Izhaja od
meaeca oktobra 1965
List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno
Leto izhajanja: XIII
glasilo DELAVCEV TOSAME
KULTURNI
Slovenci praznujemo 8. februar-la svoj kulturni praznik, obletnico srnrti našega velikega človeka — Pesnika, dr. Franceta Prešerna.
Ta slavni pesnik je pisal pesmi
ZAKAJ TAKO?
Bilo bi prav, da bi se vsi odgo-vorni in pristojni zamislili o noti-C1> ki je izšla v časopisu »Delo«, v soboto, 25. decembra 1976 na pr-y* strani. Da ne bo nesporazumov, bom v celoti prenesel napisano poročilo.
»Vedno manj ljudi se odloča za tekstilni poklic, pripetilo se je ce-1°. da sta od petih študentov, ki s° vpisani v zadnji letnik fakultete te panoge, le dva Slovenca, pri tem Pa je jasno, da bo kreatorsko in tudi drugače kakovostno usmerje-na slovenska industrija brez sposobnih delavcev le težko vzdržala v
PRAZNIK
v času, ko je bilo slovenske literature še zelo malo. Pisateljevanje Valentina Vodnika je bilo le uvod k naši narodni kulturi. Zato je bila Prešernova pesem v slovenskem jeziku tem večjega pomena. Njegov Sonetni venec in druge pesmi so vrednotene tudi v svetovni literaturi.
Prešernovega dela in njegovega pomena za Slovence še dolgo po njegovi smrti niso priznali, čeprav je bilo že takrat čutiti v pesmih prizadevanje za bratstvo in enotnost vseh ljudi. Kljub svoji ustvarjalni moči, volji, izobrazbi ter svobodoljubnemu značaju ni mogel prodreti v naše založništvo skozi takratno strogo cenzuro.
Šele Josip Stritar je Prešernovo delo postavil v ospredje slovenske kulture. Pesnik je izpovedoval domovinsko ljubezen, vero v lepšo prihodnost slovenskega naroda. Zato je naše ljudstvo že vsa leta med vojno praznovalo ta kulturni praznik.
konkurenčnem boju doma in v tujini.«
Kaj smo storili, da bi bilo drugače, da bi se mladi vpisovali v šole te panoge v taki meri, da bi zadostili potrebam tekstilne industrije in pozneje izšolani pomagali pri razvoju in modernizaciji le-te.
To bomo dosegli le tako, da bomo vendar že enkrat tej veji industrije dali mesto, ki ji pripada. Saj je ravno ta industrija takoj po vojni in še pozneje z vso svojo akumulacijo prispevala v veliki meri k razvoju ostale industrije v Sloveniji in Jugoslaviji. Dajmo že enkrat tudi mladim, ki bi se morda radi odločili za ta poklic, zagotovilo, da lahko v tem vidijo svojo bodočnost. Bomo še čakali? Ni morda danes za to že prepozno?
KONJIČEK
Ure so po ustroju in načinu delovanja zelo različne naprave. Sončne ure so poznali že v starem Egiptu in na Kitajskem. V starem veku so Grki in Rimljani gledali v vodne in peščene ure. Pred nekaj manj kot 700 leti pa je začel človek meriti čas z mehaničnimi napravami.
stran 5 in 6
Letne konference Osnovne organizacije sindikata
Sindikalna organizacija je najosnovnejša družbeno politična organizacija, v katero je treba usmeriti vse svoje sposobnosti, skrb za uresničevanje Zakona o združenem delu, kar velja tudi za nalogo, to je, delitev dohodka po rezultatih dela.
(Nadaljevanje na 2. in 3. strani)
Poročilo nadzornega odbora o nadzoru finančnega in materialnega poslovanja osnovnih organizacij sindikata Tosama
Glede na priporočilo priloge Delavske enotnosti »Sindikati« št. 6 z dne, 16. 10. 1976, smo pri pregledu ugotovili naslednje:
Uvedena evidenca nad izdatki in dohodki je v skladu s postopkom, ki ga opisuje knjižica »Sindikati« št. 3.
Glede na novo organizacijo sindikata v naši delovni organizaciji, se mesečno pravilno obračunava dohodek sindikalne organizacije in deli v pravilnem razmerju 40 % za nas in 60 % za občinski svet Zveze sindikatov.
Ker so vsi delavci člani sindikata, se avtomatsko pri obračunu osebnega dohodka odtegne delež za članarino, zato ni kartoteke in pristopnic.
Priloge k bančnim izpiskom so pravilno dokumentirane. Blagajni čarka bo v tem mesecu zahtevala pismeno obvestilo o blagajniškem maksimumu.
Vsi dohodki in izdatki so redno knjiženi in pravilno dokumentirani. Dokumentom so priložene vse priloge, ki so tudi pravilno dokumentirane. Blagajna in arhiv so pod
ključem in ustrezno shranjene, osnovne organizacije sindikata so imele enovit delovni in finančni načrt, zato tudi izdatki niso mogli
biti razbiti po OOS. Izdatki se pravilno uporabljajo po sprejetem načrtu. Ravno tako se dotacije delovne organizacije uporabljajo v skladu s finančnim načrtom.
Finančna sredstva zbrana iz članarine bo treba v tem letu bolj namensko uporabiti za politično delovanje sindikata. Za izbiro naj-pomembnješih političnih nalog bo potrebna široka in temeljita akcija vseh članov sindikata.
Posamezne OOS bodo v tem letu morale imeti svoje finančne načrte da se bo poleg dohodka, ki je voden že sedaj po OOS, tudi izdatke vodilo na enak način ter, da bo pri letnem pregledu mogoče ugotoviti skladnost s finančnim načrtom.
Materialno poslovanje je treba urediti prav tako vzorno kot je sedaj finančno poslovanje.
V letošnjem letu je treba za to obsežno in zahtevno delo določiti mesečno nagrado, ki jo prejme blagajnik finančnega poslovanja osnovnih organizacij sindikata.
Za nami so letne konference OOS in ob tej priliki smo predsednike povprašali, kako ocenjujejo delo organizacije v preteklem letu. Preberite, kaj so nam povedali:
OOS TOZD Saniteta 2 — predsednik Helena Kerč
00 sindikata Saniteta 2, je v preteklem obdobju aktivno delovala, saj je imela 10 sej in obravnavala oz. sprejela te-le zaključke in naloge za bodoče delo.
