma. Ta hiša obstoja iz 4 eob, veže, kuhinje, .*> podzemeljskih kleti in prostornega po,i-strešja ter je posebno pripravna /a gostilno ali za vsako 0 stot., K 140 in K 2 »e dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovauju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v >katljah z na-o zabitno znamko ,,Sidro', iz Slchtor-jeve lekarne, potem se je »rotovo prejel • riirioalni pridelek.--—--.-- Richterjeva lekarna m -iiatei l67i" f PRA&l Elizabetine ulit« Atev. 5. nova. Dnevno razpošiljanje. Svoji k svojim! Svoji k svojim t Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga MCroa.tia." stoječa pod pokrOTitalJatTOm slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana J« zavarovati ae pri doaačea zavoda — že da ne gre denar ▼ tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila Podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - 7rst - ULICA TORRE MANCA 20 == Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske. Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji, jf^ Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isfo ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso). ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. Zastopnik tovarne koles in lotokolei „Pnch". Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izključil«, prodaja gramofonov, zonofoDov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga prlpadkov po tovarniških oen&h TELEFON štev. 1734. Sprejema vloge: na knjižice JX> 35/4°/0 <»l>resti. na tekoči račun po .'J1 ol>resti z odpovedjo S ilnij, na žiro račun 31/A°/0 !>rez odpovcnli do K 40.'HH). za večje zneske |>a pe je treba glede <>djK»vedi sporazumeti. Vse vloge ae potrdijo v tozadevnih knjižica*. Izdaja nakaznic* na rsa glavna tržišča monarhije in it i inozemstva in dovoljuje kredit proti dokumentom - — ukrcanja. - JADRANSKA BANKA' v TRSTU. ulica Nicolo Macchiavelli 26. eskomptuje menice, daje predujme na vrednostne papirje kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih. preskrfcije vsa borzna naročila najhitreje in najvestneje pod knlantnimi pogoji. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, devize, inozemski zlati in srebrni denar ter bankovce, vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji, Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipotećnih zavodih pod —— najugodnejšimi cenami.