ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO VI. ŠT. 4 APRIL 1982 pez*utziixia.x* 11325451 Novo kolektivno vodstvo Na zadnji seji delavskega sveta Mesokombinata Perutnina Ptuj1, ki je bila 8. 4. 1982 je bil imenovan kolegijski poslovodni organ delovne organizacije, v sestavi predsednika in treh članov. S tem sklepom so se končale skoraj leto dni trajajoče priprave za prehod na kolegijski način vodenja delovne organizacije, ki prinaša v našo prakso določeno novost. Za tak koncept omenjenega organa smo se v kolektivu zavestno odločili, ker mislimo, da bomo lažje in kvalitetnejše obvladovali problematiko, ki na tej stopnji razvoja v delovni organizaciji nastaja. Na predlog razpisne komisije in ob polni podpori družbenopolitičnih organizacij so v poslovodni organ imenovani: 1. GOJČIČ Alojz — kot predsednik 2. LONGHINO Milan, član, odgovoren za komercialno poslovanje 3. BERDEN Martin, član, odgovoren za finančno računovodske zadeve 4. VRABER Franc, član, odgovoren za proizvodno-tehnološke zadeve in razvoj Novo vodstvo delovne organizacije v omejeni sestavi je zelo močno in kvalitetno ter daje veliko jamstvo za uspešen nadaljnji razvoj delovne organizacije. V sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko je potrebno vsako odločitev temeljito pretehtati in pozneje storiti vse, da se zastavljeni cilji tudi uresničijo, je tak način dela in odgovornosti pravgotovo primernejši od individualnega vodenja. Z delitvijo del in nalog v samem poslovodnem organu je poleg kolektivne odgovornosti o-predeljena tudi osebna odgovornost za posamezna področja, ki jih bodo predsednik in člani opravljali. Vse to seveda lahko prinese novo kvaliteto v našem bodočem delu, zlasti v pogledu lažjega (samoupravnega odločanja, saj je pričakovati še več strokovnosti in dobrih predlogov o katerih se na različnih ravneh odloča. Uredništvo Alojz Gojčič, predsednik kolegijskega poslovodnega organa. Rojen v Mariboru 10. 10. 1942. Leta 1966 je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Po poklicu je profesor sociologije. Prvotno je opravljal svoje poklicno delo, kasneje pa kot profesionalni družbenopolitični delavec. Zadnji mandat je bil izvršni sekretar v CK ZKS. Njegovo znanje in bogate delovne izkušnje so vsekakor porok, da bo tudi v naši DO tako uspešen, kot je bil doslej. Martin Berden, član, odgovoren za finančno računovodske zadeve. Diplomiral je na drugi stopnji Ekonomske fakultete v Ljubljani. V naši delovni organizaciji dela od leta 1969 dalje. Razvoj Perutnine je v tem času brez dvoma vezan tudi na njegovo ime. Področje, za katerega je odgovoren, dobro pozna in je znan v širšem okolju. Njegovo znanje in angažiranost je še širša. Odraža se tudi v njegovih nekaterih funkcijah, ki jih je opravljal v Ptuju kot predsednik Sveta za gospodarstvo, član IS in do pred kratkim predsednik izvršnega sveta SO Ptuj. Milan Longhino, član, odgovoren za komercialno področje, v odsotnosti predsednika je njegov namestnik. Milan Longhino je bil rojen v Mariboru, dne 16. 9. 1927. Po poklicu je ekonomist. V naši delovni organizaciji dela že deveto leto. Sektor komerciale je uspešno vodil že v preteklem obdobju in s svojim delom prispeval k uspešnemu razvoju delovne organizacije. Ves čas je opravljal mnoge pomembne družbeno politične funkcije. Franc Vraber, član, odgovoren za proizvodno-tehnološke zadeve in razvoj. Diplomiral je na drugi stopnji Biotehnične fakultete •— oddelek agronomija v Ljubljani. V naši delovni organizaciji se je zaposlil takoj po končanem študiju v letu 1965. Najprej je delal na Farmi v izgradnji, kasneje pa so mu bile, zaradi njegove organizacijske in strokovne sposobnosti, zaupane in naložene vedno zahtevnejše naloge. V zadnjem mandatu je direktor naše najštevilnejše TOZD Mesna industrija. Poleg rednega dela opravlja več pomembnih družbenih funkcij. Obisk delegacije CK ZKJ V petek 16. aprila je našo delovno organizacijo obiskala delegacija CK ZKJ. Najprej so si z velikim zanimanjem ogledali perutninsko klavnico in se seznanili s tehnološkim procesom v njej ter s pogoji dela. Ob koncu obiska v Perutnini Ptuj pa se je delegacija CK ZKJ sestala z vod-sitvi družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov naše DO. V uvodni besedi je tov. Berden predstavil delovno organizacijo, njen pretekli in nadaljnji razvoj, organiziranost, dejavnosti posameznih temeljnih organizacij, osnovne finančne kazalce in poslovne rezultate. Nakazal je tudi probleme, s katerimi se srečujemo. Ti so notranjega in zunanjega izvora. Prve v glavnem obvla- dujemo, na slednje pa ne moremo vplivati. Ob intenzivnem vključevanju Perptnine Ptuj v mednarodno delitev dela v zadnjih dveh letih pa (kljub veliki dispariteti med cenami piščančjega mesa na domačem in zunanjem trgu, ter kljub velikim problemom pri nabavi, ne le uvoznih, ampak tudi domačih surovin, dosega naša delovna organizacija še vedno nadpovprečne ekonomske rezultate v svoji panogi. V nadaljevanju razprave sta člana delegacije Emira Islamo-vič in Nemzi Mikulovci izrazila zadovoljstvo nad tem, kar sta videla v naši delovni organizaciji. Posebej sta pohvalila visoko stopnjo delovne in tehnološke discipline in naša izvozna priza- devanja, saj ima malo organizacij tako ugodno stopnjo pokritja uvoza z izvozom. Zanimalo ju je tudi, kje smo z dohodkovnimi odnosi v okviru ;DO, kako imamo urejene odnose s kooperanti, kako nagrajevanje po delu in na kak način stimuliramo delo v težjih delovnih pogojih. Spregovorili smo še o delu družb e napol iti čn i h organizacij, samoupravnih organov in delegacij v naši DO, končali pa z ugotovitvijo, da si moramo še nadalje prizadevati za dobro gospodarjenje in čimboljše ekonomske rezultate, kar pa v sedanjih zaostrenih razmerah gospodar-jentja doma in v svetu vsekakor ne bo enostavna naloga. Nada Krajnc Tisoče src spremlja in pozdravlja potovanje štafete po domovini, z mislijo na Tita, na mladost in bratstvo narodov in narodnosti. V Ptuju jo bomo letos pozdravili 23. aprila ob 17. uri Obvestilo Oglejte si razstavo našega sodelavca JULIJA OŠLOVNI-KA v Ptuju, Poljska cesta 11 (pri Roku). Otvoritev bo 26. aprila ob 17. uri, ogledate pa si jo lahko do 9. maja vsak dan med 10. in 12. ter med 15. in 17. uro. Predkongresna razprava Predkongresna aktivnost se je v naši delovni organizaciji začela dokaj rano in se stopnjevala vse do 12. aprila, ko smo komunisti DSSS na svojem sestanku podrobno razpravljali o predlogu kongresnih resolucij, ki jih bo obravnaval 9. kongres slovenskih komunistov. Tej temi je bila posvečena 11. seja CK ZKS, na kateri je bilo ugotovljeno, da z dosedanjim uresničevanjem kmetijske politike ne moremo biti zadovoljni, pa vendar ni moč reči, da na tem področju ne napredujemo. Tudi razprava, ki je bila sklicana na pobudo OK ZKS Ptuj dne 18. 