Poleg vsakodnevnih akcij sindikata, smo izpeljali tudi:
— posojilo za ceste, pomoč Posočju, razpravo o predlogu Zakona o združenem delu, volitve v TOZD, sprejem samoupravnih aktov, letovanje in zdravljenje članov kolektiva, pomoč socialno ogroženim in podobno. Sindikat postopoma postaja najpomembnejša družbeno-politič-na organizacija, v katere delo se mora vključiti sleherni član kolektiva.
Posebno bi želela izraziti nezadovoljstvo ob udeležbi na letni konferenci delavk iz našega oddelka in želim, da bo sodelovanje v prihodnje večje!
OOS TOZD Saniteta 1 — predsednik Vasilija Florjančič
V letu 1976, ko je nastopila prelomnica v medsebojnih odnosih in se je pričel uveljavljati Zakon o združenem delu, je naš sindikat deloval bolj ali manj uspešno na nekaterih delovnih področjih oz. družbeno političnih akcijah. Lahko
pa rečemo, da so akcije, kot so.
tolmačenje Zakona o združenem delu, Posočje, posojilo za ceste, zdravljenje in letovanje delavcev in sprejemanje samoupravnih aktov itd. uspele.	.
Sindikalna organizacija je najosnovnejša družbeno politična °r ganizacija, v katero je treba u®rrl<l riti vse svoje sposobnosti, skrb z uresničevanje Zakona o združene! delu, kar velja tudi za nalogo, je, delitev dohodka po rezultati dela.
(Nadaljevanje z 2. strani)
Poudariti moram, da sindikat ni določeni poverjenik dolžnosti, temveč vsi zaposleni v naši temeljni organizaciji in če bomo zastavljene cilje reševali skupno, bo sindikat služil svojemu namenu.
OOS TOZD Filtri — predsednik Peter Kočar
Minilo je ravno leto, od kar smo sli v več OOS Tosame. V tem času smo obravnavali poleg rednih ak-oij sindikata še volitve po TOZD, kadrovske zadeve, obravnava Zako-na o združenem delu, obravnava samoupravnih sporazumov, posojilo za ceste in ostale akcije, kot ?° 8. marec, letovanje in zdravljen-■le naših delavcev ter obdaritev ot^°k za dedka Mraza.
Pri vsem tem se še vedno prema-lo posvečamo pogojem dela v sa-hiem oddelku. Zdi se mi, da pristojna služba premalo skrbi za počutje delavcev.
v. Upam, da bo tudi OS Filtri za-Zlvela popolnoma s pomočjo samoupravnih organov kot so DS in DK rntri, ki še ni aktivna.
. Na koncu bi še pripomnil, da Jc vsak začetek težak.
OOS DSSS — predsednik Štefan •sozman
Sindikalna organizacija v DSSS ■!e v preteklem mandatnem obdob-■lu zadovoljivo opravila naloge iz Področja, kot je:
—	razlaganje »Osnutka Zakona o združenem delu«
—	aktivno je sodelovala pri zbiranju sredstev za posojilo za ceste
—	aktivno je sodelovala tudi pri pripravi in organizaciji dela v prostih sobotah, čigar sredstva so bila namensko podarjena prizadetim v Posočju in Breginj-skem kotu.
V vseh teh akcijah se je izkazala visoka zavest vseh zaposlenih tako pri osvajanju novega znanja in načel iz Osntuka zakona o združenem delu kot tudi pri realizaciji solidarnostne pomoči prizadetim ha potresnem področju.
Pohvalno je tudi dejstvo, da so v teh akcijah složno nastopale, organizacija ZK, sindikata, mladinska organizacija samoupravni organi in vodstvo podjetja, kar se je pozitivno odrazilo v končnem rezultatu — uspehu.
Nenazadnje je bilo v preteklem obdobju izraženo praznovanje Dneva žena, Dedka mraza in od strani KOOS je bilo preskrbljeno tudi za premog in sadje vsem zainteresiranim v podjetju. V prihodnjem mandatnem obdobju pa bo poudarek sindikalne aktivnosti usmerjen na uresničevanje zakonskih določil Zakona o združenem delu v celotno delovanje DSSS v naši organizaciji združenega dela. Z obvezno aktivno vključitvijo teh Zakonskih in Ustavnih načel v naše vsesplošno družbeno in poslovno življenje si bomo ustvarili vse pogoje za dobro in uspešno poslovanje v prihodnosti.
S Posočja nam sporočajo
Tolminsko občino je prizadel laja 1976 potres, ki je povzročil grom no škodo na stanovanjskih, fospodarskih in komunalnih ob-šk u ' P°tres Je slasti prizadel .Kocto v vaseh na levem bregu
Soče, v Kobaridu, Breginjskem kotu in v vaseh proti Bovcu. Tudi v ostalih vaseh v občini je .povzročil škodo, ki je terjala in bo terjala velike napore delovnih ljudi in občanov še'v naslednjih letih, da od-
pravimo njegove posledice. Dodatno škodo in še večje probleme nam je povzročil potres 11. in 15. septembra, ki je zlasti v nekaterih vaseh poškodoval še tisto, kar se je dalo popraviti.
Takoj po potresih septembra smo morali spremeniti program dela, ker je to narekovalo stanje, ki je nastalo v naših vaseh.
Pričeli smo z izgradnjo 475 montažnih stanovanjskih objektov, 30 večnamenskih montažnih objektov in sanirati tista stanovanja, ki so bila še uporabna.
Od prvih dni dalje so pričeli delati v krajevnih skupnostih urbanisti, gradbeni delavci, montažerji in njihovi kooperanti. Več kot 40 gradbenih inženirjev in tehnikov nadzoruje dela in svetuje našim občanom kako naj popravijo, da bo hiša trdna in varna. Pomoč je prihajala iz vseh krajev, v akcijo obnove »Posočja« so se vključili vsi delovni ljudje in občani naše republike. Tudi iz sosednijh bratskih republik so nam priskočili na pomoč v materialu in denarju. Pomagali nam bodo pri obnovi šolskih objektov.
V	Posočju so v poletnih dneh delovale mladinske delovne brigade iz različnih krajev naše domovine. Od prvih dni je na našem območju na najkritičnejših mestih in delih prisotna JLA.
Zlasti po septembrskem potresu so prihajali delovni ljudje in občani iz različnih krajev naše republike in nam pomagali pri odpravljanju posledic potresa. Delali so pri tistih delih, kjer je bilo najbolj potrebno. Spravljali so poljske pridelke, odvažali pohištvo iz hiš, čistili ruševine in delali na stalnih delih pri novogradnjah in sanacijah stanovanjskih objektov.
