33. IX. W GLASILO DELAVCEV ZDRAVSTVENEGA CENTRA DR. JOŽETA POTRČA ORMOŽ —PTUJ ŠTEVILKA 2 AVGUST 1987 LETO VI. Za referendum: 17. september 1987 Obrazložitev sprememb in dopolnitev „SaS o OD” v ZC Strokovne službe DSSS so za komisijo za samoupravne splošne akte in delavski svet ZC pripravile delovno gradivo I. Sprememb in dopolnitev SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj. Javna razprava o OSNUTKU teh sprememb in dopolnitev traja do 23. 8. 1987, referendum pa bo v vseh TOZD in DSSS 17. sept. 1987. Bistvene spremembe in dopolnitve so: 1. V skladu z novim družbenim dogovorom je določeno, da so sredstva za bruto osebne dohodke v ZC odvisna od rasti bruto osebnih dohodkov v gospodarstvu ustrezne družbeno politične skupnosti — to je predvsem občine Ormož in Ptuj korigirana za odstotek doseganja programa, ki ga oceni samoupravna interesna skupnost. Sredstva za bruto osebne dohodke se planirajo in delijo za: a) osebne dohodke na podlagi živega dela b) osebne dohodke na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot minulim delom. Pri delitvi sredstev za bruto osebne dohodke na podlagi živega dela je novost v tem, da je delovna doba, ki je bila doslej merilo za minulo delo, postala osnova živega dela. Sporazum dejavnosti sicer določa, da se delovna doba kot osnova živega dela upošteva tako, da se za vsako leto dela poveča vrednost del in nalog, ki jih delavec opravlja za 0,4 % vendar v strokovnih službah predlagamo, da ne spreminjamo sedaj veljavne lestvice od 1,5—18%, ki je ugodnejša. Delež bruto osebnih dohodkov na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi — t. j. novo minulo delo, pa je v negospodarstvu odvisno od doseženega deleža izplačanega v ta namen v gospodarstvu ustrezne družbenopolitične skupnosti, in ne kot doslej, le rezultatov gospodarjenja naše delovne organizacije. Osnova za udeležbo posameznega delavca v sredstvih za minulo delo je njegov povprečni osebni dohodek v obdobju za katerega se obračunava osebni dohodek iz naslova minulega dela. Delavcem, ki jim je opešala zmožnost za delo zaradi povečane intenzivnosti dela, ki so jo terjale naprave, tehnologija in organizacija dela, ali zaradi drugih delovnih pogojev, ki so bistveno vplivali, da je opešala njihova zmožnost za delo, lahko v skladu z branžnim sporazumom prizna DS TOZD nadomestilo na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. To pomeni, da lah- ko delavski svet TOZD določi, da se delavcem, ki več ne delajo npr. v turnusih, ne dežurajo ali zaradi opešanosti ne opravljajo več tako zahtevnih del kot prej, prizna nadomestilo iz naslova minulega dela. 2. Novi družbeni dogovor ne pozna več enote enostavnega dela razigravanje plastičnih delov, temveč predstavlja enotno delo, ki zahteva minimalno usposobljenost, s katero je povezana minimalna odgovornost, zahteva majhne delovne napore in se izvaja v primernem delovnem okolju. Vrednost enote enostavnega dela je najnižji OD, ki ga z letnimi usmeritvami opredeli odbor udeležencev družbenega dogovora. Določena enota enostavnega dela je po zahtevnosti nižja od del in nalog čiščenja v Zdravstvenem centru za indeks 1,12. 3. Indeksna razmerja se v primerjavi z dosedaj veljavnimi sporazumom ne spreminjajo in s tem tudi ne analitične ocene. »Branžni sporazum« dopušča, da se netipična dela in naloge na podlagi analize vsebine in zahtevnosti teh del uvrščajo v skupino, v katero spadajo, glede na ugotovljeno relativno razmerje doenote enostavnega dela, upoštevajoč pri tem zlasti delavčevo usposobljenost za delo. 4. Pri podatkih za posebne pogoje dela predlagamo spremembo: — pri višini dodatka za nočno delo razpon od 30—40 %, kot to določa »branžni sporazum«. Sedaj imamo določeno 40 %. — pri podatkih za opravljeno delo v času dežurstva in stalne pripravljenosti razpon od 30—50 % in ne več sedanje določilo »največ do 50 %«. S takimi spremembami bi bilo možno ugoditi nekaterim kritikam sedaj veljavnega »SaS o OD«, češ da so dodatki določeni preveč togo. 5. V skladu s Spremembami in dopolnitvami Zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v OZD, ki poslujejo z izgubo, je spremenjeno poglavje XI v sedanjem samoupravnem sporazumu tako, da je osebni dohodek delavca v Zdravstvenem centru, ki opravlja najenostavnejša dela in naloge (čistilec) za poln delovni čas višji od najnižjega osebnega dohodka za enoto enostavnega dela za indeks 1,12. V primeru izgube in motenj v poslovanju so delavci Zdravstvenega centra upravičeni do zajamčenega osebnega dohodka, ki znaša 80 % v predhodnem četrtletju povprečno mesečno izplačanih sredstev za osebne dohodke v TOZD. (Nadaljevanje na 2. strani) Če se ugotovi, da so razlogi za izgubo oziroma motnje v poslovanju v neplačani realizaciji opravljenega delovnega programa, je zajamčeni osebni dohodek za toliko višji od zakonsko določenega kot znaša delež opravljenega pa neplačanega delovnega programa. 