3. 1982 v prostorih KK Ptuj, na temo Uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in razvoja proizvajalnih sil v kmetijstvu, gradivo za navedeno razpravo smo povzeli iz dokumentov za 9. kongres ZKS, ki so bili objavljeni v prilogi Komunista 19. 2. 1982, je pokazala na vrsto nerešenih vprašanj s področja kmetijstva. Pogrešali smo pregled razvoja kmetijstva med 8. in 9. kongresom po panogah, ter kritično oceno dejanskega stanja predvsem na naslednjih področjih: — gospodarjenje — kaj so nam v navedenem obdobju dale prednostne naložbe, in kako smo te uresničevali v praksi — kakšna je bila kreditna politika — kako smo izvajali investicijsko politiko — kako smo uresničevali politiko izvoza — kaj smo storili za napredek proizvodnje hrane — kakšni so naši plani vezani na povečanje proizvodnje — kakšen je obseg blagovne proizvodnje — kako je z obdelavo zemlje — kakšne rezultate smo dosegli z usmerjenimi kmetijami — kako smo in v kakšni meri uresničili zeleni plan — kako obvladujemo zasebno proizvodnjo glede na planske cilje — uvoz — stabilizacija O vsem tem smo strnili razpravo z aplikacijo na to kaj smo storili na tem področju v naši DO. Ocena je bila, da smo storili dosti, vendar z uspehi ne smemo biti zadovoljni. Naša naloga je, da tudi v prihodnje tako kot doslej posvečamo vso skrb izvozu, da se stabilizacijsko obnašamo tudi vnaprej. Razprava, ki je tekla, je bila namenjena predvsem temu, da »oborožimo« naše delegate na 9. kongresu s podatki o uspehih in pomanjkljivostih, ki jih naj iznesejo v svojih razpravah ter s tem dajo svoj prispevek k sprejetju dokumentov 9. kongresa, mi pa smo se obvezali, da bomo le-te pozneje izvajali v praksi. Janko Kosi Pred zahtevnimi nalogami Franc Zupanič, predsednik delavskega sveta delovne organizacije Že sama izvolitev za delegata delavskega sveta delovne organizacije je velika odgovornost, izvolitev za predsednika predstavlja še dodatno angažiranost. Naše naloge izhajajo iz sarno-upravnih aktov delovne organizacije in drugih zakonskih določil. Poleg tekočih samoupravnih nalog, bo moral centralni delavski svet kreirati pravilno poslovno politiko delovne organizacije. Največji povdarek bo potrebno posvetiti proizvodnji, od tega je odvisen poslovni uspeh. Nadaljevati bomo morali po začrtanem in sprejetem programu, ki ga imamo sprejetega z letnim srednjeročnim in dolgoročnim planom delovne organizacije in širše družbene skupnosti. Pri sorejemanju samoupravnega plana poslovanja bomo zastopali stališče, da bodo plani realni, dosegljivi in usklajeni med temeljnimi organizacijami, kapacitete pa maksimalno izkoriščene. Glede postavljanja normativov moramo upoštevati dosežke razvoja tehnologije in znanosti, le-te pa vgraditi v naše pogoje, sposobnosti in zmožnosti. Pri planiranju bomo dajali še večji povdarek kot doslej dogovarjanju in usklajevanju pri postavljanju letnih planov. Med letom pa še več sprotnega usklajevanja proizvodnje, s tem bi še boljše izkoristili proizvodne zmogljivosti v vseh fazah proizvodnje. V okviru delovne organizacije imamo za izvrševanje postavljenih planov dovolj proizvodnih kapacitet, osvojen proizvodni proces, znanje in kadre, vendar zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja to ni dovolj, vedno bolj se pojavljajo zunanji vplivi,ki diktirajo obseg proizvodnje. To so surovine za proizvodnjo krme, reprodukcijski material in oprema domačega in tujega izvora. Pod takimi pogoji bomo težko širili proizvodnjo, šteli pa si bomo v zadovoljstvo, če bomo obstoječo obdržali na sedanjem nivoju. Ob koncu lan- skega in na začetku letošnjega leta smo že imeli takšen pojav. V zadnjem obdobju pa nas tarejo težave še težje oblike, vse pa imajo za posledico nedoseganje planskih količin, normativov in izpad dohodka. Problematiko že analiziramo v celotnem proizvodnem ciklusu, zato pričakujemo hitro normalizacijo proizvodnje. Še naprej bomo morali proizvajati kvalitetne proizvode, katere bomo lahko izvažali in tako pridobivali nujno potrebna devizna sredstva, ki so življenjskega pomena za reproudkcijski ciklus perutninarske proizvodnje. Delavski svet bo moral dati še povdarka stabilizacijskim prizadevanjem: zmanjšanje stroškov pri delu, energiji in transportu, produktivnosti, povečanju dohodka, delitvi dohodka in dohodkovnim odnosom. Dajati pobude in kontrolirati delo izvršnih organov in komisij delavskega sveta. Še naprej krepiti in izpolnjevati delegatski sistem, informiranje, splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Delegati bomo sprejemali odločitve odgovorno, take, ki bodo temeljile na stališčih sprejetih v temeljnih organizacijah. Zato pričakujem pomoč in polno angažiranost delegatov. Prav tako pričakujem pomoč in podporo članov kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije. Ob takšnem sodelovanju bo naše delo uspešno, delovna organizacija pa bo dobro poslovala v zadovoljstvo delavcev in kooperantov Perutnine Ptuj. Franc ZUPANIČ Tudi mi smo med množico v Mostju Dan OF 1. m a j Praznika svobode in dela, v miru in boljšem življenju Vsi po poteh revolocije V SOBOTO 24. APRILA PO PONOVNO ODŠLO TISOČE OBČANOV IZ VSEH KRAJEV NAŠE OBČINE NA TRADICIONALNI POHOD »PO POTEH REVOLUCIJE« V MOSTJE. LETOŠNJA MANIFESTACIJA JE ŠE POSEBNO POMEMBNA, SAJ MINEVA 40 LET OD TISTEGA USODNEGA 8. AVGUSTA 1942, KO JE V MOSTJU