Poštnina plačana v gotovini. Štev. 12. V Ljubljani, dne 15. junija 1928. Vlil. leto, Telefon štev. 3040. List izhaja 1. in 15. v mesecu. Posamezna številka 1 Din. — Naročnina mesečno 2 Din. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredni-c štvo in upravništvo GLASILO UDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE SHS Telefon štev. 3040. OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI Iz poročila plenumu! Zadnjič smo obrazložili potek zadnje plenarne seje dne 20. maja t. 1. v Beogradu. Da bedo imeli naši člani tudi kratek pregled o delu naše središne organizacije, naj obrazložimo na kratko poročilo, o katerem se je vršila debata in sklepalo-. Središni odbor je podal svoje poročilo o delovanju, ki ga prinašamo v skrajšani obliki. -Poročilo se nanaša na čas od 1. maja 1927 do 1. maja 1928. Uvodoma je opravičba, zakaj je bila sklicana plenarna seja tako kasno in ne v prvi polovici poslovnega leta? Po pravilih se mora sklicati vsakih 6 mesecev, toda letošnja poslovna doba se izredno podaljša radi proslave desetletnice. Ker je morala biti proslava odložena radi predpriprav na začetek septembra, se na ta način podaljša poslovna doba na 16 mesecev. Ako bi bila prva plenarna seja poprej, bi nastala do druge seje predolga doba. Poleg tega pa v času od kongresa v Kragujevcu do danes ni zahteval niti en moment v našem vprašanju hitrega sklicanja plenarne seje. Prihajajoč na samo poročilo, prinaša ožji ■odbor vse kar se je delalo in napravilo, da bo širji sred. odbor vse to ocenil, ker se v tem oziru čuti ožji odbor dolžnega napram članom širjega odbora ter tudi informirati širšo javnost, kateri se zadnji čas servirajo mnoge netočnosti o delu tega odbora. Začeti hoče s poročilom o delu za spremembo invalidskega zakona. Po izjavi g. ministra soc. pol. na Kragu-jevškem kongresu, da je treba invalidski zakon spremeniti, je odbor to pričakoval. S tedanjim ministrom- g. dr. Mijovičem je bil napravljen predlog za spremembo, ki bi gotovo prodrl, da niso- nastali politični dogodki, ki so to onemogočili. Razpisane so bile nove državnozborske volitve za 11. septembra 1927, vsled katerih je bilo tako delo nemogoče. Po volitvah je nastala druga ^ovira, k-er je bil g. dr. Mijovič odšel iz položaja ministra socialne politike in propadle so zopet vse pripravljene spremembe zakona. 'Večne politične spremembe mečejo naše vprašanje v zapeček in nesrečni notranji politični položaj nam je vedno- ovira. Po sezivu nove narodne skupščine je S. O. takoj ponovno zastavil delo za spremembo zakona. Takratnemu ministru soc. pol. g. dr. Gosarju je predložil predloge, pa tudi finančnemu ministru, predsedniku skupščine in vsem poslanskim klubom. O vsem tem je bil obveščen tudi Nj. Vel. Kralj o priliki avdiience. Pa tudi že pri sedanjem ministru socialne politike je S. O. interveniral. Delujoč pri tem ni S. O. popustil niti ene prilike izvojevati izpremembo zakona v celoti, ali vsaj v poedinih točkah, posebno pa, ko so se v skupščini reševala vprašanja, ki bi lahko na široko oprijela tudi invalidsko vprašanje. Ko se je sprejemal davčni zakon, je storil S. O. vse, da bi popravil invalidsko stanje. Napravil je vlogo z zahtevo, da se sprejme mera osnovnega progresivnega davka, ki bo odgovarjala dosedanjemu neposrednemu davku 20 Din. -Istotafco je S. O. vložil, da se osebe, zaščitene po invalidskem zakonu, ki so zaposlene Pri privatnih podjetjih ali državnih in samoupravnih ustanovah, ter stanujejo v svojih hišah, od kojih nimajo- dohodkov ter oni. ki so samostojni obrtniki pa nimajo nad 10.000 Din Jetnega zaslužka, oproste plačevanja davkov, ^voj predlog za spremembo invalidskega zakona pa je objavil v glasilu. O priliki sprejemanja finančnega zakona ]e S. O. ustmeno in pismeno interveniral v korist vojnih žrtev. Ni kriv torej, ako ni našel odmeva, da pa se vidi volja opozarja na izjavo, .1 se je čula v narodni skupščini, da je sedanji Invalidski zakon rešil invalidsko vprašanje? kjoznavanje vprašanja se vidi najbolje v seda-umm členu 305. finančnega zakona, s katerim z ouo potezo zbrisani nekateri invalidi, ki -t taki več niso invalidi Kg je prišlo v skupščini na dnevni red tolmačenje čl. 108. inval. zak., je S. O. interveniral pri ministru soc. pol. in zakonodajnem odboru ter zahteval, da s-e vnese v zadnji odstavek, da se upoštevajo tudi rezervni oficirji. Da je bilo to- tolmačenje resnično v korist rezervnih oficirjev, znači odločba ministra, da se obrazuje odbor, ki bo dal predloge in bil je v odboru tudi predstavnik rezervnih oficirjev. Da bi invalidsko vprašanje odtrgal iz političnih rok, je S. O. zaprosil, naj se potom zakona o centralni upravi z ukinitvijo ministrstva socialne politike prenese v ministrstvo vojske in mornarice, kjer bo- našlo veliko več razumevanja in ljubezni. Ako pomislimo na politično: stanje moramo priznati, da bo prešlo še dolgo, predno bo došlo do spremembe invalidskega zakona. Odvisno je od onih, ki so. za to pozvani, brez dvoma je pa, da bodo invalidom navrgli borbo za obrambo svojega življenja. O zadrugarstvu. V teku leta se je ustanovilo 6 oblastnih invalidskih zadrug, ki so stopile v Glavni savez invalidskih zadrug. Glavna zadruga jim je izdala za 1,020.000 Din posojil, in sicer v Skoplju 350.000 Din, v Vračaru 300.000 Din, v Kruševcu 150.000 Din, v Valjevu 50.000 Din, v Cačku 80.000 Din in v Beogradu 90.000 Din. Ostalo, je razpoložljivih še 480.000 Din v Hipotekarni banki. Likvidirana zemunska invalidska zadruga ima tožbo z g. Kobijem, a sodba še ni izrečena. Advokat pregleduje knjige in papirje. S. 0; je pri sodišču zahteval vzroke, ki so dovedli likvidacijo do tega in zaprosil, da se imovina udruženja zaščiti. Komisar glavne kontrole je vse prerevi-diral; na prošnjo S. O. pa je ministrstvo soc. politike izročilo delavnice z orodjem invalidskemu državnemu zavodu v Zemunu. To .e učinil S. O. po svoji obvezi. Uradno je precenjena vrednost zadružnih investicij in ministrstvo bi imelo izplačati