6. Povračilo stroškov, ki jih imajo delavci pri delu oz. v zvezi z delom, je usklajeno z družbenim dogovorom in se glede na sedaj veljavna določila vsaj v višini izplačil, niso bistveno spremenila. a) cela dnevnica po novem lahko znaša do 8 % povprečnega mesečnega čistega OD na delavca v gospodarstvu Jugoslavije, izplačanega po predhodnem periodičnem oz. zaključnem računu b) stroški za prenočišče se priznavajo v polnem znesku po priloženem računu razen hotela de luxe kategorije. Stroški za prenočišče brez računa pa lahko znašajo največ 30 % cele dnevnice c) ko je delavcu odobreno za službeno potovanje lastno motorno vozilo, se mu povrnejo stroški za prevoženi kilometer v višini 30 % cene litra goriva za vozilo, ki ga uporablja d) povračilo stroškov za ločeno življenje znaša največ do 70 % povprečnega čistega OD, izplačanega po predhodnem periodičnem obračunu oz. zaključnem računu v gospodarstvu republike v katero je delavec poslan na delo. e) povračilo stroškov za prehrano med delom lahko znaša največ 15 % povprečnega čistega OD na delavca v gospodarstvu SR Slovenije v prejšnjem periodičnem oziroma zaključnem računu. 7. Spremenijo se izhodišča za oblikovanje in porabo sredstev za skupno porabo tako, da se sedaj planirajo sredstva za skupno porabo v višini 75 % povprečnega čistega OD izplačanega na delavca v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. a) regres za letni oddih znaša po novem največ do višine 60 % povprečnega OD na delavca v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. b) za jubilejne nagrade so delavci upravičeni do največ 3 mesečne povprečne čiste OD na delavca v gospodarstvu SR Slovenije izplačane v preteklem periodičnem obračunu oz. zaključnem računu, doslej pa največ do 3 mesečnih povprečnih OD na zaposlenega v 9 mesecih preteklega leta v SR Sloveniji. Pričakujemo, da bomo v javni obravnavi ta OSNUTEK morda bolj konkretizirali, če pa ne, pa bo to še vedno mogoče urediti v Pravilniku o osebnih dohodkih, ki ga bodo v TOZD in DSSS sprejemali delavski sveti vsake TOZD, DSSS Zdravstvenega centra. Vodja DSSS Nada Glažar, dipl. prav. puščica In MRŠi se progresiven ptujski internist; Gorje: za EKg mu je administrativni list, Rentgen in otroško varstvo dobil je v obravnavo. Imenitni dvojni LOVEC pa si roke mane, Cmizil ni, celo puško težko snel je z rame: Apokalipse ni, saj ZG ima zopet usmeritev pravo. psihiater PROJEKT »TOPUFIKACIJA ZC« V TEKU Delavci KG P TOZD Drava Ptuj in IMP TOZD Montaža Maribor so pričeli polagati cevi za vročevodni razvod novega postopka ogrevanja prostorov bolnišnice ter zobnih in splošnih ambulant. Trenutno poteka delo po dvorišču Zdravstvenega centra ob Potrčevi ulici v Ptuju. S temi deli je tako začet projekt »Toplifikacija ZC«, ki bo investitorja — Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ptuj — stal 760 milijonov din. Pri tem projektu se je ZC Dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj zavezal, da bo iz sredstev III. občinskega samoprispevka prispeval 600 milijonov din, toliko kot znaša vrednost vročevodnega omrežja in treh toplotnih postaj v naših objektih. »Toplifikacija ZC« je sestavni del bodoče ptujske oskrbe s toplotno energijo iz skupnega vira kotlarne Rabelčja vas — zahod. V bolnišnici bomo peči za ogrevanje lahko ugasnili že letos, oziroma nam jih to zimo sploh ne bo treba prižigati, če bo teklo vse po načrtih. Žal, ni nam uspelo v projekt vključiti tudi obnove oskrbe bolnišnice s paro, zaradi pomanjkanja denarja, zato smo ga morali preložiti na »boljše čase«. Upamo, da bo to takrat, ko bomo urejali prostore nove pralnice. Začetek del na obnavljanju toplotne oskrbe objektov ZC tako pomeni, da že koristimo zdravstvu namenjen delež samoprispevka. Za toplifikacijo bomo porabili okrog 20 %« ostalih 80 % pa je namenjenih posodobitvi prostorov — ginekološko— porodnega oddelka in ambulant dispanzerskih dejavnosti. Ob koncu letošnjega leta bomo lahko zapisali že kaj bolj konkretnega o lokaciji, velikosti, ceni in začetku del pri tej naši največji investiciji v tem srednjeročnem obdobju. M J KULTURA, LJUDJE... Usoda mladega naroda je bila vedno povezana s podrejanjem nekomu, povezana z borbo za obstoj. Slovenci smo si svobodo uma, jezika in pisal priborili. Imeli smo velike ljudi, ki so pripomogli k temu — Trubarja Prešerna in še bi lahko naštevala. Imeli smo tosrečo.da smemo danes govoriti in