IZKRVAVELA SLOVENJEGORIŠKA — LACKOVA ČETA. TEGA POHODA SE BOMO TUDI DELAVCI PERUTNINE UDELEŽILI V VEČJEM ŠTEVILU KOT OBIČAJNO. VKLJUČILI SE BOMO V LACKOV ODRED, KI IMA ZBIRALIŠČE NA SLOVENSKEM TRGU PRI SPOMENIKU JOŽETU LACKU. NA POT BOMO ODŠLI OB POLOSMIH. Izrekli smo jim zaupanje V prejšnji številki smo obljubili objavo vseh izvoljenih in imenovanih organov upravljanja, delegacij in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Sedaj jih objavljamo, in sicer najprej za delovno organizacijo nato pa po TOZD, po običajnem vrstnem redu V delavski svet delovne organizacije so bili izvoljeni: 1. MARKEŽ Stanko st., CO 2. NAHBEFSGER Jožica, CO 3. ŽGEČ Mirko, CO 4. BOSILJ Zdenka, Ml 5. CARTL Franc, Ml 6. ČRNKO Frida, Ml 7. HABJANIČ Ivan, Ml 8. KOLARIČ Franc, Ml nam. predsednika 9. SLANA Mirko, Ml 10. ŠIRC Janko, Ml 11. SELIŠEK Henrik, Ml 12. BABUSEK Branko, TK 13. GRAHL Ivan, TK 14. MEDVED Anton, PF 15. MURŠIČ Ciril, PF 16. ZUPANIČ Marija, PF 17. BELŠAK Adolf, TOK 18. CIMERMAN Milovoj, TOK 19. HAJŠEK Peter, TOK 20. KOLAR Stanko, TOK 21. LORBEK Franc, TOK 22. ZUPANIČ Franc, TOK predsednik 23. BOLKOVIČ Štefan, DSSS 24. OŠLOVNIK Julij, DSSS 25. KODRIČ Branko, TS 26. KOROŠEC Franc, TS 27. RAKUŠ Alojz, TS 28. KRAV1NA Franc, PtP 29. MUZEK Bogdan, PtP V odbor delavske kontrole delovne organizacije so bili izvoljeni: 1. BOMBEK Marjana, CO 2. PETROVIČ Franc, CO 3. MLAKAR Vinko, Ml 4. PODGORŠEK Miran, Ml 5. BEGAN Franc, TK 6. GAVEZ Ivan, TK 7. AUER Alojz, PF 8. CIGULA Franc, PF 9. BOLCAR Franc, TOK 10. ZAJC Simon, TOK 11. ČEH Anton, DSSS 12. ŠEGULA Roman, DSSS 13. HENTAK Ivan, TS 14. ROGELJ Ivan, TS 15. KLEMENČIČ Jože, PtP 16. NESTOROV Jovo, PtP V skupno disciplinsko komisijo so bili izvoljeni: 1. CIGLAR Franc, predsed. 2. HORVAT Ivan, nam. pred. 3. STAVBAR Ciril, nam. pr. 4. BAUMAN Mirko, CO 5. BOMBEK Marjana, CO 6. KOROŠEC Marija, Ml 7. NOVAK Anica, MI 8. BEZJAK Franc, TK 9. TURNŠEK Ivan, TK 10. KAUČIČ Marija, PF 11. ŠIBILA Albina, PF 12. VESENJAK Slavko, TOK 13. ZAJC Simon, TOK 14. MILOŠIČ Marija, DSSS 15. ARNUŠ Janez, TS 16. ROGELJ Ivan, TS 17. MOHORIČ Anica, PtP 18. KRAJNC Franc II, PtP Zunanji predstavniki: 1. LAH Avgust, KK Ptuj 2. CAFUTA Janez, Certus 3. TOPOLNJAK Ivan, KK Ptuj 4. PLUT Stanko, KK Ptuj Delavski svet delovne organizacije je na predlog Konference sindikata izvolil oz. imenoval naslednje izvršilne organe ter predsednike in namestnike. m- a) Odbor za gospodarstvo: 1. LOVRENČIČ Tilčka, predsednik — TOZD Ml 2. KOROŠEC Miran, namestnik pred. — TOZD PFA 3. ŽUNKOVIČ Janez, član — TOZD Ml 4. STRELEC Vlado, član — TOZD TK 5. GAJZER Albin, član — TOZD TK 6. KAC Franc, član — TOZD CO 7. KOLEDNIK Anton, član — TOZD PFA 8. REISMAN, Jože, član — TOK Kooperacija Hajdina 9. ŠERUGA Ludvik, član — TOZD TS 10. ILOVŠEK Jože, član — DSSS b) Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard: 1. MLAKAR Martin, predsednik — DSSS 2. LAURA Šefan, namestnik predsednika — TOZD Ml 3. REBERNAK Viktor, član — TOZD Ml 4. TUMPEJ Slavko, član — TOZD TK 5. MARKEŽ Stanko, član — TOZD CO 6. HORVAT Marija, član —- TOZD PFA 7. OSTROŠKO Boža, član — TOK Kooperacija Hajdina 8. HENTAK Ivan, član — TOZD TS 9. ZELENIK Angela, član — TOZD Ptujska tiskarna c) Kreditni odbor posebne finančne službe: 1. PIŠEK Anton, predsednik — TOZD TK 2. SOK Drago, namestnik predsednika — DSSS 3. HABJANIČ Ivan, član — TOZD Ml 4. VRABL Dragica, član TOZD CO 5. VIDOVIČ Marjana, član — TOZD PFA 6. RIBIČ Marta, član — TOK Kooperacija Hajdina 7. BEDENIK Janko, član TOZD TS 8. MERC Majda, član — DSSS 9. MOHORIČ Anica, TOZD Ptujska tiskarna d) Izdajateljski svet Ptujskega perutninarja: 1. GALIČ Igor, predsednik — TOZD Ml 2. KIRBIŠ Majda, namestnik predsednika — TOZD CO 3. GALOVIČ Vlado, član — TOZD Ml 4. SAGADIN Martina, član — TOZD Ml 5. JAVORNIK Irena, član — TOZD TK 6. MEDVED Jožica, član — TOZD PFA 7. GLASER Marija, član — TOZD PFA 8. KOSAR Anica, član — TOK Kooperacija Hajdina 9. MERC Janko, član — TOZD TS 10. LIST Lidija, član — DSSS 11. SLUGA Jože, član — TOZD Ptujska tiskarna 12. CAJNKO Alojz — član po funkciji e) Uredniški odbor Ptujskega perutninarja: 1. CAJNKO Alojz, predsednik — DSSS 2. KLEMENČIČ Jože, nam. pred. — TOZD Pt. tiskarna 3. MILOVANOVIČ Zoran, član — TOZD Ml 4. BEZJAK Franc, član — TOZD TK 5. BAUMAN Mirko, član — TOZD CO 6. MEDVED Anton, član — TOZD PFA 7. CIMERMAN Milivoj, član — TOK Koop. Hajdina 8. PEŠEC Marija, član DSSS 9. BUTOLEN Jakob, član DSSS f) Imenovana glavni in odgovorni urednik: 1. CAJNKO Alojz, glavni urednik Ptuj. perutninarja 2. BUTOLEN Jakob, odgovorni urednik Ptujskega perutmi n a rja Volišče v TOZD Ptujska tiskarna TOZD Tovarna krmil Delavski svet 1. BEZJAK Franc, nam. predsednika 2. BOMBEK Milan 3. CAFUTA Albin 4. FRIDL Janez 5. HORVAT Slavko, predsed. 6. MIKŠA Terezija 7. PETER Stanko 8. ROŽMAN Andrej 9. STRELEC Vladimir Samoupravna delavska kontrola 1. BEGAN Franc, nam. pred. 2. ČELIGO Srečko, predsed. 3. GAVEZ Ivan 4. KRAJNC Bruno 5. ŽNIDAR Jože Odbor za medsebojna delovna razmerja 1. ČEH Lovro 2. DREVENŠEK Cvetka 3. GAJSER Albin 4. MLAKAR Anton 5. PIŠEK Anton 6. ROGINA Martin 7. TOŠ Vinko Delegacija za zbor združenega dela 1. BEGAN Franc, nam. pred. 2. GAVEZ Ivan, predsednik 3. GRAH L Ivan 4. HENTAK Janko 5. ROGINA Janko 6. ROZMAN Stane 7. ROŽMAN Andrej Splošna delegacija SIS 1. ČEH Lovro 2. GAJSER Albin 3. IVANČIČ Nada 4. MARINIČ Miran, nam. predsednika 5. MIKŠA Terezija 6. ROZMAN Stane 7. STRELEC Vladimir 8. STRMŠEK Bojan 9. ŠERUGA Marjan, vodja 10. TUMPEJ Slavko 11. ZOBIČ Anica Izvršilni odbor 00 ZSS 1. BEGAN Franc 2. IVANČIČ Nada 3. KOSTANJEVEC Alojz, nam. pred. 4. STRELEC Vladimir, predsednik 5. ŠERUGA Marjan 6. VALENTAN Franc 7. ZOBIČ Anica 8. ŽNIDAR Jože Nadzorni odbor OO ZSS 1. CAFUTA Albin 2. GAJSER Albim, predsednik 3. KRAJNC Bruno Sekretariat ZKS 1. MARINIČ Miran, nam. sekretarja 2. ŠERUGA Marjan, sekretar Predsedstvo OO ZSMS 1. HERGA Milan, nam. pred. 2. JAVERNIK Irena 3. MARINIČ Miran, predsed. 4. PETER Stanko 5. ROŽDAN Andrej TOZD Perutninske farme Delavski svet 1. BEBER Katarina 2. ČUŠ Jakob, namestnik 3. HORVAT Darinka 4. HORVAT Marija 5. KOLEDNIK Anton, preds. 