udruženju 40.000 Din, katera vsota gre na olajšanje dolga zadruge pri Središnem odboru. Ta zadruga pa dolguje Sred. odboru 995.040 Din, a dokler sodno ne bo rešena likvidacija, se ne more reči, ako je ves ta denar na varnem. S tem-, da je S. O. dajal posojila, je storil dolžnost napram invalidski ustanovi. Po likvidaciji je prevzel S. O. nekaj sirot in 3 invalide, ki so ostali brez posla, za vzdr-žavanje istih je porabil 14.598 Din, dokler ni sirote spravil v Vojnotehniški zavod v Kragujevcu, dvema invalidoma preskrbel trafiki, enega pa sam zaposlil v zadužbinskim kos pališču. O zadužbini. (Da bodo čitatelji vedeli, kaj je to, omenjamo, da sta g. Milojevič in soproga volila po. svoji smrti v last udruženju svojo hišo v Beogradu, za časa življenja pa v upravo in uživanje). Središni odbor je v javnosti glede te uprave napadan in je g. Milojevič sam preko lista »Pravda« grdo kvalificiral upravo zadužbine. Zato je g. Milojevič tožen in Središni odbor izjavlja, da se do sodbe noče braniti pred invalidi, pozneje bo pa objavil dokaz, koliko je bila resnice? Po zahtevi S. O. pa revidira ministrstva prosvete celo upravljanje. Stanje zadužbine dne 31. decembra 1927 beleži 4,648.344'80 Din dolga, od tega Središ-nemu -odboru 683.625-80 Din, Hipotekarni banki pa 3,963.719 Din. Tekom celega leta 1927. so znašali vsi dohodki 1,026.379'60 Din. plačano je na dolg 287.983’3C, na obresti 463.858 Din, Glede polovičnih voženj je bil S. O. iznenađen, ker ni bil o pravilniku pravočasno obveščen. Skozi javnost se je slišalo, ali uradnega obvestila o tem ni bilo, ker bi drugače pravočasno obvestil organizacije in podvzel korake, da bi se čimprej dobile nove povlast-nice. Dobro je vedel, da mora za izdanje takega pravilnika ministrstvo imeti pooblaščenje na rodne skupščine. Ali tako pooblaščenje je sledilo že po izdaji pravilnika. Tudi politične oblasti niso bile pravočasno obveščene o dclž- Poziv naročnikom! Naročniki se nujno pozivajo, da čimpreje poravnajo zaostalo naročnino pri svojih Krajevnih odborih, obenem naj se poravna tudi naročnina za drugo polovico tega leta. Plosebno pa opozarjamo Krajevne odbore in posamezne naročnike, ki dolgujejo na naročnini od začetka tega leta ali celo še od prej, da nemudoma storijo svojo dolžnoist in poravnajo naročnino, ker bi bili sicer primorani vsem tem že prihodnji, list ustaviti. Krajevni odbori naj pobrano naročnino takoj pošljejo upravi. nostih po pravilniku, ker se je izvršilo, šele .pozneje na intervencijo Središnega odbora. Po objavi pravilnika je takoj interveniral, da bodo invalidi izvzeti in jim dovoljene objave kakor pred 1. jan. 1928. Ker to ni pomagalo je zahteval, da se vsaj podaljšajo do 1. maja t. 1., da bodo invalidi dobili nove legitimacije. Ministrstvo je odgovorilo, da se ne more delati nikakih izjem. Središni odbor je v svojih vlogah obrazložil, da je na ta način pogaženo pravo po invalidskem zakonu in prizadeto udruženje. V zadnjem času je v razpisu izposloval, da se pri zbiranju podatkov za legitimacije za to zahteva, da je dotični član udruženja. Tudi je mnogo uspel s svojim delovanjem, da se je delo za izdajanje legitimacij pospešilo, ker prihajajo poročila iz pokrajin, da stvar hitro teče. Za nujne rešitve invalidskih sodnih priznanj je S. O. interveniral po svojih odposlancih trikrat pri ministru pravde. Zaprosil je. da se sodiščem izda naredba kako morajo pospešiti reševanja. Pa tudi pismeno je mnogokrat v tem oziru interveniral z vlogami pri Kralje* vi vladi, ministrstvu pravde in socialni politiki. Sledile so odredbe sodiščem, da pospešijo delo. V zvezi s to akcijo so ustanovljeni v Beogradu že 4 oddelki višjega invalidskega sodišča, v Sarajevu in Zagrebu pa po 2 oddelka. Kolika je storjenega znači, da je minister socialne politike odredil naj poedine -organizacije stopijo v stik s predsedniki sodišč -radi pomoči v delu za hitre rešitve. V svrhot izplačila dolžnih invalidnin, je poleg posredovanj na posamezne vloge tudi po svoji inicijativi S. O. interveniral pri finančnem ministru. Ko se je sprejemal finančni zakon je napravil vse napore, da bi bilo -omogočeno izplačilo dolžne invalidnine. Na pritožbe o nepravilnem izplačevanju je podvzemal energične korake. Kar se tiče zdravljenja invalidov, je S. O. rešil, da iz svojih sredstev zgradi za sedaj dva paviljona, in sicer v mataruških in ribarskih toplicah. Uprava mataruških toplic je dala potrebni prostor in ko bo gotov načrt, se bo začelo-, dočim je isti v ribarskih toplicah že predložen ter se počenja graditi. Sredstva za vse to so na razpolago. Velika invalidska loterija. Na ponudbo komanditnega društva »Union« je pristal S. O-ter izdal srečke, katerih dobitki bodo avtomobili tvrdke »Praga«, 25 po številu. Po dogovoru s tem društvom nima S. O. nikakega denarnega sodelovanja v loteriji, ampak ima dobiti od loterije 500.000 Din ter en avtomobil, ako se razprodajo vse srečke. Prvo vlečenje za 15. jan. t. 1. je odloženo za 15. junij t. 1. Ako se ne bo prodalo vseh 50.000 srečk, se bo izvršila žrebanje po proporcijonaini delitvi. Da bi se čim več razprodalo, je S. O. poslal v provinco člana tov. Dovezenskega, kateremu bo naknadno odredil stroške. Zidanje invalidskega doma se še ni začelo-, ker niso še gotovi načrti. Naše Udruženje in Udruženje jugosl-ovenskih arhitektov in inženirjev sta razpisala natečaj za načrte. Ko bo osvojen najboljši načrt, se bo takoj gradilo. Denarnih podpor je izplačal S. O. v pretekli dobi za 1,176.751 Din 25 para. Naivečja skrb je bila za vojne sirote. S. O. vzdržuje 19 gojencev, za katere izda mesečno po 8984 Din iz posebnega fonda, ki je za to ustanovljen. Iz svojih sredstev je odbor kupil dva vagona koruze, katera je razdelil invalidom mostarske oblasti. Za podpore je izdal Oblastnima odboroma v Podgorici 50.000 Din in v Dubrovniku 10.000 Din. Po ostalih oblastih, kjer so bile elementarne nezgode, je dajal poedin-cem podpore od 1000—2000 Din. Po kongresu je bil S. O. pooblaščen, da odpiše