pisati, razmišljati v svojem jeziku. Vendar koliko ljudi, narodov se še danes bori za te svoje osnovne pravice. Bori s puško v rokah in preliva kri za to. Namesto, da bi se vzporedno s tehniko, tehnologijo razvijal tudi človeški um se ta čedalje bolj poneumlja. Vsaj moj občutek je tak! Koliko ljudi po svetu še danes umira za lakoto, za nasiljem drugih, koliko otrok po svetu še danes ne pozna igrač in besede MIR. Mar ni to nekaj najbolj žalostnega, krutega. Ubijajo jih, ker niso nek drug narod kot so. Sramota, da si lahko »veliki« privoščijo take igre I Nevenka Čurin Prim. dr. Jože Neudauer odhaja v pokoj Težko si predstavljamo ptujsko bolnišnico, predvsem interni oddelek, brez prim. dr. Neudauerja, saj je preživel skoraj polovico svojega zivljüenja med njenimi bolniki. Pogosto je delal noč in dan, ob delovnikih in praznikih, prihajal je k bolnikom tudi ko je bil zasluženo prost doma. Nikoli ni znal reči »ne«, temveč je pomagal, če je le mogel. Dr. Neudauer odhaja v zasluženi pokoj čil in zdrav, iskrivih oči. Zato mu zaželimo vsi njegovi sodelavci trdno zdravje še vnaprej ter dosti poguma ob vstopu v novo življenjsko obdobje, ki bo tokrat prvič brez strogih delovnih obveznosti. Vemo, da mu bodo,'kot vedno doslej, tudi ti dnevi prekratki, vendar naj si končno vzame čas tudi zase in za tiste stvari, ki so ga poleg medicine še veselile: dobra knjiga in delo na zemlji. Od kod ta ljubezen do zemlje? Kmečki sin je, rojen v Slovenskih goricah leta 1920. Tamkaj je spoznal, da le trdo delo in vztrajnost ter dobre delovne navade rodijo v življenju sadove. Tako so ga vzgajali starši in mu s tem zapustili največjo doto, iz katere črpa še danes. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo pa v Mariboru, kamor se je vozil tudi s kolesom. Bil je utrjen in bister ko je začel študirati medicino v Gradcu, utrjen in bister, ko je začel študirati medicino v Gradcu, jem na Medicinski fakulteti v Ljubljani in že kot mlad študent — zdravnikov je tedaj primanjkovalo — pomaga v naši okolici zatirati tifus, težko bolezen slabih povojnih časov. Leta 1951 promovira za doktorja splošne medicine in se zaposli kot zdravnik v Središču ob Dravi. Tam opravlja svoj poklic ne le vestno in vztrajno, temveč z veliko ljubeznijo do bolnika, pa naj bo ta mlad ali star, reven ali premožnejši. Zatorej ni čudno, da Središčani iščejo pomoč pri njem še danes — po tolikih letih. Želja po znanju ga je gnala naprej, zato se zaposli leta 1956 kot zdravnik — specializant iz interen medicine v naši bolnišnici. Bil je eden od treh zdravnikov na takratnem internem oddelku. Priden in vztrajen je poleg slušalk imel v žepu vedno beležko, kamor si je zapisoval za-pažanja in strokovne novosti. To navado ima še danes ... Po treh letih konča specializacijo iz interne medicine. Poleg dolžnosti, ki jih ima kot internist, vodi kot edini zdravnik dolga leta še tukajšnji infekcijski oddelek. Opaža, da je za dobro zdravljenje bolnikov potreben tudi dober laboratorij, zato začne z organizacijo enotnega laboratorija za vso bolnišnico in da s tem podlago za visoko razvito laboratorijsko službo, ki jo imamo danes in ki jo je znal sam ob delu temeljito koristiti. V letih 1967 je imenovan za primarija, ker ga odlikuje vztrajno spremljanje in raziskovanje strokovnih resnic. O svojih dognanjih napiše več strokovnih člankov, predava na strokovnih kongresih, ob tem pa skrbno in vestno prenaša svoje veliko znanje na mlajše zdravnike, ki jim je mentor. Leta 1974 obrani doktorsko dizertacijo iz dognanj, ki jih je pridobil tekom 16-letnega opazovanja slabokrvnosti in težkih obolenj kot posledice kroničnih zastrupitev s svincem v našem okolju. Prav njegova zasluga je, da so se uvedli ustrezni ukrepi in vzgojne akcije med prebivalstvom. Te so bolezen praktično izkoreninile (nepravilno pološčena lončena posoda). Rekli bi: »Ni spal na lovorikah, temveč je iskal dalje«. Zato je leta 1977 izvoljen in imenovan za docenta Medicinske fakultete v Ljubljani. Leta 1979 začne v izredno tež- kih pogojih z organizacijo hemodializne dejavnosti v Ptuju, saj ob svojem delu ni mogel prezreti stiske kroničnih ledvičnih bolnikov, ki so do takrat iskali pomoč drugje po Sloveniji. Z novimi prostori, ki jih je načrtoval, je pomagal urediti hemodializno enoto, ki je naši bolnišnici v ponos, našim in sosednjim hrvaškim bolnikom pa drugi dom. Tukaj dobivajo medicinsko pomoč in z njo nove življenjske moči. Povedati je potrebno, da je bil pred kratkim drugi dializni bolnik te enote uspešno operiran v Ljubljani in ne potrebuje več »umetne ledvice«. Ob svojem strokovnem delu pa dr. Neudauer ni nikoli pozabil na stanovske