V	najtežjih trenutkih za našo občino, občane in delovne ljudi, so nam bili ob strani vsi in to nam je dajalo moči, da smo mi občani sprejeli odločne ukrepe za odpravo posledic potresa.
Ponovno je bila izpričana solidarnost do ljudi in krajev, ki jih je prizadela nesreča. To pa pomeni mnogo več kot samo delovni učinek, ki je bil in bo izredno pomemben, to je dokaz zavesti in predanosti samoupravni družbi, ki človeka ne pusti v stiski nikdar samega. Ne da se napisati, kaj smo vse ob tistem trenutku, ko ste nam bili ob strani, občutili. Vse to nam je vlivalo vero in moč v lepši jutrišnji dan. Brez vaše prisotnosti, pomoči in dela, ki ste ga opravili vsega tega ne bi zmogli. Premalo vam bomo rekli, če rečemo samo hvala, povedati bi vam morali vse tisto, kar so naši občani doživljali. ob nesreči, ki jih je prizadela. Ko so videli, da ste ob njih in da jim pomagate, se jih je ponovno navzela samozavest, za kar ne najdemo besed hvaležnosti, ker bese-
(Nadaljevanje s 3. strani)
da ne more povedati tega, kar človek občuti, ko v stiski ni sam.
Vljudno vas prosimo, da prenesete našo zahvalo in priznanje za pomoč, ki ste nam jo nudili, vsem članom vašega kolektiva. Vse to bomo znali vedno ceniti, naša obveza pa je, da bomo pravilno, v skladu s sprejetimi pravilniki, do-
deljevali pomoč in da vse naše napore vložimo, da čimprej saniramo škodo, ki nas je prizadela.
Želimo vam mnogo uspehov pri vašem delu, da bi v tem letu dosegli vse tisto, kar si želite in da bi člani vašega kolektiva doživeli čimveč srečnih in prijetnih dni.
Še enkrat lepa hvala za vse, kar ste naredili za tolminsko občino.
Usmerjeno izobraževanje (osnutek)
Hiter in skokovit družbenopolitični, gospodarski, tehnični, tehnološki in kulturni razvoj v svetu občutno prehiteva večino vzgojnoizo-braževalnih sistemov, ki v sedanji obliki ne omogočajo zadovoljivega usposabljanja potrebnih strokovnih delavcev.
Osnovno šolo smo že dokaj poenotili in posodobili, kar ne moremo trditi za področje srednjega, vi šjega in visokega šolstva. 7. kongres ZKS in 10. kongres ZKJ sta sprejela sklepe ter resolucije o reformi vzgoje in izobraževanja s po sebnim poudarkom na usmerjenem izobraževanju.
Nekatere neustreznosti sedanjega srednjega, višjega in visokega šolstva:
—	različne vrste srednjih šol (poklicne, tehniške, gimnazije ...) se razlikujejo po obsegu splošne izobrazbe že na samem začetku in ne dajejo enakih možnosti nadaljnjega šolanja, čeprav so v vseh šolah nadarjeni in sposobni učenci;
—	izrazita dvotirnost, ko ena vrsta šol usposablja pretežno za proizvodno tehnične, druga pa za intelektualne poklice;
—	pojavlja se negativna selekcija, ki izloči do 35 % učencev srednjih šol,
—	gimnazije splošne smeri ne usmerjajo v poklic že na srednji stopnji in ne izobražujejo za takojšnjo uključitev v organizacije združenega dela;
—	posledica nenačrtnega usmerjanja v poklice je višek ali primanjkljaj nekaterih zelo pomembnih profilov;
—	prevladuje frontalni način šolskega dela namesto učenčevega ustvarjalnega sodelovanja. Kratek oris usmerjenega izobraževanja:
Temeljna usmeritev usmerjenega izobraževanja je: »za delo, iz dela, ob delu, na delu« kar pomeni:
—	»za delo« — usposobitev za določen poklic,
—	»iz dela« — ponovna vključitev v redno izobraževanje za določen čas, med tem pa ostati v
odnosu z matično delovno organizacijo,
—	»ob delu« — izobraževanje ob redni zaposlitvi v večernih šolah tečajih in drugo,
—	»na delu« — usposabljanje in dopolnjevanje neposredno na delovnem mestu.
Model sistema usmerjenega izobraževanja:
—	1. faza — trajala bo 2 leti. Bo pretežno pripravljalna, usmerjevalna faza. Le okoli 20 % učencev bi že v tej fazi pridobilo določeno usposobljenost za opravljanje poklicev ožje specialnosti, kar pa ne bo ovira kasnejšemu doseganju višje stopnje usposobljenosti.
—	2. faza — je finalna faza in bo trajala od enega semestra (polletja), ki pa ne bo polletje v starem pomenu, ampak prilagojeno določeni zahtevnosti poklica za doseganje vseh možnih stopenj usposobljenosti. Tu bo prevladovalo individualno in skupinsko delo ob seminarskih tečajih. Končana prva faza mora zagotoviti vsem, ki so se vključili v usmerjeno izobraževanje ali poklic ožjega profila, nadaljnjo pravilno usmeritev, ki jo bo posameznik izbral. V drugi fazi na primerni stopnji bo dosegel tisto usposobljenost za konkretni poklic, ki jo v dani starostni dobi zmore. V tem je bistvo pozitivne selekcije, ko skoraj nihče ne bo ostal neusposobljen za bolj ali manj zahteven poklic. Kako bomo organizirali usmerjeno izobraževanje v Domžalah do leta 1980?
Prva faza usmerjenega izobraževanja za vse učence, ki jih je letno okoli 500 in se po osnovni šoli odločijo za nadaljnje šolanje, bo organizirana v domžalskem šolskem centru, razen za tiste, ki se bodo že v osnovni šoli odločili za specialne šole (npr. vojaške, kadetske, pomorske).
V tem primeru bo združeno delo bolj neposredno vplivalo na poklicne odločitve, učenci pa bodo še dve leti ostajali v domačem oko-
lju. Socialno šibkim bo omogočena domska oskrba in neposredna pomoč, osnovnošolska svetovalna služba bo skladneje delovala s službami v usmerjenem izobraževanju pri svetovanju za izbiro najboljše poklicne usmeritve, kar je pogoj za socialno varnost in za osebni ter splošni družbeni razvoj.