te vsote od kapitala, tega pa ni storil, ker je dobil svoje dohodke. Za proslavo lO-letnice se je sestavil posebni odbor iz predstavnikov ministrstev ter humanitarnih organizacij. Razdeljen je v sekcije, ki ima vsaka svojo nalogo. Do sedaj je izdelal resolucijo, ki jo je izvršil naš prijatelj g. dr. Rajs in se bo natisnila v našem) ter francoskem jeziku. Odbor je uspel, da je pridobil podporo države, sedaj pa pripravlja podatke o številu udeležencev. Število članstva do 1. maja t. 1. v našem udruženju je znašalo 71.654. Na novo se je vpisalo, v zadnjem času 1962 članov. V Sarajevu in Irigu v Slavoniji sta ustanovljena nova Oblastna odbora. Stanje blagajne je na koncu 1926. leta izkazovalo 65.087 Din dohodkov. Čeprav je v letošnji budžet ta vsota vnešena kot redni dohodek, je S. O. ni potrošil, temveč prenesel na glavnico. Glavnica na dan 30. aprila t. 1. znaša 2,635.854 Din 81 p. Od 1. jan. do 20. aprila t. 1. je bilo raznih dohodkov 1,959.807’32 Din, izdatkov pa l,942.09r28 Din, torej prebitek 17.712'04 Din. Detajlni izdatki so razvidni iz pregleda dohodkov in izdatkov. V prednavedenih izdatkih je zapopadena vsota l,176.75r25 Din kot izdane podpore članom udruženja. Iz ostale vsote 765.340'03 Din je potrošeno: za list 1'24.989'50 Din za vzdrževanje doma 196.488‘80 » za pisarniške in druge stroške 6.000'23 » Skupaj 327.478-53 Din Iz ostanka vsote, ki po tem odštetju beleži še 383.957'50 Din je pa izdano: za osobje 306.059 Din za potrebne stroške in dnevnice 73.278 » Skupaj 379.337 Din Od še ostale vsote izdatkov, ki znaša še vedno 4510‘50 Din, pa je šlo za odpis zahtev Vasilija Vukičeviča 1000 Din in Krajevnega odbora v Peči 3510'50 Din. Vsi izdatki ter plače osobja so računani za 16 mesecev. Od kongresa do sedaj je imel S. O. 20 sej ter je rešil 7245 spisov. Dohodki in izdatki ter primerjanje z bud-žetom celoletnim in polletnim (od 1. jan. 1927 do 30. aprila 1928) izkazuje: Izdatki: Proračun za 16 mes. Din Potrošeno Din Manj — Več + Din Plače, postrežba, honorarji List: plače, tisk, ekspedicija Pisarniški stroški Najemnina za pisarne Dnevnice in potnine . . • • . , • ... Denarne podpore 1. . Za azil in potujoče invalide Povišek dohodkov 312.000 — 119.666- 66 53.333 33 48-000-— 106.666- 66 210.228-66 52.471-32 306-053-— 124.986-50 60.007-23 73.288-— 1,112.971-75 264.778-80 17.722-04 — 5.941"— -j- 5-319-84 + 6-673-90 — 48.000*— — 33.378-66 + 902.743-09 902-367-63 1,959.807-32 + 1,057.435-69 Dohodki: Od članarine Od lista Ratni Invalid Od obresti kapitala in raznih dohodkov Od članskih knjižic . . • Od diplom Od darovalcev, dobrotvorov, in ustanovnikov Izredni dohodki (podpore, fondi, značke) . Državna podpora 79-500"— 56.000"— 353.733-32 28.333- 33 4.066-66 83.333- 33 285-733-33 32.187-70 32.470-80 548.823-42 12.422-40 8.040-50 47.207-— 1,112.101-50 166.400"— — 47.312-30 — 23.529-20 + 195-090-10 — 15.910-93 — 3.626-16 — 36.126-33 + 826.368-17 902.367-63 1,959.807-32 + 1,057.435-69 Bilanca Središnega odbora 30. aprila 1928. Aktiva. Din Din Gotovina v blagajni...............34.612‘42 Drž. hip. banka................ 3,791.496— 3,826.081'42 Vrednost drž. papirjev .... 474060 — Akc. inv. zadruge A. D. . . . . 233.640 — Vrednost fondov................. 5.500-— Za pomoč zadrugarstva . . . 13.708 90 Stranska valuta................. Poštna hranilnica............... Oprava in potrebščine .... Potrebščine..................... Biblioteka...................... Diplome......................... Inv. značke..................... Članske markice . ,.i . . . . Knjižice........................ Kavcije......................... Invalidska zadruga A. D.: tekoči račun............ 120.394’— osebni , 37-762-96 zadr. fond..................... 278 310'— Posojila — razno........... 785.531-85 Zgradba kioska.................... 16165Q-— Zahtevki Inv. zadr. Zemun . . . 995.040 — Zadruga Skoplje............... 0-20 Prva srpska zemlj. banka . . . 2 955 — Okružni odbor Šabac .... 57 487-20 Revizija lista ...................19'268-84 Po začasnih računih........218'626"46 1,293.377-70 Glavna Inv. zadruga............. 800 0004— Sumljiva potraživanja .... 262.143-20 Budžet Središnega 'odbora za čas ob 1. maja 1928 do 1. maja 1929. Dohodki: Redni: Din Din Članarina 30.000"— Dohodki lista 30.000 — Dohodki vrednostnih papirjev 32.000 — Obresti posojil 72.000 — Obresti vlog Drž. hipot. banke . 212.500-— Od članskih knjižic 15.000 — Od koncesije Tesliča .... 30.000"— Diplome 200’— 412.700- Razni: Od dolžne naročnine za list. . . 5.000-— Od dobrotvorcev in ustanovnikov 40.000 — Izredni dohodki 87-700- 500-400"— Izdatki: Din Din Delov, moči v pisarni in postrežba Stroški lista: 218-400-- Plača urednika 9.600"— Plača ekspeditorja 4.800"— Tiskanje, ekspedicija 57 600-— 72.000 — Materijalni izdatki: Pisarniški stroški 40.000"— Dnevnice potnine 70.000-- 110-000-— Nepredvideno 100.000-— 500.400 — 707.700"— 19.208-90 6.513-80 13.108-65 66.677-10 33.050 — 2.054"— 30.529-95 17.896 — 4.848-25 47266-20 560'— 436.466 96 947.181-85 8,548.623-98 Pasiva. Glavnica.........................2,635.854-81 Fond glavnice....................2,309.974-50 Rez. fond glav. inv. zadruge (obr.) Fondi za pomoč zadrugarstvu . 328.310"— „ k zgradbo inv. doma . . 1,442.806-21 . vojnih sirot...................13.193-42 Privatne ostave.................. Predplačilo na list za leto 1928. . Dolg Ministarst. soc. pol., posojilo . za osnivanje inv zadruge . .1,500.000"— za zgradbo kioska .... . 250000- — Povišek dohodkov.............................. 