probleme, ki so bili prisotni. Kot reden član Zdravniškega društva izstopa s svojo organizacijsko zagnanostjo in je letos že 23. leto predsednik naše Podružnice. Svoje bogato strokovno znanje prenaša na predavanjih na starejše in mlajše zdravnike ob tem, da mu je vedno vodilna misel: pomagati bolniku. Tudi družbenopolitičnemu delu je posveča! pozornost. Ker smo mu zaupali, je bil predsednik delavskega sveta bolnišnice, predsednik sindikata, sodeloval je v samoupravnih interesnih skupnostih. Ko je bil za svoje delo in prizadevanja odlikovan z Redom dela s srebrnim vencem, smo mu vsi od srca čestitali. Prav tako aprila1985, ko je med prvimi slovenskimi zdravniki prejel Priznanje dr. Jožeta Potrča za leto 1984 — priznanje za izjemne uspehe v zdravstvu. Te dni odhaja v pokoj kot predstojnik interenega oddelka bolnišnice Ptuj. Osebne lastnosti, ki jih je imel kot mlad zdravnik v Središču, so ostale: skromnost, požrtvovalnost, veselje do dela in strokovnega izpopolnjevanja, sposobnost prisluhniti slehernemu bolniku ali sodelavcu ob vsakem času. Pridružile so se nove odlike: delovna in organizacijska izkušenost, bogato strokovno znanje. Kljub temu, da se je kot človek in zdravnik do skrajnosti razdajal dobrih 30 let odkar se poznava, ima še vedno dovolj življenjske energije in optimizma v sebi. Želimo mu, da ostane tak še dolga leta. In ko bo pestoval vnuke, škropil svoj jabolčni nasad ali pa listal po starih zapiskih, se naj spomni, da mu je bilo dano, da živi po načelu: »... ne le, kar veleva mu stan, kar zmore, to mož je storiti dolžan!«. Prim. dr. Neudauer, dr. sei., hvala Ti v imenu bolnikov, posebna zahvala v imenu sodelavcev, ki si jim bil mentor in si jim še vedno vzornik. Ne pretrgaj dolgoletnih strokovnih in prijateljskih vezi s svojimi sodelavci in prijatelji! Prihajaj med nas v bolnišnico — v svoj doslej drugi dom, ki si mu dvignil strokovni ugled! dr. J. V. OBISK PREDSEDNIKA SKUPŠČINE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI SLOVENIJE V ZC Koncem junija je našo delovno organizacijo obiskal Henrik Pušnik, predsednik skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije s sodelavcema Malci Žitnikovo in dr. Martinom Tothom. Na delovnem razgovoru v Ptuju in Ormožu smo jih seznanili z načrti v ZC dr. Jožeta Potrča ter s sodelovanjem zdravstva v Podravju. Predstavniki ptujske in ormoške zdravstvene skupnosti so gostom povedali probleme financiranja zdravstva na gospodarstvu manj razvitih ob-območjih Slovenije, kjer igra solidarnost še vedno zelo pomembno vlogo. Henrik Pušnik nam je predstavil nekatere ukrepe racionalizacije v slovenskem zdravstvu, med katerimi bo za ptujsko-ormoško zdravstvo prav gotovo najpomembnejša sprememba sporazuma o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami v SRS. Ta sprememba bi utegnila zmanjšati število postelj v naši bolnišnici. Sicer pa predsednik zdravstvene skupnosti Slovenije ni bil nezadovoljen z uspehi in napori, ki jih v Ptuju in Ormožu vlagamo v uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj našega zdravstva. M J MOJ PONOS - ZOBJE ZA PET V okviru preventivnega dela smo delavci oddelka za šolsko in mladinsko zobozdravstvo TOZD Zobozdravstvo Ptuj tudi letos organizirali Kviz znanja o zobeh in okroglo mizo na temo »Nivo zobnega zdravja in poučenost med otroci in mladino. Obe prireditvi sta potekali 27. marca 1987 v prostorih Srednješolskega centra Ptuj. Povabljeni so bili vsi preventivni zobozdravstveni delavci SR Slovenije, ravnatelji ptujskih osnovnih šol in proizvajalci preventivnih izdelkov. Našemu vabilu se je odzvalo veliko število preventivcev, še posebej pa smo bili veseli, da so bili med prisotnimi predstojniki Stomatološke klinike v Ljubljani prof. dr. Mitja Bartenjev in vodja Katedre za otroško in preventivno Zobozdravstvo doc. dr. Hinko Franker. Okroglo mizo je vodila predsednica slovenske pedontološke sekcije spec. ped. Marta Škapin. Moj ponos zobje za 5 je naslov Kviza, na katerem sodelujejo otroci ptujskih osnovnih šol. Letos je bil že tretji po vrsti. Tekmovalo je 8 ekip: OŠ Ivana Spolenaka, Olge Meglič, Dornava, Majšperk, Videm pri Ptuju, Destrnik, Hajdina in Cirkulane. V odgovorih na vprašanje so šolarji pokazali, da so izredno dobro poučeni o svojih zobeh, o skrbi zanje in njihovi negi, saj smo dobili zmagovalno ekipo šele po skoraj vseh zastavljenih dodatnih vprašanjih. Največ točk je zbrala OŠ Dornava in si s tem prislužila prehodni kipec, delo akadamskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Vse ekipe so bile nagrajene s praktičnimi nagradami, ki so jih prispevale delovne organizacije (Perutnina Ptuj, Kmetijski kombinat, MTT