Druga faza usmerjenega izobraževanja se bo razvila in dopolnila tako, da bo izhodišče obstoječa mreža srednjih šol v občini in potrebe združenega dela, kar se u-jema s predvideno mrežo centrov v ljubljanski regiji. Po potrebi bodo organizirani premestitveni oddelki višjih in visokih šol ter drugih centrov za usmerjeno izobraževanje, če bo za te oddelke v domžalski občini dovolj kandidatov in bodo obstajali ustrezni pogoji.
Pri dosedanji organizaciji izobraževanja v občini še vedno primanjkuje kadrov v tekstilni, kemijski, konfekcijski in papirni industriji. Premalo bi bilo tudi administrativnih, gostinskih in trgovskih delavcev.
Na 7. seji skupščine Skupnosti ljubljanske regije so bile v zvezi o sistemu in organiziranju usmerjenega izobraževanja na območju ljubljanske regije sprejeti sklepi in stališča, da se pospeši in okrepi prizadevanje za hitrejše ustanavljanje in oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti. Potreben je dogovor med občinami v ljubljanski regiji, zlasti glede oblikovanja centrov, ki bodo vključevali tudi drugo fazo usmerjenega izobraževanja Podpirati moramo prizadevanja za izgradnjo novih objektov in skrbeti za manj razvita območja, kar naj se zagotovi z ustanavljanjem pre-usmeritvenih enot v obliki prve faze usmerjenega izobraževanja in večjih ter močnejših centrov z določenimi usmeritvami, pogojenimi s potrebami združenega dela in interesi delovnih ljudi in občanov posameznega območja.
ZAHVALI
Prijetno sem bil presenečen in vesel, da me niste pozabili v času moje bolezni.
Iskrena hvala za darilo in obisk.
Ciril Gaberšek
Ob boleči in prerani izgubi moje drage mamice Angele Vidmar, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za podarjeni venec, vsem v podjetju, ki ste nam izrekli sožalje, jo pospremili na njeni zadnji poti ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč!
Milena LimovŠek
Ura je naprava za merjenje ča-sa- Ne glede na način delovanja in čolžino merjenih časovnih razmakov je vsem tem napravam — to Je uram — skupno to, da so v osnovi namenjeni istemu namenu — meritvi časa. To trditev se najde v vsakem leksikonu. Seveda pa ni mkjer rečeno, da mora imeti ravno vsaka leksiko grafika trditev. Ko sva pred časom načela pogovor z Viktorjem Gaberškom o urah, se m' je zazdelo, da pri njem omenjena trditev ne drži stoodstotno. I ani, to je takoj videti, so ure ze-10 zanimiv mehanski sklop, kate-jega poznavanje delovanja je bolj čudovita stvar kot namen sam. Tu
Ure so po ustroju in načinu delovanja zelo različne naprave. Sončne ure so poznali že v starem Egiptu in na Kitajskem. V starem veku so Grki in Rimljani gledali v vodne in peščene ure. Pred nekaj manj kot 700 leti pa je začel človek meriti čas z mehaničnimi napravami. Mehanične ure raznih izvedb in raznoraznih dodatkov so se razvijale do danes. In se še razvijajo, čeprav v novejšem času dobivajo v električnih kvarcnih in podobnih časomerilnikih vse večjo konkurenco.
Viktorju se zdijo kot zbiratelju seveda, najbolj zanimive tiste me-
Vjktor ne more zatajiti poklicnegi I rbca«, ki mu je potreben pri de U m vodenju poslov v mehaničn
Poznavanje funkcij gibljivih me-anizmov v ustroju delovnih na-Prav je pri vzdrževanju potrebno.
Po drugi strani pa Gaberšek gleda na ure še z drugega kota — K Ui rekli zbirateljskega kota. , aksni dve leti bo, kar gleda na i/6 ^ot. zbiratelj in od takrat zanj , r<: bolj budijo zbirateljske strasti °t zeljo po točno izmerjenem ča-
hanične ure, ki jih koderkoli vidimo in na kratko označimo za stare.
V dveh letih zbiranja se je znašlo v njegovi zbirki starih ur okrog 40 primerkov. Zbirko sestavljajo ročne, žepne, budilke in raznovrstne stenske ure. Prevladuje predvsem ta zadnja zvrst ur. Med njimi so ure zelo preprostega izgleda kot tudi tiste v katere je izdelovalec volžil precej fantazije. Tako niso zanimive samo kot mehanične naprave, ki bijejo na vse mogoče načine v raznoraznih tonih, ampak je zanimivo pogledati tudi okraske, ki sestavljajo njihovo zunanjost. »Ta-
le je posebno zanimiva,« pravi Viktor in pokaže večjo stensko uro, ki je okrašena z glavami gamsov, gamsjo samico in mladičem ter drevesnimi listi. Manjkajoče liste je sogovornik izrezljaj v stilu originalnih kar sam in jih vešče namestil na ustrezna mesta po uri.
Starost ur v zbirki je različna, ker pa večina nima vtisnjenih oz. vrezanih letnih izdelave, je natančnejša določitev njihove starosti bolj ocenitvena zadeva. Lastnik meni, da se starost štirih ur suče okrog stoletja in pol, nekaj da je takih, ki so stare 100 let, ostale pa so novejšega datuma. »Seveda je zame toliko bolj zanimiva ura, kolikor starejša je in toliko večje je potem tudi zadovoljstvo potem, ko se rjavina v obliki kolesc in vzvodov spet premajhne«, pripoveduje Gaberšek in pri tem v potrditev svojega zbirateljskega pogleda v svet ur, potežka v roki predmet dokaj nedoločljivega namena. Bivši urednik Tosame, ki je tokrat prevzel vlogo fotografa, ga je pri tem dokaj kritično opazoval, potem pa mu je ušlo: »Ampak Viktor, da nimate zdajle slučajno v roki mišnice?« No, pozneje sva se oba prepričala, da ni šlo za mišnico ampak za mehanično stensko uro, sicer še ne preparirano in brez »fasade«, to je prednjega dela s številčnico ter verižice z utežmi.
Konjiček zbiranja starih ur zahteva kot vse druge zbirateljske zvrsti dobršen del potrpežljivosti in vztrajnosti; brez »nosu«, ki človeka pripelje do take starine pa seveda tudi ne gre. Precej primerkov, ki sestavljajo Viktorjevo zbirko so dali njegovi sodelavci, ko so se spomnili na podstrešno ropotijo doma ali pa kje pri svojih sorodnikih ali znancih.
Sicer pa so prišle ure na mizo ali steno kletne sobe Gaberškovih z Dolenjskega, Prekmurja, Gorenjske ...