6. KORES Terezija 7. MARINIČ Jože 8. MURŠIČ Ciril 9. PLOHL Zdenka 10. ŠOŠTERIČ Milan 11. VIDOVIČ Marija 12. VOGLAR Angela 13. ŽIVlč Elizabeta Samoupravna delavska kontrola 1. AUER Alojz, predsednik 2. HORVAT Anica 3. KRAMBERGER Marija 4. MLAKAR Slavica, nam. pr. 5. VALENTAN Ivan Odbor za medsebojna delovna razmerja 1. GOJKOŠEK Jožica 2. GREGOREC Ivanka 3. MALINGER Lojzka 4. MAJCENOVIČ Rozika 5. MEDVED Jožica, predsed. 6. SELINŠEK Jožica 7. VIDOVIČ Marjana, namest. Delegacija za zbor združenega dela 1. BERANIČ Frančka 2. GORIŠEK Magda 3. HORVAT Marija, predsed. 4. MEDVED Jožica, namest. 5. OMLADIČ Mihaela 6. SVENŠEK Ivan 7. VOGLAR Anica Delegati za združene delegacije SIS: vzgoja in izobraževanje, raziskovalna dejavnost, zdravstvo, kultura in telesna kultura 1. BURJAN Ernest 2. LEDINEK Mihael, vodja delegacij 3. MAČEK Veronika 4. MAJCENOVIČ Rozika 5. MURKO Štefka 6. SELINŠEK Jožica 7. ŠIROVNIK Anica, namestnik vodje 8. TURNŠEK Terezija 9. ZUPANIČ Marija Delegati za združene delegacije SIS: zaposlovanje, stanovanjsko gospodarstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo in pokojninsko invalidsko zavarovanje 1. BABUSEK Marija 2. FIRBAS Branko, vodja delegacije 3. HORVAT Štefka 4. LOZINŠEK Anica 5. MALINGER Silva 6. MLAKAR Katarina 7. ŠOŠTERIČ Milan 8. ZELENKO Miro 9. ZEMLJIČ Anica, namestnik vodje 10 oos 1. BERANIČ Martin 2. CIGULA Franc 3. FIRBAS Branko 4. GLASER Marija, predsed. 5. KOREZ Terezija 6. LETONJA Marjan 7. PLOHL Zdenka 8. PREKORŠEK Vlado 9. ROGANOV Anica 10. SVENŠEK Ivan, namest. Nadzorni odbor: 1. BEBER Katarina, predsed 2. KOLEDNIK Anton 3. MURŠIČ Ciril ZSMS 1. HORVAT Anica 2. MAROH Mirko 3. MEDVED Jožica, podpred 4. NEDEUKO Viktor 5. SVENŠEK Karel, predsed. 6. VIDOVIČ Marjana Sekretariat ZKS BEBER Katarina LEDINEK Mihael, namestnik Korošec Miran, sekretar TOK Hajdina Zbor delegatov 1. BREZNIK Erna 2. BRODNJAK Franc 3. CIMERMAN Milivoj 4. DOMITER Katarina 5. DRUZOVIč Janez 6. DOLŠAK Janko 7. FREŠER Leopold 8. INTIHAR Tončka 9. INTIHAR Jožica 10. KOSAR Anica 11. KRAMBERGER Franc 12. KOVŠE Franc 13. RAZBORŠEK Alojz 14. SITAR Terezija 15. ŠAFRANKO Anton 16. URANEK Ivan 17. VESENJAK Slavko 18. VALENKO Janko 19. ZUPANIČ Franc 20. FAKTOR Vojko 21. GOLOB Janez Nadzorni odbor 1. BRGLEZ Anton 2. DOBAJ Ivan 3. FIDLER Anton 4. KOSTANJEVEC Janez 5. MATJAŠIČ Matilda 6. PIŠEK Roman st. 7. ŠTEBIH Jože 8. ŠERUGA Janez 9. ŠTUMBERGER Anton Odbor za medsebojna delovna razmerja 1. DOMITER Anton 2. INTIHAR Jožica 3. JAUŠOVEC Stanko 4. ŠTRUCL Silva 5. URBANIJA Vinko Disciplinska komisija članov TOK 1. BRODNJAK Janez 2. BRGLEZ Karl 3. FINGUŠT Franc 4. JAKOVLJEVIČ Aleksander 5. LEVART Ivan 6. OZMEC Jože Sklad rizika 1. BRGLEZ Anton 2. FREŠAR Leopold 3. KMETEC Mirko 4. PEVEC Jurij 5. POLEGEK Franc 6. ZAGORŠEK Stanko Delegacija za zbor združenega dela 1. DOMITER Katarina 2. KRUMPAK Marija 3. KOROŠEC Mira 4. KRAMBERGER Franc 5. RIBIČ Marta, nam. preds. 6. VESENJAK Slavko, preds. 7. VALENKO Janko Združena delegacija SIS otroško varstvo, socialno skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo 1. DRUZOVIČ Stanko 2. HREN Terezija 3. JANŽEKOVIČ Marija 4. KOSAR Anica 5. PUČKO Ivan 6. PINTARIČ Marija 7. SATLER Anica, nam. vodje 8. SVENŠEK Marija 9. ŠERUGA Janez, vodja Delegati za združene delegacije SIS: vzgoja in izobraževanje, raziskovalna dejavnost, zdravstvo, kultura in telesna kultura 1. BRODNJAK Franc, nam. v. 2. ČRNKO Slavko 3. DRUZOVIČ Albin 4. DOMITER Anton, vodja 5. FURMAN Ida 6. GOLUB Štefan 7. JAKOVLJEVIČ Aleksander 8. MARINIČ Franc 9. PLETERŠEK Janko Delegati za združene delegacije SIS: zaposlovanje, stanovanjsko gospodarstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo in pokojninsko invalidsko zavarovanje 1. ČUŠ Marija 2. HENTAK Marija, nam. vod. 3. JAUŠOVEC Stanko, vodja 4. JUS Kristina 5. KOSTANJEVEC Janez 6. KOLAR Stanko 7. OSTROŠKO Boža 8. PUČKO Franc 9. ŠPRAH Ivanka TOK HAJDINA Izvršilni odbor OO ZSS 1. BRODNJAK Franc, preds. 2. OSTROŠKO Boža 3. ŠERUGA Janez 4. ŠTRUCL Silva 5. ZAJC Simon Nadzorni odbor OO ZSS 1. CIMERMAN Milivoj, preds. 2. HENTAK Marija I. 3. KOSAR Anica TOZD Mesna industrija Delavski svet 1. BEDRAČ Anica 2. BUTOLEN Stanko 3. CVETKO Milan 4. CIGAN Dragica 5. DEBELJAK Marija 6. FIABJANIČ Ivan 7. KRALJ Franc 8. LAURA Štefan 9. MATJAŠIČ Karel 10. STABVAR Ciril, nam. predsednika 11. SLADNJAK Stanko 12. SLANA Mirko, predsednik 13. ŽUNKOVIČ Janez Samoupravna delavska kontrola 1. HOJNIK Vlado 2. KOROŠEC Anton 3. MLAKAR Vinko 4. PODGORŠEK Miran, pred. 5. VRBNJAK Majda Odbor za medsebojna delovna razmerja 1. CENTA Ciril, nam. preds. 2. JAKOVIČ Ljuba 3. KOLARIČ Franc, predsed. 4. PLOHL Franc 5. RAMPRE Marija 6. REBERNAK Viktor 7. Vidovič Marija Delegacija za zbor združenega dela 1. CARTL Franc, vodja 2. ČEH Franc 3. GALIČ Igor 4. IVANČIČ Stanko 5. JURKOVIČ Barbara 6. KOLARIČ Franc 7. KUHAR Hedvika 8. POTOČNIK Milena 9. TERGLAVČNIK Erih, namestnik Posebna delegacija SIS za vzgojo in izobraževanje 1. BOJ Franc 2. ČEH Franc, namestnik 3. GABROVEC Stanko 4. GALIČ Igor, vodja 5. GOLUB Marija 6. HUTINSKI Stanka 7. ŠALAMUN Anamarija Posebna delegacija SIS za kulturo 1. GAVEZ Milan 2. KMETEC Dragica 3. MILOVANOVIČ Zoran, vodja 4. PINTARIČ Milan 5. PLOHL Franc 6. ŠMIGOC Marija 7. VAUPOTIČ Stanko, nam. Posebna delegacija SIS za zdravstvo 1. KRAJNC Jožica, namestnik 2. KMETEC Milica 3. MALNAR Milan 4. MARKEŽ Janez 5. MUZEK Elizabeta 6. ŠILAK Katica 7. ŠKRIPAČ Janja, vodja Posebna delegacija SIS za raziskovalna dejavnost 1. JURKOVIČ Barbara, vodja 2. KAMENŠEK Franc, namest. 3. KOKOL Franc 4. KOLARIČ Franc 5. MEJHEN Martin 6. ŠIRC Janko 7. ŠEGULA Mirko Posebna delegacija SIS za telesno kulturo 1. BEDRAČ Anica 2. HRŽENJAK Alojz 3. KRALJ Franc, vodja 4. KUMER Ivan 5. KUSTOR Dražen, namest. 