Majšperk, Zlatorog Maribor). Ugotavljamo, da smo pri šoloobveznih otrocih v naši občini doslej že dosegli zavidljive uspehe v zobozdravstveni vzgoji in preventivi. Zdravstveno vzgojna predavanja, ki so setavni del predšolske in šolske vzgoje izvajajo sestre za zdravstveno vzgojo in zobozdravniki. Vsi skrbimo za to, da bi dosegli predvsem: — boljšo ustno higieno — ustrezen način prehrane ter predvsem uživanje manj kariogene hrane — da krepimo odgovornost in skrb za lastno zdravje zob. Z navajanjem umivanja ter rednega tedenskega že branja zob v vrtcih in osnovnih šolah želimo zavreti prodor kariesa, kar nam je v ptujski občini v velikem odstotku tudi uspelo. Večje uspehe bi še lahko dosegli, če bi sodelovali oziroma svetovali pri organizaciji šolske prehrane in prehrane v vrtcih. Zdravju zob škodljivo hrano je treba zamenjati z drugo enakovredno ali zobem neškodljivo hrano. Za takšno delo pa nam primanjkuje ustrznega kadra. Boljšo zobozdravstveno varstvo pa bi morali zagotoviti dijakom in študentom. Sedaj skrbi za to populacijo le 1 team, ki pa nima stalnega terapevta — to mesto nadomeščamo s podaljšanim delom. Sistematično preventivno delo bi morali nadaljevati pri dijakih in študentih, vendar s takšno kadrovsko zasedbo tega ni možno realizirati. Zaključila bi z ugotovitvijo, da čas stabilizacijskih ukrepov ne bi smel vplivati na doslednejše uvajanje preventivnih ukrepov in bi se problemi s katerimi se srečujemo morali odpraviti. Marina KANCLER, dr. stom. ZDRAVSlVEN! CENTER dr. Jožeta Potrča ORMOŽ — PTUJ PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA VI. POLLETJU 1937 v 000 din Elementi ZC skupaj OZV Ptuj ZD Ormož Zobozdr. Ptuj Bolnica Ptuj Psihiatr. Ormož DSSS 1. Celotni real. 87 4.034.777 738.040 291.611 365.426 1.971.908 463.512 204.280 prihodek plan 87 9.540.620 1.694.467 662.965 1.003.480 4.608.496 1.106.293 428.919 real. 86 1.700.409 303.982 113.773 156.475 844.577 195.854 85.748 indeks 86/87 237 243 256 234 233 237 238 % plana 42 44 44 36 43 42 47 2. Porabljena real. 87 1.374.509 188.935 81.302 102.098 803.510 145.212 53.452 sredstva plan 87 3.110.608 415.912 165.950 370.915 1.741.093 355.617 61.121 real. 86 581.670 80.707 29.195 45.493 343.668 61.254 21.353 indeks 86/87 236 234 278 224 234 237 250 % plana 44 45 49 28 46 41 87 3. Dohodek real. 87 2.660.268 549.105 210.309 263.328 1.168.398 318.300 150.828 plan 87 6.394.012 1.278.555 497.015 632.565 2.867.403 750.676 367.798 real. 86 1.118.739 223.275 84.578 110.982 500.909 134.600 64.395 indeks 86/87 238 246 249 237 233 236 234 % plana 42 43 42 42 41 42 41 4. Obveznosti iz real. 37 711.661 147.907 61.400 70.355 307.504 92.234 32.261 dohodka plan 87 1.670.813 343.426 137.514 168.966 741.377 203.338 76.192 real. 86 272.209 54.493 23.163 27.436 120.133 34.340 12.644 indeks 86/87 261 271 265 256 256 269 255 % plana 43 43 45 42 41 45 42 5. Čisti real. 87 1.948.507 401.198 148.909 192.973 860.894 226.066 118.567 dohodek plan 87 4.723.199 935.129 359.501 463.599 2.126.026 547.338 291.606 real. 86 846.530 168.782 61.415 83.546 380.776 100.260 51.751 indeks 86/87 230 237 242 231 226 225 229 % plana 41 43 41 42 40 41 41 6. Bruto OD real. 87 1.821.017 362.299 141.505 177.850 817.038 210.430 111.895 plan 87 4.205.344 808.234 324.770 410.330 1.906.962 483.938 271.110 real. 85 769.976 146.167 58.997 73.152 352.503 89.505 49.652 indeks 86/87 236 248 239,8 243 232 235 225 %' plana 43 45 44 43 43 43 41 7. Skladi real. 87 127.590 38.899 7.404 15.123 43.856 15.636 6.672 plan 87 517.855 126.895 34.731 53.269 219.064 63.400 20.496 real. 86 76.554 22.615 2.418 10.394 28.273 10.755 2.099 indeks 86/87 166 172 306 145 155 145 217 % plana 25 30 21 28 20 25 32 8. Neto OD real. 87 1.286.651 257.779 99.465 127.607 573.946 148.901 78.951 real. 86 542.691 104.457 41.250 51.792 248.367 61.638 35.187 indeks 86/87 237 247 241 246 231 242 224 9. Zaposleni na real. 87 1.082 194 83 100 504 132 69 osnovi ur real. 86 1.045 186 79 94 494 125 67 indeks 86/87 103,5 104,3 105 106 102 105,6 102,9 10. Povprečni real. 87 198.190 221.460 199.729 212.677 190.174 188.006 190.702 neto OD na real. 86 86.471 93.599 87.025 91.830 83.795 82.184 87.531 indeks 86/87 230 236 229 231 226 229 218 Vodja finančno računovodskega sektorja Tončka KOSI, ekon. KADROVSKE SPREMEMBE OD 1.2.1987 do 31.7.1987 TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA PTUJ Prihodi: 1. Dragica Šilak, medicinska sestra 2. Ana Hvalec, sezonska delavka na ekonomiji 3. Genovefa Arnuš, sezonska delavka na ekonomiji 4. Terezija Dornik, sezonska delavka na ekonomiji 5. Berta Hrašan, sezonska delavka na ekonomiji 6. Zdenka Hrašan, sezonska delavka na ekonomiji 7. Zdravko Roškar, dr. med. — pripr. 