»Večkrat se oglasim pri starem zbiralcu starin, ure so seveda tudi med njimi, v Celju. Kot dolgoletni zbiralec ima s tega področja izredno znanje in izkušnje, pa tudi marsikateri del, ki manjka pri kaki uri, se da tu dobiti«. Zbiranje starih ur zahteva tudi finančna sredstva, saj se nekateri lastniki kar drobro zavedajo vrednosti, ki jo tak star primerek ima za zbiralca. Ko človek prinese domov tako uro za zbirko, je pravzaprav opravljeno šele polovično delo. Kajti ura, ki ne tiktaka, bije, ali se kako drugače oglaša ni tista »ta prava« za Gaberškovo zbirko. Povprečno porabi Viktor za usposobitev ure 4 dni. Najprej je treba uro »preštudirati« potem pa se lotiti čiščenja. Sledi razstavljanje ure v elemente.
(Nadaljevanje s 5. strani)
Leseni deli se morajo umiti ter u-strezno preparirati. S kovinskih delov se odstrani rja, posamezni deli pa se potem še po potrebi zgladijo zaradi boljšega teka. Po ponovni sestavitvi mora ura steči, le če kakšni deli ne manjkajo in jih
»teči« pa ga vse le še ne »ubogajo«. »Ampak tudi te se bodo zavrtele« meni on, »čeprav mi bodo nekatere dale še kar precej posla.«
Človek, ki usposobi tako uro kot je tista stara škatlasta budilka iz konfekcije, ki budi zaspance s prijetno 20-minutno melodijo, mora
je treba zato izdelati v lastni režiji ali pa iti v lov za njimi. Tako iskanje običajno traja precej dalj kot tisto povprečno štiridnevno »restavratorsko« spravljanje ure v »ponovno življenje«.
Navkljub Viktorjevemu mnenju, da morajo vse ure v njegovi zbirki
biti res ponosen na svoje delo.
Ob našem obisku je večina na steno pritrjenih ur mirovala, ker jih je zbiratelj obesil drugo poleg druge zato, da so bile bolj »na kupu«. Normalno jih ima obešene drugače — po večih stenah, zaradi potrebnega prostora, ki ga mora-
jo imeti za svoje merjenje časa dovolj. Kajti brez tega ob gibajočih se nihalih in utežeh, tudi vrtenja kazalcev ter — bitja, ki oznanja urne, polurne ali četrturne premike, ni.
Ob zaključku razgovora je sogovornik zaupal: »Čeprav bi me morale vse tele ure zjutraj zanesljivo zbuditi, ko se je treba odpraviti na delo, pa moram priznati, da mi gre včasih kar težko.« Toda tega ne gre povsem resno jemati, saj ima pri sebi Viktor tudi uro, ki še ne spada v njegovo zbirko starih ur.
F. V.
ZAHVALE
Vsem sodelavkam in sindikalni organizaciji, ki so mi nudili pomoč in izrekli sožalje ob boleči izgubi mojega dragega očeta, se najprisr-čneje zahvaljujem.
Joži Hrupenc
Ob smrti najine drage mame se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka konfekcije in mikalnice zahvaljujeva za podarjeno cvetje, denaro pomoč, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Najlepša zahvala tudi oktetu Tosama za odpete pesmi.
Urbanija Irena in Kveder Poldka
Sodelavkam Tosame se iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje moji mami.
Albina Kosmač
Ob tragični in boleči izgubi najinega ljubljenega očeta
KARLA BURJA,
se vse sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev in mikalnice najtopleje zahvaljujeva za podarjeno cvetje, finančna sredstva, posebno pa vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nama.
Za prejeti denar se lepo zahvaljujeva tudi osnovni organizaciji sindikata.
Lekan Milka in Pavlič Martina
Po delu
Športniki Tosame so v sodelovanju z OO ZSMS Tosama organizirali v dvorani Krajevne skupnosti na Viru zaključno prireditev »Po delu šport«, s katero so športniki Tosame zaključili leto 1976 z uspešnimi nastopi na občinskih, kakor tudi na republiških tekmovanjih.
Namen zaključne prireditve je bu tudi ta, da so se športnikom in športnicam Tosame svečano pode-hla priznanja in pokali za dosežene uspehe na letošnjih tekmovanjih, ki so bila organizirana v počastitev 29. novembra — Dneva republike.
Za vse povabljene je bil priprav-
šport
ferenta KOOS Tosama. Tov. predsednik in tov. Štempiharjeva sta s povezovalcem prireditve, tov. Arnušem, športnikom, ki so sodelovali na letošnjih tekmovanjih v počastitev Dneva republike in dosegli najboljše rezultate, razdelila pokale in priznanja.
Športnikom sekcij (nogometni, kegljaški in strelski) so bila podeljena priznanja za uspešne nastope v minulem letu. Ob tej priliki se je tudi OO ZSMS tov. Hafnerju in tov. Štruklju zahvalila za dolgoletne uspešne nastope na mladinskih športnih tekmovanjih.
Omenim naj še, da je konferenca osnovnih organizacij sindikata
'ien kulturni program, v katerem u sodelovali pevci okteta Tosama, "uadinci in mladinke OO ZSMS osama, ansambel Palme ter sode-ujoči tekmovalci v športnem na-topu (hoja na hoduljah čez ovire, Jr^uje z loparjem z namiznoteni-vu? Z0S’to> ki jo je bilo treba spra-. 1 v mini koš). Sledil je pozdrav-1 govor tov. Janeza Drolca — Predsednika KOOS Tosama ter tov. larjana Štruklja — športnega re-
podelila tudi posebno priznanje za pomoč pri organizacijah športno rnanifestativnih prireditev OO ZSMS Tosama in tov. Dušanu Bor-štnarju. Priznanje za vodenje šport-no-rekreativne dejavnosti pa je prejel tudi športni referent.
Po zaključku kulturnega programa in razdelitvi pokalov ter priznanj je bila še skromna zakuska s plesom.
Marjan Štrukelj
»OFENZIVA 76”
t K°t drugod po Sloveniji je bila m na območju naše krajevne kupnosti vojaška vaja pod nazi-v r m »Ofenziva 76«. Poleg pripadni-HtV so se je udeležile tudi te-„H?riJ.alne enote, civilna zaščita ter f k°n za SLO krajevne skupnosti, MOSA in Tekstilne tovarne Senožeče.
Organizirana je bila z namenom, da se na območju naše KS preizkusi aktivnost vseh družbeno političnih organizacij, pristojnih odborov za splošni ljudski odpor, civilno zaščito, enot teritorijalne obrambe ter celotnega prebivalstva v primem napada na našo domovino.