6. MOLNAR Stanko 7. VIDAK Desanka Posebna delegacija SIS za otroška varstvo 1. BEZJAK Franc 2. KODERMAN Angela, nam. 3. KOVAČIČ Martin 4. LESJAK Marjana 5. NEMEC Martin 6. SELIŠEK Ivanka, vodja 7. ŠIMENKO Terezija Posebna delegacija SIS za socialno skrbstvo 1. ČEH Berta 2. GABROVEC Angela 3. KOKOL Franc, vodja 4. PODPLATNIK Terezija 5. RIBIČ Magda, namestnik 6. STAVBAR Ciril 7. ŽUMER Janko Posebna delegacija SIS za stanovanjsko gospodarstvo 1. MOTALN Hedvika, vodja 2. NOVAK Anica 3. OSTERC Anton 4. SELIŠEK Henrik, namest. 5. ŠPRAH Marija 6. TEŽAK Milan 7. TRAVNIKAR Milan Posebna delegacija SIS za zaposlovanje 1. CENTA Ciril, vodja 2. DIMIČ Nada, namestnik 3. GREGOREC Štefan 4. GOLOB Stanko 5. KISELAK Ivan 6. MEDVED Herta 7. TEŽAK Milan Posebna delegacija SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 1. KAMPL Oto 2. KRAMBERGER Vinko 3. LAURA Štefan, namestnik 4. POLANEC Vinko 5. ŠEGULA Mirko, vodja 6. VAUDA Stanko 7. ŽIVIČ Terezija Izvršilni odbor OO ZSS 1. HABJANIČ Ivan 2. HORVAT Angela 3. KOROŠEC Marija 4. KUKOVEC Vlado 5. KUSTOR Dražen 6. MOTALN Hedvika 7. RAMPRE Marija 8. SELINŠEK Helena 9. ŠIMENKO Terezija 10. TERGLAVČNIK Erih, tajnik 11. ZAGORŠEK Franc, pred. Sekretariat ZKS 1. CENTA Ciril 2. GALIČ Igor 3. LOVRENČIČ Tilčka sekretar 4. MILOVANOVIČ Zoran OO ZSMS 1. BREČ Marija 2. BOJ Franc 3. GALOVIČ Vladimir, pred. 4. HORVAT Milenka, tajnik 5. MLAKAR Vinko TOZD Transservis Delavski svet 1. HERCA Ivan 2. KOLARIČ Fefka 3. KOLARIČ Anton 4. LIPAVŠEK Janez, predsed. 5. MERC Janko, nam. pred. 6. OSTROŠKO Franc 7. PRELOG Andrej 8. PURG Milan 9. RAKUŠ Alojz 10. ROGINA Branko 11. ŠTEBIH Miroslav 12. TEMENT Marjanca 13. ZEMLJARIČ Konrad Samoupravna delavska kontrola 1. BRLEK Avgust 2. ČERČEK Drago 3. KRAJNC Franc 4. KRAJNČIČ Janez 5. TEMENT Branko Odbor za medsebojna delovna razmerja 1. DREVENŠEK Marjan 2. KODRIČ Branko 3. KOJC Karel 4. KOROŠEC Franc 5. KOSAR Anton 6. OSTROŠKO Franc 7. SAGADIN Franc Delegacija za zbor združene-nega dela 1. BEDENIK Janko, namestnik 2. BRGLEZ Adolf, vodja 3. ČUŠ Franc 4. KRAJNČIČ Janez 5. PETEK Edi 6. VIDOVIČ Marjan 7. VRTIČ Marjan Delegati združene delegacije SIS vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, telesna kultura, raziskovalna dejavnost, kultura: 1. HERCA Ivan 2. HERCA Štefka 3. HORVAT Vlado 4. JAKOLIČ Majda 5. KELENC Majda 6. KOJC Karel 7. KOLARIČ Fefka 8. LACKO Boris 9. OSTROŠKO Franc, vodja Delegati združene delegacije SIS otroško varstvo, stanovanjsko gospodarstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 1. FUREK Alojz 2. HORVAT Anton 3. LEBER Igor 4. MERC Marjan 5. RENKO Milan 6. ROGINA Berta 7. SAGADIN Alojz 8. TEMENT Branko, vodja 9. VESELIČ Alojz Izvršilni odbor OO ZSS 1. JAKOLIČ Majda 2. MERC Marjan, namestnik 3. POLANEC Franc 4. ROGELJ Ivan, predsednik 5. ŠERUGA Vlado 6. TEMENT Marjanca 7. VRTIČ Marjan Nadzorni odbor sindikata 1. HORVAT Stanko 2. HORVAT Vlado 3. KOROŠEC Franc, predseo. člani ZK 1. PURG Milan, namestnik s. 2. ŠPRAH Dušan, sekretar 3. ZEMLJARIČ Konrad OO ZSMS 1. BRLEK Avgust 2. FEGUŠ Marjan 3. GLAŽAR Danilo 4. LEBER Igor 5. MERC Marjan, predsednik 6. ŠEGULA Alojz TOZD Commerce Delavski svet 1. BOŽIČ Andrej 2. CIMERMAN Ivan 3. KAC Franc 4. KIRBIŠ Majda 5. KOSTANJEVEC Terezija 6. KOVAČEC Ivo, nam. pred. 7. KRANER Janko 8. MIKULIČ Božo 9. PODGORŠEK Franc 10. RIMELE Erna 11. SIMIČ Aco 12. TOVORNIK Alojz, preds. 13. VALENTIČ Dubravko Samoupravna delavska kon-:rola 1. BAUMAN Mirko 2. GAJSER Janez 3. JAUK Marija 4. KORPAR Zinka 5. PODPADEC Martin Odbor za medsebojna delovna razmerja 1. BOŽIČ Andrej 2. CAFUTA Kristina 3. ILJEVEC Vinko 4. MARKEŽ Stanko 5. PODGORŠEK Franc Delegacija za zbor združenega dela 1. BAUMAN Mirko 2. GAJSER Janez 3. KIRBIŠ Majda 4. KOVAČEC Ivan, vodja 5. RIMELE Erna 6. TOVORNIK Alojz, nam. v. 7. ZAJŠEK Terezija Delegati za združene delegacije SIS: vzgoja in izobraževanje, raziskovalna dejavnost, zdravstvo, kultura in telesna kultura 1. BAUMAN Mirko 2. BOMBEK Marjana, vodja 3. ILJEVEC Vinko 4. KAC Franc 5. KOVAČEC Ivan 6. NAHBERGER Jožica 7. PETROVIČ Franc 8. RAJH Zdenka 9. TURNŠEK Franc st. Delegati za združene delegacije SIS: zaposlovanje, stanovanjsko gospodarstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo in pokojninsko in invalidsko zavarovanje 1. BOŽIČ Andrej 2. ČEH Ivan 3. JAUK Marija, vodja 4. MURKO Nada 5. MARKEŽ Stanko st. 6. PLOHL Vlado 7. PODGORŠEK Franc 8. TOVORNIK Alojz 9. ŽGEČ Mirko Izvršilni odbor 00 ZSS 1. GAJSER Janez, predsednik 2. KORENJAK Slava 3. MARKEŽ Stanko 4. RIMELE Erna 5. VIDOVIČ Ivan Nadzorni odbor OO ZSS 1. BOHAK Maks 2. MAČEK Franc 3. ZAJŠEK Terezija, predsed. 3. MOHORIČ Anica Sekretariat ZKS 1. BAUMAN Mirko, sekretar 2. KAC Franc 3. KOVAČEC Ivan 4. RIMELE Erna, nam. sekre. TOZD Ptujska tiskarna Delavski svet 1. AMBROŽ Ivan 2. BOHINC Zinka 3. CMREČNJAK Drago 4. GAISER Silvo 5. HAMERŠAK Anica 6. KRAVINA Franc, preds. 7. MIHAČINOVIČ Matilda 8. MOHORIČ Anica 9. MOHORKO Erika 10. MUZEK Bogdan 11. ŠTEGAR Edvard Samoupravna delavska kontrola 1. CIGLAR Ivan 2. KLEMENČIČ Jože 3. MEGLIČ Marija 4. NESTOROV Jovo 5. OSTERC Marija Odbor za medsebojna delovna razmerja 1. BRKIČ Anica 2. GREIFONER Mira 3. KOČEVAR Samo 4. LESJAK Franc 5. PODGORŠEK Dušan 6. RIMELE Kristina 7. ŠIROVNIK Vinko, predsed. Delegacija za zbor združenega dela 1. AMBROŽ Ivan 2. CMREČNJAK Drago 3. HAMERŠAK Anica 4. MOHORKO Erika 5. NESTOROV Jovo, vodja 6. ROZMAN Nada 7. VALENT Milica Delegati za združene delegacijo SIS: vzgoja in izobraževanje, raziskovalna dejavnost, zdravstvo, kultura in telesna kultura 1. BRUNČIČ Maks 2. FRIEGL Anica 3. GRMIČ Zvonko 4. GOJKOVIČ Milica 5. KLASINC Edvard, vodja 6. KRAVINA Franc 7. MOHORIČ Anica, nam. v. 8. MUZEK Bogdan 9. SLUGA Marija Delegati za združeno delegacijo SIS: zaposlovanje, stanovanjsko gospodarstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo in pokojninsko in invalidsko zavarovanje 1. GAISER Silvo, vodja 2. KOČEVAR Samo 3. KOS Branko 4. KLEMENČIČ Jože, nam. v. 5. KRAJNC Franc lil 6. MATJAŠIČ Otmar 7. PODGORŠEK Dušan 8. ROGINA Silva 9. SLUGA Jože Izvršni odbor 00 ZSS 1. ZELENIK Angela, predsed. 2. KOS Branko, nam. preds. 3. MOHORAČ Anica 4. ŠTALCER Verica 5. LESJAK Franc 6. KRAJNC Franc II 7. ŠIROVNIK Vinko Nadzorni odbor 1. KRAJNC Danilo, predsed. 