8. Anica Senica, pomožna kuharica 9. Dragica Kociper, višja medic, sestra-pripr. 10. Janez Horvat, hišnik 11. Tončka Pocajt, KV kuharica 12. Aljoša Toš, dr. med.-pripr. 13. Silva čerček, svetovalka za ekonomske zadeve 14. Dušan Rosič, dr. med., zdravnik specializant iz gin. in porod. 15. Marija Medik, višja medic, sestra-pripr. 16. Urban Toplak, dr. med., zdravnik specializant iz interne medicine 17. Marjeta Mesarič, višja fizioterapevtka — pripr. 18. Marija Zelenik, medic, sestra-pripr. 19. Janez Kostanjevec, vodja ekonomije 20. Jelka Golob, medicinska sestra 21. Violeta Repec, medicinska sestra 22. Liljana Krajnc, medicinska sestra (2x) 23. Irena Gajšt, medicinska sestra 24. Metka Škofič, čistilka 25. Ana Kodrič, čistilka 26. Tatjana Zavernik, likarica 27. Terezija Kolenko, upravna tehnica-pripravnica Odhodi: 1. Nežka Radolič, čistilka 2. Janez Jurgec, vodja ekonomije 3. Katarina Hodnik, svetovalka za ekon. zadeve 4. Anica Bubnjar, čistilka 5. Nada Lorbek, medicinska sestra-pripravnica 6. Marija Zelenik, medic, sestra—pripravnica 7. Albin Duh, vodovodni inštalater 8. Terezija Mlakar, KV kuharica 9. Anica Šegula, vratarica-telefonistka 10. Ivanka Sok, medicinska sestra 11. Ivanka Bombek, višja instrumentarka 12. Liljana Krajnc, medicinska sestra 13. Dragica šilak, medicinska sestra 14. Marija Vipavec, višja fizioterapevtka 15. Anton Rihtar, mavčar 16. Gunžer Emilija, medicinska sestra 17. Frančiška Levičnik, medicinska sestra 18. Anica Šenica, pomožna kuharica 19. Rozalija Danilovič, likarica 20. Majda Šeruga, višja medicinska sestra 21. Lidija Orlač, medicinska sestra 22. Nevenka Sisinger, čistilka 23. Ida Pajnkiher, laboratorijski tehnik 24. Alojzija Čeh, KV kuharica 25. Terezija Bezjak, čistilka 26. Julija Domanjko, KV kuharica 27. dr. Branko Kristen, spec. gin. predstojnik oddelka 28. Terezija Jagarinec, čistilka 29. Antonija Mandl, čistilka 30. Elizabeta Muršič, čistilka TOZD OZV PTUJ Prihodi: 1. Leon Zorec, pralec avtomobilov 2. Brigita Habjanič, dr. med.-pripravnica 3. Aleksandra Einfalt-Ščmen, dr. med.-prapravnica 4. Mirjana Žgalin, medicinska sestra 5. Majda Šeruga, višja medicinska sestra 6. Kristina Krajnc, čistilka 7. Franc Benko, pralec avtomobilov 8. Majda Cafuta, čistilka-kurirka 9. Branka Petkovič, dr. medicine 10. Jože Kos, kurjač-vzdrževalec Odhodi: 1. Cecilija Paičar, medicinska sestra 2. Zdravko Roškar, dr. med.-pripravnik 3. Anica Polajžer, kurir 4. Franc Roškar, kurjač 5. Kristina Arnuš, čistilka 6. Dušan Rosič, dr. med. 7. Leon Zorec, pralec avtomobilov 8. Nevenka Majar, med. sestra-pripravnik 9. Mirjana Žgalin, medicinska sestra 10. Nataša Toplak, medicinska sestra-pripravnica 11. Urban Toplak, dr. med. 12. Marija Vajsbaher, čistilka 13. dr. Justina Kvas Čoki, zdravnica. TOZD ZOBOZDRAVSTVO PTUJ Prihodi: 1. Zlatka Črešnik, medic, sestra stomat. smeri 2. Majda Zorko, dr. stomatologije-pripravnica 3. Natalija Pihler, zobotehnica-pripravnica Odhodi: 1. Katica Zajc, čistilka TOZD PSIHIATRIJA ORMOŽ Prihodi: 1. Marjana Kondrič, sezonska delavka na vrtu 2. Helena Korošec, višja medic, sestra-pripravnica 3. Marjeta Kolarič, čistilka 4. Metka Štumberger, KV vrtnarica-inštruktorica 5. Dragan Radak, dr. med., zdravnik specialist iz nevro-psihiatrije. Odhodi: 1. Dominika Kotnik, dipl. psihologinja-pripravnica 2. Marjeta Kovačič, KV vrtnarica-inštruktorica 3. Brigita Bauman, višja medicinska sestra. TOZD ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ Prihodi: 1. Majda Notesberg, čistilka 2. Marta Hanžekovič, medicinska sestra 3. Alenka Hržič, višja medic, sestra-pripravnica 4. Marija Vipavec, višja fizioterapevtka 5. Marija Prejac, čistilka 6. Ana Zemljič, laborat. tehnica-pripravnica 7. Ida Jambrovič, zobotehnica-prapravnica 8. Marko Gašparič, šofer. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega in nadvse ljubljenega sina OTMARJA MATJAŠIČA iz Drstelje se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem oddelka kirurgije za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč, ter za tako veliko spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Globoko žalujoča Nežka Matjašič PRISPEVAL! SO ZA RAZVOJ PTUJSKO-ORMOŠKEGA ZDRAVSTVA: Namesto cvetja na grob so darovali za izgradnjo in opremo ptujske bolnišnice: Konstruktor TOZD Klepovod Maribor 9.000 Sosedje — Fištravec, Gužurinec, Turin, Kumer, Purgaj 10.000 Stanovalci iz Kraigherjeve 2, 4, 6, Kidričevo 18.000 Čuček Tonka, Feliks, C. Kurirjev NOV 10, Ptuj 5.000 Repič Anica, Arbeiterjeva 1, Ptuj 10.000 Lazar Ivanka, Podvinci 98 b, Ptuj 10.000 Sošolci pokojne Marije Ivančič 37.000 