Celotna vaja je potekala tako, da se je zbiral sovražnik na naših zapadnih mejah, vdor na naše ozemlje ter ponovni izgon sovražnika. Predstavljale so ga enote JLA imenovane »plavi«, našo vojsko pa tudi enote JLA imenovane »rdeči« ter predstavniki teritorijalne obrambe naše KS. Na posvetovanju z vsemi družbeno političnimi organizacijami smo se odločili, da pripravimo program splošnega ljudskega odpora, ki naj zajame vse prebivalstvo na območju krajevne skupnosti. Vedeli smo, da se moramo pri tem poslužiti že dobro preizkušene taktike iz NOB, ki je zajela v splošni ljudski odpor slehernega našega prebivalca od naj starejšega do naj-mlajšega. Ker so bile enote teritorijalne obrambe iz našega področja zadolžene za zaščito pomembnih objektov občinskega značaja, smo za zaščito odbora za SLO in objektov v krajevni skupnosti formirali enote narodne zaščite ter jih s pomočjo JLA tudi primerno opremili in oborožili. Nato je odbor za SLO formiral 7 kurirskih postaj. Vse so imele označena mesta z javkami, kjer so kurirji sprejemali in oddajali vsa poročila o premiku in stanju sovražnika. V tesni povezavi z javkami so bile postavljene opazovalnice, katere so delovale nepretrgoma noč in dan. Tako smo bili preko kurirjev obveščeni o vseh nastalih spremembah. Odbor za SLO je vodil celotno akcijo ter povezavo med občinskim odborom za SLO in JLA »rdečimi«. Ob bombnem napadu so bile aktivirane enote civilne zaščite krajevne skupnosti, podjetja CIMOS in Tekstilne tovarne ter člani gasilskega društva Senožeče. Svojo nalogo so zelo uspešno opravili in so bili tudi pohvaljeni. Takoj ob napadu so bili zavarovani s pomočjo narodne zaščite vsi najvažnejši objekti kot so tovarne, vodovod, spomenik, trgovine, ambulanta, transformatorske postaje in drugo. Zavarovali smo tako tudi odbor za SLO, ki je zasedal v prostorih Tekstilne tovarne Senožeče.
Prvi dan ob treh zjutraj nas je obiskal načelnik generalnega štaba general major Jože Ožbolt s svojimi sodelavci. Ko se je približal kraju, kjer je zasedal odbor za SLO so ga zaustavile enote narodne zaščite in ker ni imel posebne dovolilnice je bil zadržan do prihoda predstavnika odbora za SLO, čeprav se je predstavil.
Nad tako strogo izvršenimi nalogami pripadnikov narodne zaščite je bil izredno zadovoljen ter je pohvalil njih delovanje. V štabu smo ga seznanili z vsemi pripravami za splošni ljudski odpor, z vsemi ukrepi, ki so bili sprejeti za zavarovanje vse imovine ter z akcijami, ki jih pripravljamo ob zasedbi našega območja s strani »plavili«. Zadovoljen s poročilom ter
(Nadaljevanje s 7. strani) stanjem na našem terenu je zapustil štab v jutranjih urah.
Takoj zatem smo bili obveščeni da se ozemlju krajevne skupnosti Senožeče približuje sovražnik, zato je bil sprejet sklep, da se del odbora za SLO s predstavniki družbeno političnih organizacij umakne v gozdove, del pa ostane v ilegali na zasedenem ozemlju. Pred tem smo onesposobili vse naprave, ki bi jih lahko uporabljal sovražnik, stroje, živila in drugo pa smo odpeljali na vojno lokacijo ter v posebna skrivališča. Tako smo preselili tudi našo tovarno (samo s plakati). Glede na veliko angažiranje vseh prebivalcev, družbeno političnih organizacij, mladine in drugih ter glede na uspešno razvijanje je v drugem dnevu vojaške vaje obiskala našo tovarno skupina 36 višjih oficirjev, generalov in komandantov slovenskih divizij. Z njimi smo imeli daljši razgovor, opisali smo jim potek akcije in aktivnosti naših prebivalcev. Zanimal jih je tudi razvoj in delo naše krajevne skupnosti. Na koncu smo prisotne na njihovo željo seznanili tudi z razvojem našega podjetja ter z dolgoletnim poslovno tehničnim sodelovanjem s TOSAMO Domžale. Po končanem razgovoru so si z zanimanjem ogledali tovarno — sadove 20. letnega dela in sodelovanja med TT Senožeče in Tosamo Domžale.
Kljub temu, da so se odbor za SLO in predstavniki družbeno političnih organizacij umaknili v ilegalo ali odšli v gozdove je povezava s prebivalci ostala, saj je bil organiziran poleg aktivnega tudi pasivni odpor prebivalstva. Tako je bila vsa vas zatemnjena, ljudje v vasi so se zadrževali v hišah, skratka vas je bila kot izumrla. Nihče ni hotel sodelovati z okupatorjem. Ko se je vodstvo okupatorske vojske zanimalo za predstavnike krajevne skupnosti in družbeno političnih organizacij ter vprašalo za predsednika KS, ga v vasi ni nihče poznal, niti ni vedel kje stanuje.
Ob času okupacije pa so se zelo izkazali tudi mladina in pionirji, saj je bilo :razobešenih in raz-
trosenih preko 7.000 raznih plakatov in letakov, ki so pozivali na odpor ter opozarjali krajane na žrtve naših prebivalcev v času NOB. Ob tej priliki je bila tudi izdana izredna izdaja časopisa »7 vasi«, glasila krajevne skupnosti Senožeče, ki ga izdaja Kulturno društvo »Pepca Čehovin-Tatjana«. V glasilu so bili prikazani dogodki druge svetovne vojne, prispevek naših prebivalcev za osvoboditev naših krajev, Primorske ter Jugoslavije ter poziv vsem na vstajo in odpor. Zavest, ki je v tem trenutku zajela vse naše prebivalce za obrambo domovine je bila na taki višini, da smo bili že v samem začetku prepričani, da bo vaja uspela.