2. KRAJNC Franc III 3. LEPEJ Erika Sekretariat 00 ZK TOZD 1. VEBER Bogomir 2. CAFUTA Evgen 3. KOS Branko 4. KOČEVAR Samo 5. ŠIROVNIK Vinko 6. MUZEK Bogdan 7. NESTOROV Jovo, nam. s. 8. CMREČNJAK Drago, sek. 9. GAISER Silvo 10. OSTERC Marija ZSMS — TOZD 1. AMBROŽ Ivan, predsednik 2. PRELOG Boris, nam. pred. Delova skupnost skupnih služb Delavski svet 1. BER Franc 2. BRGLEZ Kristina 3. CAJNKO Alojz, predsed. 4. CVETKO Frančka 5. DREVENŠEK Anica, namestnik predsednika 6. LESJAK Greta 7. MLAKAR Ciril 8. PERNAT Stanko 9. POLANEC Feliks 10. ŠEGULA Roman 11. TOMAŽIČ Tončka Samoupravna delavska kontrola 1. ILOVŠEK Jože 2. KAMPL Ljudmila 3. LETONJA Klotilda 4. MAJERIČ Franc 5. POGELŠEK Marija Odbor za medsebojna delovna razmerja 1. BELŠAK Albina 2. ČEH Anton, predsednik 3. JURKOVIČ Peter 4. LONČARIČ Rozalija 5. PEŠEC Marija, nam. pred. 6. PODLESNIK Janko 7. SOK Drago Delegacija za zbor združenega dela 1. ČEH Anton, vodja 2. HAJDUK Magda 3. JURKOVIČ Peter 4. KRAJNC Nada 5. STOPINŠEK Anica 6. ŠUMAN Marija 7. TOMAŽIČ-ROGELJ Tatjana, namestnik Združena delegacija SIS vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, telesna kultura, raziskovalna dejavnost, kultura 1. BER Franc, vodja 2. BRATUŠEK Danica 3. HENTAK Metka 4. KLASINC Anton 5. KRAJNC Jakob 6. OREŠEK Angela 7. PEČNIK Renata, namestnik 8. TURK Štefka 9. VUK Ljubica Združena delegacija SIS otroško varstvo, stanovanjsko gospodarstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, pokojnin-sko-invalidsko zavarovanje 1. DRAŠKOVIČ Marija 2. KUZMA Majda 3. LAH Marija 4. MERC Zvonko, namestnik 5. MIHELAČ Erika 6. PLAVEČ Brigita 7. POLANEC Feliks 8. RAKUŠ Kristina, vodja 9. ŠPEHONJA Julka Izvršilni odbor 00 ZSS 1. DRAŠKOVIČ Marija, preds. 2. MLAKAR Martin, namest. 3. CVETKO Francka 4. ZAJC Justika 5. KANCLER Katica 6. MARINKOVIČ Živorad 7. LIST Lidija Nadzorni odbor 00 ZSS 1. PODLESNIK Janko, preds. 2. GAJSER Justika, namest. 3. ŠEGULA Martina, član Commerce — DSSS 1. BRATUŠEK Danica, nam. 2. GAJSER Ida 3. KRAJNC Nada 4. RAJH Zdenka 5. ŠEGULA Roman 6. VRABL Dragica 7. ZAJC Justika, predsednica Sekretariat 00 ZK 1. KRAJNC Nada, sekretar 2. KOSI Janko, nam. sekr. 3. ČEH Tone 4. MARINKOVIČ Živorad 5. FERČEC Marijan SEDEŽI KONFERENC DELEGA CIJ ZA SIS: 1. Vzgoja in izobraževanje v Delovni skupnosti skupnih služb vodja konference BER Franc 2. Raziskovalna dejavnost v TOZD Perutninske farme vodja konference LEDINEK Mihael 3. Zdravstvo v TOZD Mesna industrija vodja konference ŠKRIPAČ Janja 4. Kultura v TOZD Commerce vodja konference BOMBEK Marjan 5. Telesna kultura v TOZD Ptujska tiskarna vodja konference KLASINC Edvard (Nadaljevanje na 9. strani) FRANC IN RUDI SABADIN Težko bi si zamišijali uspešno poslovanje naše delovne organizacije brez uspešnega voznega parka in ljudi — voznikov, ki so vsak dan na cestah po naši ožji in širši domovini. Varno in hitro pripeljati blago do določenega cilia je vodilo vseh zaposlenih v naši TOZD Servis DE Transport. Tokrat predstavljamo naša šoferja, brata Franca in Rudija Sagadin, ki sta v začetku tega leta prevozila s svojim »magirusom« milijon kilometrov brez generalnega opravila motorja. Rudi se je rodil sredi vojne vihre, 24. januarja 1944, Franc pa že v svobodi 15. septembra 1945. Prvi je postal leta 1967 član našega kolektiva Franc, čez tri leta pa se mu je pridružil tudi Rudi. Kaj hitro sta postala neločljiv bratsko-vozniški duet. Že leta 1978 sta ob dnevu perutninarjev prejela nagrado TAM-a za prevoženih 500 tisoč in 850 tisoč kilometrov. Sledila so nova popotovanja in prevoženi kilometri z 12-tonskim hladilnikom magirus. Lahko bi zapisali: od Ptuja do Triglava pa do Vardarja. Seveda se na Triglav še nista povzpela s svojim vozilom. Naši piščanci PP pa so ta vrh že »osvojili« v nahrbtnikih naših vrlih planincev. Letošnji 29. januar si bosta brata Sagadin še dolgo zapomnila. Vozila sta na relaciji Ptuj— Sarajevo—Ptuj. Številke na števcu kilometrov so obetale pomemben dogodek za vsakega voznika. Tik pred domom, na cesti proti Hajdini, se je pokazalo na štev- cu milijon kilometrov. To je bilo dovolj za šofersko slavje bratov. Vozilo sta okitila s šopkom rož. Sledile so čestitke sodelavcev in predstavnikov Perutnine. Za milijon prevoženih kilometrov z magirusom brez generalke, sta prejela tudi nagrado »Magirusa« iz Ulma. Nagrado jima je izročil predstavnik te tovarne Richard Breitinger. Naključje je naneslo tako, da sta dobila brata Sagadin v tistem času k magirusu tudi novo prikolico. Zdaj se rada pošalita, da sta dobila za »nagrado« tudi prikolico. Rudi in Franc sta pridna delavca. Lepo skrbita za vzdrževanje svojega vozila. Odlikuje ju vztrajnost in delovna zavzetost. Čestitamo jima ob njunem pomembnem delovnem dosežku. Želimo jima srečno vožnjo tudi v prihodnje! Enake želje so namenjene tudi našim drugim voznikom, ki ju po številu prevoženih kilometrov brez generalnega popravila motorja vztrajno zasledujejo. Ne smemo namreč pozabiti, da tudi na področju prevoza naših mesnih in drugih izdelkov lahko mnogo privarčujemo in s tem prispevamo k še boljšemu poslovnemu rezultatu naše delovne organizacije in k stabilizaciji našega gospodarstva kot celote. Skrbno in racionalno organizirana prometna mreža je tudi tisti dejavnik, ki lahko neposredno vpliva k varčevanju z dragimi pogonskimi gorivi. Adolf BRGLEZ TISKARSKE zanimivosti SIRJENJE TISKARSKE UMETNOSTI (3. NADALJEVANJE) Še za Gutenbergovega življenja so njegovi učenci ustanovili tiskarne v raznih nemških mestih, kot v Strasbourgu, Augsburgu, Kolnu, Nurnbergu in Bambergu, kmalu pa se je razširila tiskarska umetnost tudi čez mejo nemške države. V Mainzu je delo izumiitelja nadaljeval Peter Schiif-fer. Njegova delavnica je izdala precej pomembnih tiskov, med njimi tudi 48 — vrstično biblijo v kateri je natisnjeno tudi leto izida: 1462. V tiskarni v Strasbourgu, ki jo je ustanovil leta 1458 Johann Mentefin je leta 1466 izšla prva biblija, tiskana v nemščini. V tiskarni v Bambergu, ki so jo ustanovili približno v istem času kot v Strasbourgu, pa je leta 1460 natisnil biblijo Albrecht