Osnovna šola Boris Kidrič Kidričevo — OOS 10.000 Gasilsko društvo Lovrenc na Dr. Polju 10.000 Sosedje Trubarjeve 9 36.500 TGA Boris Kidrič, Kidričevo 20.000 Jurkovič Nada, Vodova 11, Ptuj 65.000 Sesterski kolegij ZC TOZD Bolnica Ptuj 28.000 Sošolci Božene Ribič-Horvat 22.000 Delavci otroškega oddelka TOZD Bolnica Ptuj 12.000 Šegula Anica, Peršonova 24, Ptuj 5.000 TGA Boris Kidrič, TOZD Proizvodnja aluminija 13.000 Marija Skoliber, Grabe 8, Središče ob Dravi 25.000 Hrga Anton, Peršonova 19, Ptuj 5.000 Sosede gospe Kokol iz Ptuja, Vute Berta, Malek Helena, Čeh Fanica, Trop Ana 12.000 Fizioterapija Toplice Ptuj 21.000 Sosedje dr. Ante Mileta iz Kajuhove 8, 10, 16 in 20 12.000 Grdiša Janko st. in Janko ml., Dušan in Milica Žunko 8.000 Delavci internega oddelka TOZD Bolnica Ptuj 39.000 Klajn Drago, Elektrotehna Lackova 11.000 Aktiv žena SZDL, Krajevna skupnost Grajena 70.000 Veg Marija, Ljubstava 24, Videm pri Ptuju 50.000 Novak Rudi, Keleminova 3, Ptuj 4.000 Delavci Lekarne Ptuj, Trstenjakova 9 35.000 Dom upokojencev Ptuj — Muretinci 15.000 Delavci otroškega oddelka TOZD Bolnica Ptuj 15.000 Strelec Vladimir, Rače, PP TOZD Tovarna krmil 27.000 Lila in Branko Klemenčič, Hercegova 6, Ptuj 20.000 Dr. Strojnik Franc, Ptuj 5.000 Filipič Robert, Irena, Prečna pot 6, Ptuj 20.000 Delavci dialize TOZD Bolnica Ptuj 6.450 Damiš Vladimir, Kvedrova 1, Gaj pri Pragerskem 5.000 Verlič Lojze, Na Gmajni 38, Šentvid pri Ljubljani 15.000 Zadravec Franc, CMD 5, Ptuj 15.000 Družini Gašparič in Horvat, Krčevina 10.000 Družine: špičar, Rajh, Vrbanec, Krivec, Gobec, Mohorič iz Krčevine pri Vurbergu 8.000 Sesterski in zdravniški kolegij ter delavnice TOZD Bolnica Ptuj 76.500 Medved Maks, Dragonja vas 40 a, Cirkovci 10.000 Delavci kirurgije TOZD Bolnica Ptuj 7.000 Šegula Peter, Trg Svobode 3, Ptuj 10.000 Stanovalci Langusove ul., Ptuj 70.000 Družina Salemovič, Mariborska c. 29 a, Ptuj 30.000 ZSS Občinski svet ZSS Maribor - Tezno 50.000 ZSS Občinski svet Celje 50.000 ZSS Občinski svet Slovenska Bistrica 25.000 Bagar Feliks, Slovenjegoriška c. 6, Rogoznica 20.000 Dolenc Janez, Milena, Čevljarstvo in rokavičarstvo Cirkovci 10.000 Strel Branko, Rokavičarstvo Lovrenc 10.000 Osnovna šola Majšperk 10.000 Cizerl Janez, Janežovski vrh 40 a 10.000 Kramberger Vili, Raičeva 4, Ptuj 10.000 Kokol Franc, Janežovci 12 b, Desternik 10.000 Splošno mizarstvo, Habjanič Anton, Moškanjci 10.000 Cart! Rajko, Zg. Hajdina 74 10.000 Pajnkiher Franc, Bolečka vas 5, Ptujska gora 10.000 HVALA VAM Odhodi: 1. Ivanka Podgorelec, perica-likarica 2. Ema Jerebič, čistilka 3. Danica Lešničar, labor. tehnica-pripravnica. DSSS Prihodi: 1. Darinka Kelenc, ekonom, tehnica-pripravnica 2. Marija Flajs, blagajničarka 3. Aleksander Voda, referent za SLO in DSZ 4. Tanja Krajnc, upravna tehnica-pripravnica 5. Rozalija Čuš, upravna tehnica-pripravnica 6. Marija Flajs, vnašalka podatkov v računalnik Odhodi: 1. Marija Flajs, vnašalka podatkov v računalnik 2. Slavka Grabrovec, referentka za SLO in DSZ 3. Ljudmila Valentin, referentka v kadrovski službi 4. Franc Simonič, arhivar. OSTALE KADROVSKE SPREMEMBE: 1. dr. Janez Mršek je bil s 1/3-1987 imenovan za svetovalca za strokovno-medicinske zadeve ZC 2. mag. psih. Bojan Šinko si je z mag. delom pridobil dne 2/12-1986 akad. naziv MAGISTER PSIHOLOGIJE 3. Jasna Ferčič je bila s 1/5-1987 imenovana za glavno medicinsko sestro TOZD Zobozdravstvo Ptuj 4. Anton Šomen je bil s 1/5-1987 imenovan za vodjo zo-botehničnega laboratorija 5. dr. Jadwiga Čerkini je dne 23/6-1987 opravila specialistični izpit iz anesteziologije in reanimacije. Kadrovska služba V SREDIŠČU NOVA ZDRAVSTVENA POSTAJA Po večletnih prizadevanjih so občani Središča in bližnje okolice letos dobili nove, ustreznejše prostore za svojo zdravstveno postajo. Zgradili smo jo z združenimi sredstvi zdravstva, občanov in delavcev Središča ter ob velikem razumevanju ormoškega stanovanjskega gospodarstva. Gre namreč za posrečeno kombinacijo stanovanjske in poslovne zgradbe •—- primer racionalne, vendar funkcionalne, rabe skupnega objekta tudi za potrebe zdravstva v osrednjem naselju krajevne skupnosti. Novi prostori splošnih in zobozdravstvenih ambulant ter laboratorija sicer niso razkošni, ustrezajo pa potrebam dela sodobne zdravstvene postaje. V prihodnjem letu bomo odprli tudi nove prostore Zdravstvene postaje Tomaž in s tem izpolnili eno od planskih obvez Občinske zdravstvene skupnosti Ormož in Zdrav-stavenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj, da občanom in delovnim ljudem Ormoža do leta 1990 posodobimo prostore za osnovno zdravstveno varstvo. Sodelavcem v TOZD Zdravstveni dom Ormož, ki so