Poročila, ki smo jih sprejemali o vseh dogodkih kot so premiki sovražnika in drugo so nam omogočili, da smo obvladali položaj, da smo bili v stalni zvezi z našimi vasmi in prebivalci, in s tem izpolnjevali naloge. Med akcijami naj omenim podvig mladine in enot narodne zaščite, ki so ob izročilih iz NOB z vso zavzetostjo in velikim čutom odgovornosti izpolnjevale svojo državljanjsko dolžnost. Tako nam je poleg drugega uspelo zajeti skupino padalcev, ki jih je sovražnik spustil na tem področju in diverzantov, ki so bili infiltrirani na naše ozemlje. Mladinka Sonja, (tkalka v TT Senožeče) v času vaje kurirka, je sporočila, da je opazila diverzante, ki se skrivajo v neposredni bližini Senožeč. Trije člani narodne zaščite so z njeno pomočjo, tako da jih je skrila v svoj osebni avtomobil, enega celo v prtljažnik, z bliskovito akcijo prišli v neposredno bližino diverzantov, jih napadli ter jih zajeli. Bil sem poleg, ko je Sonja mlade člane narodne zaščite spodbujala. Še dolgo ne bom pozabil kako je vpila: »Dajte mi puško, hitro, hitro, da jih zajamemo, ne smejo nam pobegniti!«
Taki in podobni podvigi mladih so bili v ospredju pozornosti pri izpolnjevanju nalog splošnega ljudskega odpora. Pa ne samo mladi, tudi starejši in stari niso hoteli zaostajati. Na vsakem koraku je bilo opaziti nestrpnost ljudi, vse je bilo pokonci, vsak je hotel dati svoj prispevek k uspehu. Vsi problemi in vse težave v krajevni skupnosti so bile na mah postavljene ob strani, pozabljena so bila nasprotja, čutiti je bilo veliko enotnost vsega prebivalstva.
Mobilizirali smo veliko prebivalcev, pravzaprav bi moral drugače napisati. Tu ni šlo za mobilizacijo, ker so se ljudje sami javljali, V nekaterih hišah smo aktivirali dva do tri člane, ostal je morda en sam star, pa še ta je bil užaljen, češ, kaj sem pa jaz, ali sem morda nezanesljiv, tudi jaz bi lahko šel na javko.
Še in še bi lahko pisal, navajal imena posameznikov, ki so, ta-
ko ali drugače prispevali k velikemu uspehu. Radost in ponos vsega prebivalstva ob zaključku vaje in preizkušnja obrambne sposobnosti ter državljanske zavesti se je odražala vsepovsod. Rekel bi, da smo mi to doživljali čisto po svoje, kajti svoboda je neprecenljiva pridobitev in zanjo smo in bomo vedno pripravljeni dati svoj največji delež. Sicer pa je bila to le igra, igra v katero smo se vsi vživeli in jo vsak po svoje doživljali. Igra, ki se bo, če bo potrebno, že jutri spremenila v resničnost.
Na koncu vaje je bila krajevna skupnost Senožeče od pristojnih komisij, odborov in predstavnikov JLA za prispevek in udeležbo pri vaji ocenjena z najvišjo možno oceno 10 (odlično).
JUCOSLOVENSKA NA*OONA AA M 1 ( A
Komandant VP1101 Postopa
DODELJUJE MALU PLAKETU JNA
Osnovno) orgamzac§i udruženog rada tekstlne tvomce Senožeče
KAO ZNAK WU ZNANJA za POiTtGNDTC USPLHi U SAAADNJI SA VOJNIM JSOINlCAMA I USTANOVAMA
Za dan JLA 22. december in ob 35. obletnici vstaje je SRS — republiški sekretariat za ljudsko obrambo dal priznanje krajevni skupnosti Senožeče za prizadevno delo ter dosežene uspehe v pripravah na splošno ljudsko obrambo.
Prav tako je za 22. december OZD Tekstilne tovarne Senožeče prejela od komande VP 1101 Postojna malo plaketo JLA kot znak priznanja za dosežene uspehe v sodelovanju z vojaškimi enotami in ustanovami.
Na koncu želim še posebej poudariti, da je sodelovanje med prebivalci krajevne skupnosti Senožeče in kolektivom Tekstilne tovarne Senožeče z enotami JLA izredno u-spešno, saj so nam vedno pripravljeni pomagati pri reševanju komunalnih problemov v KS, pa tudi v sami tovarni. Nazadnje so nam veliko pomagali pri izkopu in dovozu materiala pri pripravi prostora za gradnjo naše tovarne.
Koristim priliko, da se ponovno iskreno zahvalim enotam JLA ter vsem prebivalcem za vsestransko pomoč pri vaji »Ofenziva 76«.
Rado Meden
OSEBNE VESTI
9. Škamperle Ivica 7. 3. — tkalka 10. Hreščak Liljana 8. 3. — tkalka
RODIL SE JE:
Rojstni dan praznujejo od 12.
2.	1977 do 11. 3. 1977.
Konfekcija:
16. 2. Cerar Jerca, 22. 2. Cerar Marta, 6. 3. Cestnik Mira, 19. 2. Flis Marija, 14. 2. Lorenčič Tilka, 27. 2. Huber Dragica, 28. 2. Hafner •Joži, 7. 3. Križman Ivanka, 24. 2. Močnik Tilka, 28. 2. Pivec Frančiška, 27. 2. Prašnikar Marija, L 3. Podmiljšak Pepi, 15. 2. Rus Angelca 17. 2. Starbek Tinca, 16. 2. Us Danica, 13. 2. Zore Tinca, 23. 2. Zupan Francka, 2. 3. Murn Maruša, 24. 2. Kosmač Albina.
Mikalnica:
22. 2. Cerar Majda, 7. 3. Hrupec Joži, 21. 2. Kocjančič Joži, 26. 2. Klopčič Francka, 22. 2. šošter Ivanka, 23. 2. Štrukelj Marija, 11. 3. Šuštar Pepca, 13. 2. Vesel Marta, 23.
2.	Žavbi Marija.
Belilnica:
24. 2. Gorjup Franc, 26. 2. Zajc Albina.
Tkalnica ovojev:
,	14. 2. Bolhar Valči, 17. 2. Hri-
beršek Joži, 4. 3. Jančik Tončka, 22. 2. Košir Ana, 13. 2. Rožič Vera, 12. 2. Sankovič Zdravka, 19. 2. Zabret Matilda.
Pripravljalnica:
9.	3. Brodar Franc, 22. 2. Lisjak Marjeta, 25. 2. Prelovšek Felicita, 24. 2. Rems Janez.
Avtomatska tkalnica:
12. 2. Cerar Valentina, 20. 2. Grintal Joži, 12. 2. Jesenko Tatjana.
Filtri:
10.	3. Brodar Francka, 17. 2. Mu-rič Ivo, 25. 2. Pirc Danica, 6. 3. Ul-cakar Francka.