Pfister, ki je bila ilustrirana z lesorezi. Leta 1465 sta Nemca Arnold Pan-nartz in Konrad Sweynheim ustanovila prvo tiskarno v Italiji, in sicer v Subiacu pri Rimu. Nova umetnost se je kmalu naselila tudi v Benetkah, kjer sta Niko-laus Jenson in Aldus Manutius ustvarila izredno lepa dela. Leta 1469 je Hanau Berthold ustanovil tiskarno v Švici, leta 1470 pa sta bila Nemca Ulrilch Goring in Martin Crantz poklicana v Francijo, da tudi tam pričneta tiskati, in sicer predvsem za pariško univerzo. Istega leta sta tiskarsko umetnost uvedli tudi Holandija in Španija, nato pa še Češka, Danska, Švedska, Anglija, Avstrija in Poljska. Leta 1493 je bila ustanovljena tudi prva tiskarna na slovanskem jugu, in sicer v mestu Obodu v Črni Gori, po nalogu vladike Jurija Cr-nojeviča, vendar so jo kmalu preselili na Cetinje in je že v letu 1496 prenehala. Tako so do konca 15. stoletja doseljeni Nemci že skoraj po vseh državah uvedli tiskarstvo. Do leta 1500 je imelo v zahodnih deželah tiskarne že 200 krajev. V tem kratkem času so na navadnih lesenih od-tiskovalnicah natisnili okrog 35.000 izdaj, katerih izvodi so šli gotovo v milijone. Vse knjige, tiskane pred letom 1500 imenujemo prvotiske ali inkunabule. Do današnjih dni je ohranjenih blizu 20.000 izvodov. Tiskana pisava se je že v prvih desetletjih precej razvila. V prvih Gutenbergovih delih so bile še črke z oglato gotsko obliko, kakršno so prej uporabljali knji-gopisoi. A že pri njem zasledimo tudi okrogle oblike črk, ki so jih imenovali polgotske, iz katerih se je razvila pisava »švabaher«. Leta 1464 je Adolf Rusch prvi uporabil v Strasbourgu v Nemčiji latinico, ki je po letu 1470 v tiskih Nikolausa Jensona v Benetkah že dobila popolno obliko. Kurzivno latinico je kot prvi uporabil v svojih delih leta 1501 Aldus Manutius. V 16. stol. je premoč na področju tiskarstva dobila Nizozemska in jo obdržala še v 17. stol. Francoz Christoph Plantin, ki je večinoma deloval v Antvverpnu ter njegov zet Johannes Moretus, pozneje pa še tiskarska družina Elzevir imajo za to posebne zasluge. Tiskarstvo je na splošno uspevalo zlasti v 18. stol., kajti tedaj sta delovala v Nemčiji Johann Gottlieb Immanuel Breit-kopf in Johann Friderich Unger, znana ustvarjalca novih fraktur-nih pisav, v Angliji John Basker-ville in Thomas Bensley, v Italiji Giambattista Bodoni, v Franciji pa Pierre Simon Fournier in Fir-min Didot. V 19. stol. je tiskarska umetnost precej zaostala. Prednost so dajali tehničnemu razvoju, vprašanja estetskega oblikovanja so bila odrinjena. Šele okoli 1900 so se zopet zavedeli, da ima knjižni list tudi umetnostno nalogo. Anglež VVilliam Morris, znan tudi kot veliki socialni reformator, se je tedaj trudil, da bi obnovil celotno umetno obrt in dal umetnosti zopet tisto veljavo, ki ji v vsakdanjem življenju pripada. Leta 1891 je ustanovil blizu Londona tiskarno, ki je natisnila mnogo umetniško vrednih del, in. sicer s črkami, ki jih je sam zasnoval in narisal. Po njegovem vzorcu so pozneje obogatile knjižno kulturo tako imenovane privatne ti-skarnice, tako v Angliji kot Nemčiji, ki so izdelale nešteto dragocenih knjig, čeprav le za omenjeno število knjigoljubov. Od umetnikov, risarjev črk, so bili v tem času najbolj zaslužni Otto Eckmann, Rudolf Koch, Fritz Helmut ter Ehmke in VValter Tie-mann. O razvoju ulivanja črk, stavka in kjižnega tiska do leta 1800 ni mogoče mnogo povedati. Črkov-njak, vrstičnik in ročna odtisko-vainica so obdržali še po 300 letih isto obliko. Omenjena prva tiskarna na jugoslovanskem ozemlju, v Obodu v Črni gori, se je že čez nekaj let preselila na Cetinje, kjer je delala do leta 1496. Za njo so se tiskarne, delujoče zaradi tedanjih nemirnih časov ravno tako le po nekaj let, vrstile v posameznih krajih nekako takole: Senj 1494, Goražda 1519, Reka 1530, samostan rujan 1537, Gračanica 1539, Mileševo 1544, Beograd 1552, Mrkšina Crkva 1562, Ska-dar 1963, Nedelišče 1574, Ljubljana 1575, Varaždin 1586, Zagreb 1694, Osijek 1770, Dubrovnik 1783 itd. Stalna tiskarna je začela delati v Beogradu šele leta 1830. Po priročniku za ročne stavce (Maks Blejec) priredil Jože Sluga. Boji v namiznem tenisu končani Ves mesec marec in polovico aprila so se odvijala tekmovanja v namiznem tenisu ekipno in posamezno. V ekipnem delu je bilo prijavljenih 9 ekip, ki so razen TOK tudi sodelovale. TOK se ni udeležila nobenega dvoboja, zato ostane brez uvrstitve. Kaže, da so tam le navdušeni smučarji? Ostale ekipe so tekmovale v 2 kvalifikacijskih skupinah, ki so z ozirom na uvrstitev v skupini igrali z enakouvrščeno ekipo iz druge skupine. 1. Skupina Zmage' | O (O (D DSSS i. 4 20:2 i. Transservis 1. 3 17:7 II. Tiskarna 2 12:11 III. Mesna industrija 1 6:15 IV. Tovarna krmil 0 0:20 v. 2. Skupina DSSS II. 3 15:1 1. Commerce 2 11:5 II. Transservis II. 0 0:10 III. TOK 0 0:15 IV. Pari za dokončno uvrstitev so igrali: DSSS L— DSSS II. 5:4 Commerce ■— Transservis 0:5 Tov. krmil — Tiskarna 0:5 Mesna ind,— Transservis II. 5:0 Končna uvrstitev v ekipnem tekmovanju: 1. DSSS I. 2. DSSS II. 3. TRANSSERVIS I. 4. COMMERCE 5. TISKARNA 6. TOVARNA KRMIL 7. MESNA INDUSTRIJA 8. TRANSSERVIS II. Letos smo prvič razpisali tekmovanje za ženske posamezno. Z ozirom na govorice in obljube, smo pričakovali večjo udeležbo, kot je bila. Nazadnje sem moral prositi naše pripadnice nežnega spola. Pridobiti mi je uspelo le tri udeleženke, ki so se pomerile vsaka z vsako. IZIDI: Fras DSSS—•BombekCom. 