neposredno sodelovali pri uresničevanju ciljev Zdravstvenega centra v krajevni skupnosti Središče čestitamo za uspešno uresničitev načrtov, sodelavcem v Zdravstveni postaji Središče pa želimo prijetno počutje v novih prostorih. M J KRIŽANKA T 5 6 7 L 12 13 14 L 15 e '7 18 19 20 21 23 24 H 25 26 .. _ 27 28 29 m Ih 30 r —J 31 32 33 c_ _r ■ 35 36 37 38 39 40 m 41 42 43 44 45 46- 47 48 49 50 51 1 52 53 54 h 55 VODORAVNO: 1. zdravilo v obliki kroglice ali tabletke, 8. vnetje kože ali sluznice, pri katerem koža ali sluznica razpada, razjeda, čir, 13. nalezljiva kožna bolezen, majveč na obrazu pri otrocih, mozolji, ki se spremene v kraste, krastavice, 15. ikronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane, gobavost, 16. ime nekoč slovitega slovenskega orodnega telovadca Štuklja, 17. tropska, predvsem južnoafriška bolezen konj in drugih kopitarjev, ki jo prenaša muha ce-ce, 19. Alban Köhler, 20. panj, štor: tudi čebelnjak, 21. kirurška strgalka, s katero postrgajo maternico po splavu ali porodu, 22. antilopa z govedu podobno glavo, 23. Lojze Ude, 24. voščena tvorba v panju, 25. kemični znak za litij, 26. grški bog ljubezni, 27. zdravnik v bolniškem oddelku aseptike, 30. ritmično gibanje, 31. bolečine v kolku, 34. slovenska pisateljica Mihelič, 35. strokovnjak za genetiko, 38. kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog, mahovnice, 39. Ludwig Bandi, 41. sanje, 42.-Leo Ambard, 43. srbsko moško ime, 44. opoldanski počitek, zlasti v Španiji, 46. zadetek pri nogometu, 47. kemini znak za silicij, 48. nabreklo od poškodbe, 49. Kosovelova pesem, 50. pričvrstitev, fikcija, 52. strokovnjak za nego, gojitelj lepote, 54. zvezdasta razporeditev celične plazme okoli centrozoma ob mitozi, 55. ameriški filmski igralec (Al). NAVPIČNO: 1. zdravilo v kroglici, bobika, jagoda, 2. spaček brez udov, brezudnež, 3. stik, zlitje, 4. barva kože, polt, 5. Ivan Toplak, 6. zadebeljenost in usnjasta zatrdelost želodčne stene, 7. posušena sluz indijsko-japonskih alg, pomešana z vodo rabi za gojenje mikrobov, 8. kost podlahtnica, 9. žensko ime, 10. Koloman Pandy, 11. trdo nebo v ustih, 12. vreča, 14. vogal, 18. ime slovenskega klarinetista Sossa, 21. ljubkovalno žensko ime (Katica), 22. velik, mogočen, (angl.), 24. pri bakterijah nespolno nastale enocelične tvorbe, ki se razvijajo v samostojna bitja, trosi, 26. tuj naziv za: na zdravje! (madž.), 28. moštvo, posadka, 29. Košir Alija, 30. češarek (lat.), 32. Luigi Galvani, 33. tegobe, ki jih povzroča nosečnost s presnovami in posteljničnimi strupi, nosečnostna intoksikacija, 34. shujša-nost, mršavost, 36. pokrajina v Nigeriji, 37. bombažna tkanina v platneni vezavi za obvezovanje ran, 38. star družabni ples, 39. norveški politik, prvi generalni sekretar OZN (Trygve), 40. starejši nemški minister (Johann), 44. filmska zvezda, 45. rojstni kraj Antona Martina Slomška, 46. germansko pleme, 48. pikajoče žuželke, 49. ciei gobe, 51. Karl Thiersch, 53. Maurice Reynaud. REBUS «6F ZLOGOVNICA 1. povedek, stavčni člen, 2. osrčnik, membranasti ovoj, ki obdaja srčno mišico, 3. šarlatanka, mazačica, 4. živčnjaki, izrastline na živcu ali nova tvorba iz živčnega tkiva, 5. rimski državnik, mož egipčanske kraljice Kleopatre (Mark), 6. prebivalka Slovenije, 7. dobavitelj blaga (vojni ...), 8. grozovitost, strašnost, 9. preproste, v vodi topljive beljakovine, 10. nalezljiva virusna bolezen z mehurjastimi izpuščaji v gobcu, na parkljih in vimenu: prebavna žleza v trebuhu, ki izloča tudi insulin, pankreas (trebušna), 11. luka ob Karibskem morju na Yucatanu (iz črk AAAHJLMU), 12. ime nekoč slavnega jugoslovanskega nogometnega vratarja Beare. Iz zlogov: AL — AL — AN — BU — Dl — Dl — FE — GRO — HU — JA — KA — KA — KA — KARD — KAT — Ll — MA — Ml — MIN — MIR — NAV — NE — NIJ — PAR PE — PRE — RANT — Rl — SLE — SLI — SLO — TA — TO — VEN — VLA — VRO — ZO sestavi 12 besed naslednjega pomena: V tretji vrsti, brano navpično, dobiš strokoven izraz za strah pred zardevanjem, v šesti navpični vrsti pa sredstvo proti napihovanju v trebuhu, poživljajoče peristaltiko. Sestavil: EDI KLASINC ZRCILO, glasilo delavcev Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj, izdaja delovna organizacija. Glavni urednik Nada Stojkovič, odgovorni urednik dr. Jožica Reberc, člani uredništva: Magda Brenčič, Nevenka Čurin, dr. Ida Galun, Anica Megla, prim. dr. Jože Neudauer, dr. Božidar Radoš, Verica Turk. Tiska TOZD Ptujska tiskarna Ptuj, v nakladi 1200 izvodov. Po mnenju Republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov. Sedež uredništva: Zdravstveni center Ptuj—Ormož, DSSS, 62250 Ptuj, Potrčeva 21/a, tel. (062) 771-251, int. 92.