4,945.829-31 10 025"— 1,784 309'63 5.672--1.076"— 1,750 000 — 17.712-04 8,514 623-98 Nepovoljno stanje. Na vse načine se prizadevamo, da bi do= vedli vprašanje vojnih žrtev v povoljnejši stadij. Poskušamo pri vsaki priliki iz voj e vati si kako izboljšanje in dajemo svoje apele menjajočim) se vladam. Ali imamo kaj izgledov iz našega nepo« voljnega stanja? Zelo so slabi. Zadnja deputacija, ki je napravila svoj pritisk o priliki plenuma v Beogradu pri g. ministru socijalne politike, ni prinesla zado* voljivih rezultatov. O reviziji invalidskega zakona je izjavil g. minister, da ne more izražati nikakih obetanj. S čim naj se toraj tolažimo, ako ne vb dimo pred seboj še nikakega izgleda? Vsak čuti in priznanava, da je stanje naših vojnih žrtev slabo. Tudi priznavajo, da je sedanji invalidski zakon slab. Naše zahteve so upr a* vičene. Vse to pokaže potrebo, da je treba invalidsko vprašanje revidirati in izboljšati. Toda obetanj ne dobimo, pač pa le priznanja. Kaj mora biti vzrok temu odporu? Glavno je: »Preveč nas je.« Toda mi ne moremo po* magati, ker nas je toliko napravila vojna. Ker 'nas je preveč moramo trpeti vsi. Smrt je že gotovo več ko eno tretjino iz nas ših vrst poslala na oni svet, mnogo pa so izbacile komisije. Komisije so celo. neupravis čeno izvrgle ljudi, ki jim gre po vseh pravicah priznanje in pomoč. Kljub temu se nam ne obeta možnost rešitve invalidskega Vprašaš nja. Učinjeno je, da bodo na breme invalids ških kreditov poslovala razna novoustanovs Ijena invalidska sodišča, da nam bodo dala nujno rešenja — priznanja. Na ta način smas trajo, da bomo imeli invalidsko vprašanje rešeno? Kaj pa imajo oni, ki posedujejo danes rešenja? Polno nedostatkov, ki jih povzroča sedanji invalidski zakon. Oni ne dobijo v redu invalidnin, zdravs ljenja, svojih protez, pravilne izobrazbe in kar je glavno potrebne ekzistence. Hiralci nimajo invalidskih domov, vojne sirote nR kakih možno'sti vzgoje. Kako naj živi invalid od borih par sto dinarjev mesečno, ali pa oče in mati padiih sinov s 40 Din? Ko bi jim invalidski zakon nudil vsaj še kaj drugega? Dan na dan bes gajo invalidi po raznih krajih in uradih za službami, Odkar pa imamo pravilnik za zas poslovanje invalidov, nismo videli še enega tako srečnega, da bi bil kam sprejet. Ravno nasprotno, mnogo je bilo reduciranih. Pravilnik smatrajo kompetentni ljudje v zasmeh in se izražajo, da jih nič ne briga invalidski zakon, ki je samo za invalide. Za potrebe zdravljenja mora invalid tarnati na vseh straneh. Tako čakajo tuberkulozni kas kor duše v vicah kdaj jim bo mogoče priti v zavod. Invalid na primer iz Crne gore mora radi proteze potovati brez noge peš v ods daljeno protezno delavnico, ker tam ni žes leznice in drugih brezplačnih prevoznih sreds štev. Hiralci, katerih obupno stanje pretresa vsakega človeka, lazijo brez sredstev okoli in nimajo zatočišča, ker ni invalidskih dos mov. In tudi za sprejemanje so določeni taki pogoji, kategoriziranja, da mora biti že več ko na pol mrtev. Pri vsem tem pa naj velja izraz itfvalids sko vprašanje je rešeno? Tako važni socR jalni panogi, ko gre vendar za par stotisoč ljudi, se ne posveča nikake pozornosti. Gotovo je, da se more v tem ali onem invalidsko Vprašanje izboljšati. Ako primers jamo stanje v drugih državah, nam: to po-s trjuje. Invalidsko zakonodajstvo se večkrat polagoma novelira in izboljšuje. Kar je mos goče se nudi, kar ni pa ne. Mi pa smo -se borili 6 let za invalidski zakon, ki nam ni prinesel popolnoma nič novega. Kar je bilo od začetka je še sedaj, da celo poslabšano. Kakor smo že večkrat omenili, ali bi bilo treba za ureditev preskrbe služb invalidom kakega materijelnega žrtvovanja? Zakono* dajstvo v tem oziru bi moralo najti le mo* ralne sile, in jo podkrepiti s strogo kontrolo, da se bo to vprašanje res izvajalo v javnosti. Rezultat bi bil le, da bi partizansko proteki cijo izpodrinila invalidska pravica. Nepojmljivo je tudi, da bi se ne moglo najti sredstev za vse zdravstvene potrebe invalidov. Polagoma in stvarno bi napredo* vali v marsičem, ako bi bilo volje k smo* treni regulaciji tega perečega vprašanja. Četudi bi prišla na vrsto eventualno na zadnje ona materijalna mesečna podpora, ki v današnji obliki itak ne pomeni dosti, bi izgledalo invalidsko vprašanje v marsičem drugače. Glavni pogoj, ki tudi razbremenjuje državno skrb, bi bil postaviti vojne žrtve k možnosti v javnem življenju. Invalidski zakon toraj nima samo mož* nosti, da se ga kar naenkrat v celi obliki Spremeni, pač pa tudi polagoma novelira, kakor vidimo v drugih državah. Vojne sirote na morju. Uprava šolske poliklinike Ministrstva narodnega zdravja je objavila v beograjski »Politiki«: »Tudi letos smo začeli s pošiljanjem sla* botnih in malokrvnih otrok v morska ko^ pališča in v druga zdravilišča. Amerikanss} dom za vojne sirote v Selcih pri CrkvenlC je na priporočilo g. dr. Slavka T. Grujič omogočil Polikliniki, da že sedaj pošlje J najrevnejših, slabotnih in malokrvnih otro iz raznih lju’dskih šol v Beogradu na zdrav* ljenje v Amerikanski dom v Selce. Prva grupa 50 otrok, ki se je sestavila, in to 30 iz Beograda, 10 iz Zagreba in 10 iz M e ž ic , industrijskega kraja v Sloveniji (pri Prevaljah), je že v Domu in uživa radosti morja in gostoljubnost Amerikanskega doma v Selcu. Otroci iz Beograda so odpotovali v spremstvu in pod nadzorstvom dveh šolskih sester. V Zagrebu so se jim pridružili otroci iz Slovenije in Za* greba. V Selcih ostanejo otroci okrog mesec dni na kar jih nadomesti druga grupa, katero bo poslala družba Rdečega križa. Pri tej priliki se Poliklinika najtopleje zahvaljuje plemenitosti darovalcem, ki so že sto in sto vojnimi sirotam) in siromašnim 'otrokom dali prostora v svojem Domu in jim omogočili brezplačno zdravljenje na morju. »Vojni inValid« priobčuje to poročilo z veseljem, ker so tudi iz Slovenije otroci de* ležni te dobrote ter se istotako zahvaljuje z željo, da bi čimveč vojnih sirot bilo deležnih take pomoči. Okrožnica št. 2 vsem krajevnim odborom UVI v Sloveniji. Ker je mnogo povpraševanj, kako stoji vprašanje glede voznih legitimacij, pojas* n ju je Oblastni odbor sledeče: Naša borba, da bi dobilo udruženje zopet pravico izdajanja uverenj, ne bi imela uspeha. Veliko so temu krivi invalidi sami, ker so začeli takoj v velikem številu prositi za nove legitimacije. Naša delegata sta se mudila te dni na plenarni seji v Beogradu, kjer je prišlo tudi to vprašanje