2:0 Kirbiš DSSS — Bombek Com. 2:0 Fras DSS —Kirbiš DSSS 2:0 1. FRAS Majda — DSSS 2. KIRBIŠ Jelka — DSSS 3. BOMBEK Marijana — Commer. Nekoliko večja je bila udeležba v moški konkurenci posamezno. Tekmovali smo v starostni skupini do in nad 35 let. Mlajša skupina (20 prijavljenih) je bila razvrščena v 4 predtekmovalne skupine, kjer so se pomerili vsak s vsakim. Določili smo le nosilce skupin, ostali so bili z žrebom izbrani v skupine. Po enakem sistemu so tekmovali v kategoriji nad 35 let (veterani). Prijavilo se jih je 15. Moramo jih pa pohvaliti, kar se tiče udeležbe. Bili so bolj aktivni in so se tekmovanja udeležili v večjem odstotku, kot v mlajši skupini. Mar to pomeni, da so bolj navdušeni športniki, ali pa se bolj zavedajo potrebe po rekreaciji? Vseeno. Za vzgled ostalim pa so lahko. Preteklo leto je bilo dosti pripomb na sistem tekmovanja v igri posameznikov. Igrali smo namreč na izpadanje. Tokrat je bilo ustreženo nezadovoljnežem, prisotnost pa se ni izboljšala. Mogoče bi udeležbo stimulirale še praktične nagrade, piknik, ali kaj podobnega? Ali pa bi morali tekmovati med službenim časom? Ne vem! V mlajši skupini smo v štirih skupinah dobili sledeče zmagovalce v predtekmovanju: Stajnko Anton, Merc Alfred, Šprah Dušan in Šegula Roman. V ponovnem medsebojnem turnirju je zmagal Stajnko — brez izgubljenega niza. Oster boj je bil med ostalimi tremi finalisti. Drug z drugim je dobil po eno srečanje, tako, da so odločile točke posameznih nizov. Končni vrstni red skupine do 35 let: 1. Stajnko Anton, DSSS 2. Šegula Roman, DSSS 3. Merc Alfred, DSSS (Nadaljevanje s 7. strani) 6. Zaposlovanje v Delovni skupnosti skupn.h služb vodja konference RAKUŠ Kristina v TOZD Mesna industrija 7. Stanovanjsko gospodarstvo v TOZD Tovarna krmil vodja konference ŠERUGA Marjan 8. Socialno skrbstvo v TOZD Transservis vodja konference TEMENT Branko 9. Otroško varstvo v TOZD Mesna industrija vodja konference SELIŠEK Ivanka 10. Pokojnin, invalid, zav. vodja konference ŠEGULA Mirko KAM NA DOPUST 10. aprila 1982 je potekel rok za prijave delavcev, ki želijo letošnji oddih preživeti ob morju. Za to se je odločilo 267 delavcev. Žal moramo znova ugotovti, da imamo premalo počitniških kapacitet, saj pri letošnjih razpoložljivih kapacitetah lahko letuje v času od 20. 6. do 19. 9. 1982 le 240 delavcev oz. družin in to pri polni zasedenosti kapacitet. Iz prakse pa vemo, da je zelo malo zanimanja za letovanje v pred in po sezoni in ti termini po navadi niso polno zasedeni. Službe, ki razporejajo prijavljene delavce za letovanje, čaka težka naloga. Pričakujemo razumevanje tistih prijavljenih delavcev, ki niso vezani na določen termin, da se bodo odločili za letovanje ali pred ali po sezoni, v kolikor jih ne bo mogoče razporediti v termin, katerega želijo. Za informacijo samo podatek, da je n. pr. za Umag prijavljenih v času od 20. — 30. 7. — 38 delavcev, od tega pa v tem ter- minu lahko letuje v Umagu le 6 delavcev. Isto stanje je na Cresu, v Vodicah, Čatežkih toplicah in Medulinu. Nekaj manj prijav je za Zadar. Takoj po izteku roka za prijave, smo pristopili k izdelavi seznamov z vsemi potrebnimi podatki, ki nam služijo za lažje odločanje pri razporedu. Znova pa ugotavljamo, da nekateri prijavljeni delavci niso vzeli resno opozorila, naj prijave točno izpolnijo in pravočasno oddajo, ker v nasprotnem primeru njihovih prijav ne bomo mogli upoštevati. Do konca meseca aprila bodo razporejeni delavci obveščeni o času in kraju letovanja. Določen bo tudi rok za plačilo lastnega prispevka in prosimo, da ga upoštevate. V kolikor razporejeni delavec prispevka za letovanje ne bo pravočasno poravnal, bomo smatrali, da ni več zainteresiran za letovanje in bomo na njegovo mesto razporedili drugega prijavljenega a nerazporejenega delavca. M. R. 4. Šprah Dušan, Transservis 5. Polanec Franc, Traosservis 6. Kralj Franc, Mesna industrija 7. Milošič Ivan, Transservis 8. Voglar Ignac, Commerce V skupini nad 35 let so se v finale po pričakovanju uvrstili nosilci Jurkovič, Marinkovič in Krajnc. V njihovem medsebojnem srečanju je bil najuspešnejši Krajnc, ki je premagal oba nas- protnika. Končni vrstni red nad 35 let: 1. Krajnc Jakob, DSSS 2. Jurkovič Peter, DSSS 3. Marinkovič Živorad, DSSS 4. Tovornik Lojze, Commerce 5. Vidovič Vili, Tiskarna 6. Kirbiš Štefan, Transservis 7. Mlakar Ciril, DSSS 8. Čihal Stanko, Commerce A. K. »Žogam še že, toda kaj, ko pa sape zmanjkuje!« ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste pospremili do groba mojega očima Franca Povaleja in mu darovali cvetje. Andrej Prelog ZAHVALA Ob bridki izgubi očeta Franca Bedrača, se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo za cvetje. Hčerki: Anica s sinom in Štefka z možem PRAZNIČNA KRIZANMA SESrAMlL EDI liLAS.lMC Le Pore: S>BAVWI< fŽliUS€K [EPAmi K-os vcA- Cl(£c Pisanja (APK3A SARAH športna PfSClPS CETIblje Bušk fu haniu 74IPAH OTO^ TISCI KRONIP Poro- čilo m£;- Ro/zsti dStJefi f)LU- MINtf 'If-Č&M KJIfeL) OPEPA CAS7- m&€& IEUČKA KAmdVo /CD- ČocTE WP$U? u SlAAlLO PRKWA OS/P žwwe SsAn/ Apnf.nr'. EPSKI PES KI IIC glbOVSK/ MEŠKI Acbeut EINSTEIN sol Borove kisuue Mo5K^ IME SflPOVNIK SOU^ICA DIVJAD ŽA5EŽJS loO HINUT M LEOM TEKO-] CikjA MšmC-vm iVMIt ooerf/- aati PP/2 mesto \J ITALIJI SLOVEN' PISATELJ [/-/AtAi/čl IhETTF JAMBSKI Poteh TOPtSU) \/ SIASILO KEKA V sz H/iANtUA OPEM J/oh M- Hs» tLoveir npsiiep- mioiF mAiiLL LASOSml Befe«e V0M7; OKUS. 16-fcAtEC 6A&IN ER mA, PijAcA UlG-lTfl leseka Fos>oxa Htn tftKf m^to žAPA- 6QŽ/ ■tesAusA 3»P/SU? doPeu? joKu) PPiPAP- NIIK SASOV 0S160^ SALA- JEVO DAMI PREDNIK om/M ^eh/jA olika- (Lop izo Pletene jopice TOMI- -SlAV opan- ^AM ■TOP^ Sp|/y PEBVCI SVEPLZC PWiKO IME TOP-INO Kuhinj- ska Posoda žensko /Me r/p CirPOFNT laPANA kAbte tčst sw/An]e Ve\IEC HeD/c UžtKA pevski ELAS JANEZ , Llareht TAST/ /oč.ELC > 9f)MP/ff/V ?mNE o&eEA IZ „DR-ŽIWA6A' ožw POSME BHAim PLESNI oplfstetc lETe£- GsENT Antw/o vrnuji PER-U Popu- UEN7E ■EDVARD 6-RŠKI DiDAKT-feSM K soTCc-u/C-A P H/E REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: SPREJEM, TRITONI, REBEL, ADA, IKS, GM, KOR, VRIS, LESKA, POLNJENJE, ASTOR, KOŠ, IHTA, POSTAVA, STOLP, AC, MOORE, KOTORIBA, POKROV, ALK, ALIBABA, CAPRI, ASVIN, TE, AVERZIJA, SILVANA, DESERTI, AVA, ANAS, OK, KIH, CAR, NOT. PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja redniški odbor: Franjo Bezjak, Ivan Ciglar, Igor Galič, Marija Glaser, Jože llovšek, Majda Kuzma, Marica Pešec. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1.950 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacija ori IS SR Slovenije, št. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. TIskaTOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.