Pomožni obrati:
3.	3. Cerar Marjan, 6. 3. Kosirnik Franc, 28. 2. Lončar Viktor, 20
2-	Merkužič Marjan, 16. 2. Pavlič Ivan, 27. 2. Stare Anton, 22. 2. Vidmar Jože.
Uprava:
21. 2. Bajec Slavko, oec., 21. 2. Dimc Janez dipl. ing., 14. 2. Han-zlovsky Tine, 6. 3. Juvan Marija, 4.
3.	Laznik Anton dipl. oec., 20. 2. Miš Albina, 6. 3. Pavlič Pepca, 22. 2. Pečnik Marija, 12. 2. Prelovšek Vera, 22. 2. Kosirnik Marjeta, 3. 3. Vidergar Adrijana.
Komercialni sektor:
10. 3. Dečman Albin, 11. 3. Jovičič Bogoljub, 3. 3. Limoni Ana,
1.	3. Marčun Ema, 4. 3. Radež Peter.
RODILA SE JE:
Andreju Škrbetu — hči.
POROČILI SO SE:
Dodič Nevenka — KOSMATIN, Hafner Marjan in Grošelj Mojca.
TT Senožeče
ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO:
Od 16. 2. do 15. 3. 1977
L Franetič Slavka 17. 2. — brigadirka
2.	Meden Rado 19. 2. — direktor
3.	Rener Marta 23. 2. — tkalka
4.	Dolenc Viktor 24. 2. — nočni čuvaj
5.	Franetič Fani 25. 2. — delavka v menzi
6.	Lunder Jožica 26. 2. — kuharica
7.	Može Franc L 3. — nočni čuvaj
8.	Dolenc Joža 5. 3. — previjalka
1.	Filipovič Slavica
2.	Rajkovič Josip
3.	Škamperle Ivica
4.	Čič Marija
ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE
Uredništvo je prejelo 13 rešitev nagradne križanke januarske številke Tosame. Od teh je bilo le 6 pravilnih in od te£a še dve brez imena reševalca.
Žreb, ki je bil v tajništvu, je podelil nagrade naslednjim reševal-kam:
1.	nagrado ULČAR Anici — iz tkalnice ovojev
2.	nagrado KLEMEN Mariji — iz uprave
3.	nagrado KUKOVEC Justini — upokojenki.
Izžrebanim čestitamo, ostale sodelavce pa vabimo k še večjemu sodelovanju ob reševanju križanke.
Dopisujte v naše glasilo!
Izdaja: TOSAMA Domžale Urejuje uredniški odbor: Franc Anžin dipl, iur., Janez Drolc - KOOS sindikat, Franc Juhant — OOZK TOSAMA, Francka Kerč — blagajnik, Maruša Murn, Jože Podpe-skar dipl. ing., Marija Pre-sekar, Mar j an Štrukelj, Maj da Žagar, Tone Stare - fotograf
Odgovorni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško
NAGRADNA KRIŽANKA
VODORAVNO
1-a ptica selivka
1-	j slovenski heroj Tone
2-	a redkejše moško ime
2-g oprema
2-	m strast
3-	c arabski žrebec
3-f svojeročno
3-	i kontinent
4-	a pripadnost
4-	1 staro glasbilo
5-	a radijska napovedovalka Ko-
rošec
5-e vrsta papirja
5-	j cerkveni praznik; mali
in veliki
6-	a daljina
6-i oznaka za starejši
6-	1 oglašanje psa
7-	c osmi del
7-j okrajšani podredni veznik
7-	n ime pisateljice Peroci
8-	a grška črka
8-h vojaški čin
8-	o visoko kvalificiran
9-	a ime glasbenika Kuneja
9-f znamenje, podoba
9-m televizijski napovedovalec Mohorko
10-a 25. in 13. črka abecede
10-	d površinska mera
10-	j odnosi
11-	a največji črnogorski pesnik 11 -h sorodnica-poman j Sevalno
12-	a snežni človek
12-h Avto moto klub
Ime in priimek
TOZD, oz. delovno mesto ..................................
Križanko oddajte v Tosamin nabiralnik do 25. v mesecu!
12-	1 dolžinska mera
13-	e ameriška dolžinska mera
13-1 socialistična republika
13-	o avtom, oznaka Karlovca
14-	a ime gledališke igralke Grilove
14-g značaj
14-	k delo elektro motorja
15-	b narobe
15-i zmaga pri šahu
15-	m ime srbske revolucionarske
Babovič
16-	a Anton Dermota
16-d tropska papiga
16-	j Dudekova žena
17-	a škofova kapa
17-g deli dneva
17-	k moška delovna obleka
18-	a površina, območje
18-i hlev
18-	o avtomobilska oznaka Reke
19-	a del stopala
19-f dragi kamni
19-n kositer
NAVPIČNO
A- 1 trikratni heroj SZ
A-16 mesto v Afriki
B- 1 Anton Rubenstein
B- 4 filmska igralka Gardner
B- 8 kovaško kurivo
B-14 indijska predsednica
C- 1 opomin
C-ll nauk o nraveh-značajih
C-17 katran
D- 1 naš voditelj
D- 6 Josip Stritar
D- 9 goli, neoblečeni
D-14 naprava
E- 1 osebni zaimek
E- 4 gledališko delo
E-10 Robert Oppenheimer
E-15 jezero v SZ
F- 3 materiali
F-ll prebivalka Španije
G- 1 Koroška (pesniško)
G-13 Radio industrija Niš
G-17 Kraj pri Ljubljani
H- 1 avtonomna pokrajina
H- 4 avtomobilska oznaka Som-
H- 7 H-16 I- 2 I- 8 1-11 1-14 1-17 J- 1 J- 5 J-15 J-18 K- 1 K- 7 K-14 L- 1 1,10 L-16 M- 3 M- 9 N- 1 N- 9 N-14 O- 1 O- 6 0-13 P- 4 P-12 P-18
bor j a
veleposlaništvo kemijski znak za iridij vojna-srbohrvatsko kem. znak za aluminij Evans Mary Vrhovec Mitja Estonec
tovarna v Mariboru slovenska pokrajina Ačimovič Rudi osebni zaimek TE — srbohrvat. jarem puščava
najvišji vojaški čin
zraščenost
logi
ribje jajčece
izseljeništvo
brskanje
otročad
šapa
pripadnik društva
ime star. gled. igr. Kraljeve
kraj v Afriki
delavec pri težkem delu
ime tov. Habjanove
veznik	„ T.
Sestavil: O. K.