v pretres. Središni odbor smatra vsako nadaljno akcije za brezuspešno, pač pa so se delegati bolj zavzemali za borbo, da bi se na temelju teh legitimacij doseglo kako stajno olajšavo. Ni drugače, kakor da bomo morali v udruženju forsirati sedaj to* zadevno borbo. Ker veljajo nove vozne legitimacije tudi kot izkaznice v slučaju, da se invalidi vozijo brezplačno s pozivi na ortopediranje, zdrav* ljenje itd., bo potrebno, da si jih nabavijo. Železniški organi so že omejevali prosto vožnjo takim invalidom, ki potujejo na uradni poziv. Ker nikakor ne morejo biti legitimacije naenkrat gotove, je Oblastni odbor preskrbel pri Direkciji državnih želez* nie v Ljubljani, da d o k o ne a junija t. 1. veljajo kot izkaznice poleg uradnih pozivov tudi še članske knjižice udruženja. Po 1. ju* liju t. 1. pa bodo brezpogojno zahtevali nove vozne legitimacije tudi kot izkaznice za one, ki potujejo v protezno delavnico itd. Ni dru* gače, da invalidi žrtvujejo stroške za foto* grafije in svote po 10 Din. Ministrstvo za promet je izdalo odredbe, da zbirajo prijave za vozne legitimacije fi* nančne uprave, torej' pri nas v Sloveniji Ra* čunovodstvo delegacije ministrstva financ, odsek za vojaške mirovine v Ljubljani. Potom velikih županov pa je izšla druga okrožnica, da zbirajo naročila sreski pogla* varji in po nekod celo občine. Na ta način bodo morale občine oziroma srezi poslati pri* jave ali spiske gotovo preko gori omenje* nega računovodstva. Invalidi se lahko pri* javljajo pri občinah ali sreskih poglavarstvih. Lahko pa se pošilja prijave posameznih čla* nov ali skupno tudi direktno na omenjeno računovodstvo v Ljubljani. Nekatere organizacije povprašujejo, kako bi to izvršile po zbirkah svojih članov. Za to ni potrebno nobenih posebnih prošenj in nikakih formularjev. Vsak kra* jevni odbor zbere lahko došle slike in svote po 10 Din za vsakega člana. Na vsaki sliki zadaj naj bo napisano ime in priimek dotič* nega. Nato naj napravijo na poli navaden seznam prosilcev in pri vsakem navedejo: 1. poklic, 2. šaržo, ki jo je imel pri vojakih, 3. rojstno leto, dan in mesec ter pristojnost, 4. redno bivališče, 5. likvidacijsko številko računovodstva. Pravico do legitimacij imajo le oni, ki prejemajo invalidinino (reduciranci in drugi ne). Računovodstvo dela potem uradne spiske (sezname) in ima že pripravljene ti* skovine, zato ni potreba organizacijam delati nikakih tiskovin ali priprav. Prijave se lahko pošljejo na naš Oblastni odbor, da jih izroči tajnik osebno računovodstvu. Poskrbljeno je, da bodo' šle prijave vedno hitro naprej na Direkcijo državnih železnic, ki izgotovi legitimacije. Tudi jih je do sedaj Direkcija železnic še vselej kmalu izgotovila. Izgotovljene legitimacije se pošljejo zo* pet računovodstvu' v razdelitev. Da se bodo hitro dostavile članom, jih bo Oblastni odbor za posamezne organizacije razposlal, toda poštnina ,se bo razdelila med dotične člane, da jo sorazmerno plačajo, ker ne more orga* nizacija nositi stroške za toliko paketov. Vsak krajevni odbor bo moral skrbeti za inkasiranje stroškov in bo za to obremenjen. Opaža se, da nekateri člani trgajo slike iz naših članskih knjižic za legitimacije. Noben krajevni odbor ne sme sprejeti take slike in je sploh neveljavna, kajti slika mora biti čista (nič prežigosana) in novej* šega izvora. One stare slike članov še v vo* jaških oblekah in slike poleg cele družine itd. niso za nič. Kdor pa pride h krajevni organizaciji po zaščito s knjižico brez slike, naj se mu ne nudi nič in naj se ga smatra kot nečlana. Toliko v vednost in ravnanje glede voznih legitimacij. Uprava lista »Vojni invalid« dostikrat ne more vedeti, h kateremu krajevnemu od* boru spada ta ali oni naročnik, ki navede samo pošto. Zato naj krajevne organizacije sporoče upravi lista vse poštne urade, ki se nahajajo na teritoriju njihovih področij. Končuo bodi omenjeno, da precej orga* nizacij še ni doseglo 20% kvote naročnikov svojih članov. Svetujemo, da akcijo bolj po* žive in povzdignejo naš list. Najpripravneje je, razdeliti delo par poverjenikomi, ki naj gredo od hiše do hiše in pridobe naročnike ter inkäsirajo naročnino. Letošnji invalidski kongres se bo vršil šele enkrat septembra, ker je v zvezi s predpripravami za proslavo desetletnice osvobojenja. Za Oblastni odbor: Tajnik: Predsedinik: Stanko Tomc, 1. r. Matko Štefe, 1. r. Naš list je list „VOJNI INVALID“ Da smo zapisali ta naslov, ga nismo samo zato, da ima ta članek ime, nego zapisali smo ga zato, da postane geslo vsakega voj* nega invalida, Vsake vojne vdove, Vsake vojne sirote in sploh vseh vojnih žrtev. Naš list je list »Vojni invalid«, ker on piše o razmerah vojnih žrtev, o zahtevah ki jih stavimo in za izpolnitev katerih se bo* rimo, o invalidskem zakonu, da se naj iz* vaja, kaj je v njem za vojne žrtve takega, da ne odgovarja za izboljšanje našega bed* nega položaja. List »Vojni invalid« je tisti, ki govori vsej javnosti, da se mora izboljšati invalidski zakon, sprejeti novi, da se naj naše razmere popraVijo. Če bi ne imeli nikogar, ki bi javnosti to govoril, kdo bi vedel za naše zahteve in kdo bi z nami pomagal, da se "čujejo ne samo v državnih uradih in oblaštvih, nego povsod. Poskusili smo že en mesec biti brez na* šega lista in videli smo, da se je zgodilo, kakor bi se nas postavilo v nekako puščavo, kjer nimamo stika s svbjimi sotrpini in kjer nas nikdo ne sliši. Biti brez lista pomeni, da razpršimo v nič in da ne moremo drug nrugemu povedati, kako nam je in kaj nas oh, niti opozoriti nobenega, kaj se godi in KaJ naj ukrenemo v tem ali onem slučaju. In ko smo na delegatski anketi Vse to gotovih, smo sklenili, da list moramo imeti. Sklenili smo, da se naj vsak krajevni odbor obveže, da med svojim članstvom, v svojem okolišu skrbi, da bo vsak invalid naročnik lista. Ker naročnina je tako nizka, da se to zmore, ako je le volja za to. Uspehi so bili povoljni. List je napredoval. Ali mora še bolj. Zato treba, da krajevni odbori še bolj zastavijo Svoje moči in svoj Vpliv, da bo uprava lahko rekla: Tritisoč naročnikov ima* mo. List se naj poveča! Sedaj je poteklo prvo polletje. Narečni* no je treba obnoviti. Upravništvo je na prvi strani pozvalo naročhike odnosno krajevne odbore, da to store. Naj ne bo ta poziv glas vpijočega v pw ščavi. Naj ne bo sklepanje na delegatskih anketah samo prazno govorjenje. Rezultati sklepov morajo biti vidni in postati meso. List mora biti, je sklenjeno, in ker je skle* njeno, imajo krajevni odbori vršiti, da se Člani naroče nanj in da se plača naročnina. Zato pozivamo, da krajevni odbori za* sučejo rokave in urede, da člani obnove na* ročnino, ki je potekla, ker se list brez de* nar j a ne more tiskati. Naj zavlada med nami vsemi geslo: »Naš list je list »Vojni invalid«.« In k temu zavest: ^ »Ker sem vojna žrtev, moram biti na* ročnik »Vojnega invalida«. Vojne sirote iz Bitolja v Ljubljani. V sredo 13. t. m. je prispela v Ljubljano skupina mladenk, gojenk ženske obrtne šole iz Bitolja v slikovitih narodnih nošah Južne Srbije. »Bitoljska ženska podružnica«, ki si je nadela nalogo, da skrbi za največje žrtve krvavega svetovnega klanja, za vojne sirote, je organizirala ta izlet. Vojne sirote, ki so za naše osvobojen j e in ujedinjenje iz* gubile očete in matere, imajo pri tej »Bitolj* ski ženski podružnici« dobrotnike, ki skrbe, da dobe primerno vzgojo. Pod vodstvom od* bornic so sedaj priredile turnejo po državi, da si ogledajo Jugoslavijo, za katero so se žrtvovali njih očetje in matere. Gospa Vidosava Krstičeva, soproga in* ženerja je Vzorna in požrtvovalna vodite* Ijica. Pripeljala je vojne sirote, v lepih na* rodnih nošah v •Ljubljano, da jim pokaže Slovenijo, da vidijo naša lepa mesta, da spo* znajo svoje najsevernejše brate in sestre. Obenem pa da pokažejo Slovencem del na* rodne umetnosti z juga, del slovanske zg o* dovine. Zakaj vezava kril teh otrok je zna* menita in pomembna. Izvezeni so stari sa* mostani, krone Dušana, Lazarja, devet Ju* govičev, topovi in kondiri kraljeviča Marka. Itd. Vojne sirote so ljubke deklice zagorelih obrazov in da je »Bitoljska ženska podruž* niča« si naložila to zadačo, da skrbi za vojne sirote, je to krasna in posnemanja vredna zadača. Ker tu je dokaz, da se vsaj nekaj nudi vojnim sirotam tega, kar bi lahko imele, če bi živel oče in mati. In nehote se nam vsi* ljuje vprašanje: »Kdo pa za slovenske vojne sirote kaj žrtvuje? Kdo njim kaj nudi?« Odgovor je — molk. Mlade gojenke — makedonske voine si* rote, so nastopile z originalnimi makedonski* mi pesmimi. Predvajale so v četrtek v Ka* zini koncert, ki je bil dobro obiskan in so žele toliko odobravanja in pohvale. Pesmi, ki so jih prednašale, potekajo iz okolice Ohridskega jezera, Bitolja, Velesa, in so jih prednašale originalno, kakor jih poje ta* mošnje ljudstvo. Čisti dobiček te prireditve je namenjen zgradbi doma za vojne sirote v Bitolju. Mi, vojni invalidi, z radostjo beležimo ta dogodek, da so vojne sirote iz Južne Sr* bije obiskale Slovenijo. Kličemo jim: Pozdravljene, sestrice! Po* zdravite naše tovariše, vojne invalide v Južni Srbiji s_ toplim, srčnim pozdravom slovenskih vojnih invalidov, vojnih vdov in vojnih sirot. Invalidsko zdravilišče Golnik. Tako smo običajno nazivali ta zavod, ki je bil kupljen in preurejen po prevratu za zdravljenje tuberkuloznih vojnih invalidov iz sredstev Komisije za vračajoče se vojni* ke, ki je še danes njegova lastnica. Splošne zdravstvene potrebe so kazale zavod razširiti tudi za občo civilno uporabo. Vsled tega je bilo zgrajeno iz raznih držav* nih sredstev, po večini pa namenjenih za in* valide, veliko moderno zdravilišče. Pravza* prav še ni končno dograjeno in opremljeno, vendar pa ima že sedaj prostora za kakih 170—180 mest. Bolniške blagajne ali pa privatniki sami, plačujejo oskrbo za njihova zasedena mesta, za vojne invalide pa ministrstvo socijalne po* litike. Iz vseh teh Sredstev se zavod vzdržuje vendar pa je treba ugotoviti, da je za osobje kakor upravo določeno navadno še posebej iz invalidskih kreditov po državnem bud* žetu. Prišli pa smo do tega, da zavod ne služi več za vse invalidske zahteve in potrebe. Mesta za invalide se polagoma znižuje. Lani smo imeli še 30 mest rezerviranih v tem zdravilišču za vojne invalide, letos jih je pa samo 22 ali celo 20. Ako pomislimo na žrtvovanje invalid* skega denarja za to zdravilišče in primerja* mo to število z vsemi razpoložljivimi mesti, vidimo zapostavljanje. Invalidi prosijo za sprejem in po naših informacijah jih čaka že 40 z rešenimi prošnjami za mesta, ki jih ne morejo dobiti. In vendar imajo invalidi po čl. 10. inva* lidskega zakona zasigurano brezplačno zdrav* ljenje za vse bolezni, ki so jih dobili v vojni. V začetku se je lahko cel zavod vzdrževal samo za vojne invalide, danes pa skoro ni več mesta za nje. Uprava Golnika je prešla v roke ljub* Ijanskega oblastnega odbora in isti dobi pla* čano za 22 mest. Na ta mesta pa pridejo še Poravnajte naročnino! invalidi iz drugih pokrajin kar seveda ne za* viđamo, ampak invalidi imajo vsi pravico po zakonu, da se jim nudi zdravljenje kolikor jih pač je. Če bo šlo tako dalje, kmalu ne bomo imeli več invalidskega zdravilišča Golnika, za ka» terega smo baš mi precej žrtvovali. Invalidi, ki čakajo na zdravljenje so se obrnili po zaščito na udruženje. Po informacijah, ki jih je dobilo udruže? nje, je na vse naše oporekanje nekoliko iz? gleda na zboljšanje. Invalidi so se že samemu ministru soc. politike g. Čeda Radoviču o priliki inšpici? ranja na Golniku pritoževali nad takim po? ložajem. Z ozirom na vse to smo dobili informa? cije pri ljubljanskem] oblastnem odboru, da se pripravlja načrt, ki ga bo potrdil gospod minister, da bodo dobili invalidi (zopet 30 mest na Golniku. Toda to vendar še ne bo pravična re? šitev tega invalidskega vprašanja. Zakaj čaka 40 revežev na zdravljenje, ki ne bodo mogli vsi priti naenkrat v zdravilišče? Inva? lidski zakon jim vendar zasigura zdravljenje. Poleg teh 40 revežev v 'Sloveniji, jih je pa gotovo še več drugod, ki jim tudi invalidski zakon dovoljuje zdravljenje. S takim sistemom, da bi morali še ne? ozdravljeni dajati mesta drugimi pa tudi ne smemo reševati zdravstveno vprašanje in? validov. Za to morajo biti za take invalide sred? stva brez vsakih omejitev. Politične beležke. £ Vlada velike koalicije v Nemčiji. Ker so pri zadnjih državnozborskih volitvah v Nem? čiji socialisti najmočnejša stranka, je dr* žavni predsednik maršal Hindenburg poveril sestavo novega kabineta predsedniku social? no?demokratične frakcije v Reichstagu Mül? lerju?Frankenu. Zagrebški veliki župan dr. Stopar upo* kojen. Na njegovo mesto je imenovan dr. Peter Zrelec. Rumurifiki zunanji ministe^ Titulescu pride v Beograd. V Beogragu bo le malo časa, ker se čez teden dni sestanejo v Bukarešti zunanji ministri Male antante h konferenci. Pretmje čehaslovaških socialistov s splošno stavko. Na seji vseh socialno?demo? kratskih strokovnih organizacij se je skle? nilo kot skrajno sredstvo proti novelizaciji socialnega zavarovanja, ki jo namerava iz? vesti vlada, in ki hoče poslabšati sedanji zakon o socialnem' zavarovanju, proglasiti splošno stavko v Pragi, ki bi se pozneje ra;z? širila na Vso republiko in 'odločitev vseh 114 socialno?demokratskih poslancev. Zastopniki vladnih strank menijo, da zaradi odložitve teh mandatov parlament ne bi postal dela? nezmožen. Združitev Avstrije z Nemčijo. Ta ideja straši razne države, ali k temu koraku gre sicer ta zadeva stalno, četudi počasi. Pred kratkim je avstrijski kancler dr. Seipl go? voril o energičnem nadaljevanju dela za iz? enačenje obeh držav. Ugotovitve dr. Seipla, ki so izšle iz predpostavke, da je svet na potu do večjih edinic in potrebe pridružiti Av? stri’° it ,taki večji edinici, se bodo morale zalbeležiti kot simbol napredka naravnega razvoja v Evropi. Sedaj' se v časopisih deba? tira in razpravlja o tem govoru in se vidi, da je k temu problemu zopet storjen korak naprej. Stabilizacija franka. Ministrski svet v Parizu je na svoji seji sklenil stabilizacijo franka, ki je sedaj gotova stvar. Datum in stanje stabilizacije še sicer nista določena, ker se bosta določila z zakonskim predlo? gom. Iz poljskega parlamenta. Povodom debate o vojaškem proračunu so v sejmu socialisti? čni poslanci ostro napadli vojnega ministra, češ, da je prekoračil proračun za celo tre? tjino, ne da bi zaprosil pooblaščenja v par? lamentu. „ Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Med našo m avstrijsko vlado je bil dosežen spo? razum, po katerem se bodo pogajanja za re? vizijo trgovinske pogodbe nadaljevala 16. junija na Dunaju. Južnokitajska armada pod poveljstvom Čamgkajška je zasedla Peking. General je nato podal ostavko z utemeljitvijo, da je z zasedbo Pekinga dovršil svojo nalogo. Četrt stoletja je preteklo 11. junija 1928, ko je predvojna Srbija odstranila nesrečno dinastijo Obrenovičev, ki je prinesla narodu in državi veliko zla. Srbski narod je pozval na prestol potomca slavnega osvoboditelja Karadjordja, Petra L, prlvega kralja Jugo? slavije. S povratkom Karadjordjevičev na čelo Srbije pričenja nova doba za razvoj in razmah Jugoslavije. Naše gibanje. Poset g. ministra na Golniku. Tovariš nam poroča: Pred kratkimi je posetil zdravilišče na Golniku minister socialne politike g. Čeda Radovič. Po pregledu zaveda je govoril s tamkaj se nahajajočimi vojnimi invalidi, ki so bili zbrani v čitalnici zavoda. V imenu vseh je nagovoril ministra invalid tov. Knaus. G. minister je vprašal invalide, ako so zadovoljni z oskrbo? Vsi so pohvalili predvsem g. šefzdravnika dr. Neubauerja, ki vsestransko skrbi za njihovo uspešno, zdravljenje ter tudi upravo, tako da se počutijo kakor doma. Invalidi so se pa pritožili, da so se za nje tako skrčila mesta na Golniku, vsled česar so pri zdravljenju močno prikrajšani. G. minister je 'obljubil temu odpo-moči in preskrbeti eventuelno sredstva iz invalidskega narodnega fonda za povišanje invalidskih mest. Izrazil pa ie tudi željo navzočemu predsedniku ljubljanskega oblastnega odbora g. dr. Natlačenu, da bi oblastna odbora pomagala temu invalidskemu zdravljenju. Dalje so invalidi izrazili zahtevo, da se mora popolnoma obnemogle tuberkulozne invalide smatrati tudi za pretežke in jih sprejemati v invalidske domove kot hiralce. G. minister je obljubil temu vprašanju obdržati pozornost ter gledati na možnost spremembe tozadevnih nadpreglednih predpisov. Tudi so izražali nekateri invalidi želje, da bi dobili nove obleke. Končno pa se je razvila debata o zastanku rešitev višjega invalidskega sodišča. Nekateri invalidi v zavodu še nimajo sodnih sklepov o invalidnini. Eden izmed tovarišev ni dočakal invalidnine in je prej umrl. Zato je naročil g. minister, da naj uprava zavoda zbere vse podatke ter jih pošlje v ministrstvo, da bo posredoval za hitre rešitve glede invalidnin. Ker so zahtevali invalidi takojšnjo izplačilo vseh zaostankov, je odgovoril g. minister, da je to mogoče le v mejah vsakoletnega budžeta. Krajevni odbor Celje poziva vse one člane, ki še nimajo novih legitimacij za trikratno polovično vožnjo po železnici, da se v lastnem interesu čimpreje zglasijo v pisarni imenovanega odbora v svrho prijave.^Vsak invalid naj prinese s seboj sledeče: člansko knjižico Udruženja, zadnji odrezek od prejete pokojnine in 10 Din v gotovini.^ Izredni občni zbor v Žužemberku se je vršil dne 20. maja t. L, ker je nekaj članov prejšnjega odbora odstopilo. Občni zbor je vodil delegat tov. Dornik. Izvoljen je bil nov odbor iz tov. Ivana Vidmarja, Glavana, Lavriča. Kmeta. Žitnika; nadzorni odbor pa iz tov. Jožeta Vidmarja ter Koželja in Komana. Skiieanje izrednega občnega zbora v Kozjem. kjer se mora stara podružnica še reorganizirati in 'organizacija zopet upostaviti, je objavljeno po lepakih v vsej okolici. Občni zbor se vrši 24. junija t. 1. pri tov. Podlinšku. Čas je objavljen na lepakih. Pride delegat. Pozivamo vojne žrtve, da se sigurno v lepem številu udeleže. Za vozne legitimacije. Zadnjič smo poročali, da je mogoče dobiti vozne legitimacije le osebno pri Računovodstvu delegacije ministrstva financ odsek za vojaške mirovine, in pozvali tovariše, da nai pošljejo- za poštnino, da jih razpošlje naš oblastni odbor. Zadeva pa se je sedaj tako uredila, da pošilja gori omenjeno računovodstvo samo legitimacije uradno in brezplačno direktno na naslovljence. Radi po-šiljatve vozne legitimacije ni treba torej nobenemu skrbeti in naprošati našega oblastnega odbora. Za železniške legitimacije. Kakor smo že poročali, je po odredbi- ministra za promet kompetentna sprejemati spiske za izdajanje voznih legitimacij le finančna uprava. Vsled tega morajo tudi občine in sreska poglavarstva, ki so zbirali podatke po naročilu velikih županov, pošiljati iste finančni upravi. To tudi seda[ vrše, ali pa se posamezniki direktno obračajo na njo. Toda vsi, tako sreska poglavarstva kakor privatniki pošiljajo podatke s slikami in denarjem na naslov Delegacije ministrstva financ v Ljubljani. To,ni zadostno, ker delegacija ima več oddelkov, ki pa niso vsi v eni stavbi in vsled tega povzroča napačno pošiljanje mnogo dela radi odstopanj. Spiski in dopisi naj se naslovijo vedno natančno na Računovodstvo delegacije ministrstva financ, odsek za vojaške mirovine v Ljubljani, Šentpe-terska vojašnica. Pristopanje k Ljudski samopomoči za podpiranje v smrtnih slučajih je vedno večje. Ljudje so^ prišli d» prepričanja, kako koristno je to društvo. Društveno obvestilo od 1. maja t. 1. objavlja 8 slučajev izplačanih podpor umr- lim članom iz različnih krajev. Dotični so pristopili šele pred par meseci, njihova čakalna doba še ni izpolnjena, a vendar so že dobili znatne podpore po 500 Din, 2500 Din in 9000 Din. Vse to pa za malenkostne pristopnine. Za nas vojne žrtve je to društvo zelo koristno, posebno ker vsak z lahkoto zmore malenkostno denarno žrtvovanje. Kdor misli zasigurati podporo svojcem za slučaj smrti, naj pristopi. Zahteva naj' pristopnico od zastopnika tov. Stanko Tomca, tajnika udruženja invalidov v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica. Iz Trebnjega. Na binkoštni ponedeljek popoldne je bil žalosten pogreb na našem pokopališču. Pokopali smo blagopokojne članico vojno vdovo Ano Papež iz Kamne gore. Članstvo se je udeležilo pogreba korporativno. Pretresljiv pogled je bil na vrsto črno oblečenih vojnih vdov in za njimi invalidov. Vdove so nesle lep društven venec iz svežih cvetlic, v katerega je bila vpletena trnjeva krona, simbol trpljenja. Ob odprtem grobu se je poslovil v imenu udruženja od pokojnice tov. Josip Novak. Na stotine navzočih je jokalo na pretresljive besede, ki so proti koncu napravile glasno ihtenje vseh. Saj ni čuda! Ob grobu je jokalo 6 po večini še nepreskrbljenih otrok, ki so sedaj brez staršev. Pokojna je bila stara 53 let, toda spravila jo je v grob jetika, ki jo je dobila od trpljenja, skrbi in žalosti. Bila je pridna in skrbna gospodinja, daleč na okoli čislana. Naj ji ostane blag spomin, zapuščenim otrokom pa naše sožalje. Dr. Valentin Flerin f. Po kratki bolezni je preminul dne 1. junija t. 1. v javni bolnici v Celju obče znani in priljubljeni višji sodni svetnik g. dr. Valentin Flerin, vodja okrožnega sodišča v Celju. Reševal je tudi invalidske zadeve. Pokojni je bil zelo socialno čuteč človek, zlasti do vojnih žrtev, o čemer priča dejstvo, da je jv razmeroma kratkem času hitro in ugodno rešil na tisoče prevedb po novem invalidskem zakonu. Pokojni pa se ni omejeval samo na reševanje prevedb, tudi za vsa detajlna invalidska vprašanja se je zelo zanimal. To potrjuje, daje — menda edini med sodniki — postal naročnik našega lista »Vojni Invalid«, iz katerega je črpal vse informacije o stanju vojnih žrtev. Da je bil pokojni med invalidi, vdovami in sirotami ter v ostali javnosti zelo čislan in spoštovan, je pokazala njihova velika udeležba pri pogrebu, ki se je vršil v nedeljo, dne 3. junija t. 1. iz celjske bolnice na mestno pokopališče. S smrtjo g. dr. Flerina so vojne žrtve izgubile moža-zaščitnika, katerega izgubo se bo dalo te težko nadomestiti. Za njegovo dobro in požrtvovalno delo v korist vojnih žrtev mu večna hvala! Slava njegovemu spominu — njegovi rodbini pa naše iskreno sožalje! Krajevni odbor U. V. I. Celje. Zahvala. Pravi socialni čut in pojmovanje bednega stanja, ki zavzema vedno širše meje med nesrečnimi vojnimi žrtvami, je ponovno pokazalo prebivalstvo mesta Celje in vse okolice na tomboli Krajevnega odbora U. V. I. v Celju v četrtek, dne 7. t. m. Dobiček tombole je bil, kakor vsako leto, tudi letos namenjen podpornemu skladu za najpotrebnejše člane invalide, vdove in sirote, da jim-, je na ta način ublažena usoda, v katero jih je pahnila svetovna vojna. Javnost je namen prireditve do? bro razumela, zato se je v velikem številu odzvala. S tem je pripomogla, da je bil gmotni uspeh tombole kljub temu, da sta se na ta dan vršili v Celju še dve drugi prireditvi — vsestransko zadovoljiv, obenem pa je pokazala, da hoče biti tudi ona deležna zaslug pri pobijanju bede vojnih žrtev. In res! Zasluge so velike tako pri cenj. darovalcih lepih in dragocenih dobitkov, kakor tudi pri nakupovalcih srečk. Eni kot drugi so pripomogli k uspehu te prireditve, zato jim Krajevni odbđir U. V. I v Celju v imenu vseh svojih včlanjenih vojnih invalidov, vdov in sirot izreka najsrčnejšo zahvalo, _ proseč jih, da ostanejo tudi v bodoče naklonjeni prireditvam Krajevnega odbora, kakor so bili doslej. Trafiko je oddati v Fužinah pri Ljubljani. Osebe, ki so zaščitene po- invalidskem1 zakonu in ki reflektirajo na to trafiko, naj se zglasijo ekom S dni v pisarni krajevnega odbora U. V. v Ljubljani, kjer dobe potrebna navodila. Tombola. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Velikih Laščah priredi na praznik 29. junija javno tombolo v prid vojnim žrtvam. Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zanjo odgovarja: France Štrukelj.