SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št. 13. v Trstu 19. junija 1897, Letnik I. Vabilo na naročbo. s to št. zvrUla je „Slovenka- prvo poUdetje. Vrlim naročnicam in naročnikom, hi vedo kolike važnosti je naš Ust za Slovenstvo, ni treba niti ome- njati, da store točno svojo dolžnost: prosimo j tli pa tudi, da vplivajo na svoje prijat>'l)e in znance da si naročajo in čitajo list, o"'katerem i!p((mo, da bode vedno boljši in popolnejši. IREBNTSTVO in VPRAVNmriV ^ Ciril-Metodov dar. I ISliž.a se spet praznik blagovestnikov slovanskih sv. j Cirila in Metoda, ki sta prinesla pradedom našim hic j sv. vere, pa tiuli sv. pismo in službo božjo v njih ma- ternem, slovenskem jeziku. Ona dva sta ukljub vsem težavam od nasprotnikov slovanskih povzdignila in posvetila jezik naših očakov, da služi še dandanašnji većini naših slovanskih bratov za cerkveni obredni jezik, ter sta po svojih delih postala nekaka dušna vez, ki druži in spaja razne slovanske ro- dove v neko dušno celoto. Ta dva vzorna služabnika božja si je izbrala naša, nam vsem mila družba sv. Cirila in Metoda za svoja božja pokrovitelja. Saj je njeno delovanje v marsikterem oziru, to se ve, da v mnogo manji meri, podobno one- mu njenih svetih pokroviteljev. Tudi naša družba se trudi in bojuje z velikimi težavami, da bi preskrbela slovenski deci poduk v verskih in drugih resnicah v maternem je- ziku po onih slovenskih krajih, kjer jim krivični tujec to dobroto zabranjuje. In kdo ne vidi, da nam je te družbe dandanašnji bolj potreba, kakor kedaj, ker naši narodni zoperniki še nikdar niso s toliko sio in tako besno in brezobzirno napadali nas in naših narodnih pravic, kakor sedaj. Naša dnizba je že do sedaj v sebi družila vse Slo- vence brez razločka dežele, stanu iu političnega mišlenja. Ona je v pravem pomenu kazala to. kar nam je vsem uzor v narodnem teženji —zjediujeno Slovenijo. To nam bodi ona tudi za naprej in toliko bolj, kolikor huje pri- tiskajo na nas nai-odni neiirijatelji. Hitimo poilpirati jo združeni vsi Slovenci, vsak po svoji moči. Vzgled naj nam bodo naši junaški severni bratje, vrli Čehi Kako delajo ti za svojo „Školsko .Matico" ! _Posnemajmo i ili kolikor tohko iu dajm^o tudi mi naši lolski družbi zdaj ob godu njenih sv.-^lokroviteljev. ko- likor le mogoče vsak kako vezilo — uiil.MfitfiduS-lia.iLL Ne trdi... Oj ljubeč, tega mi ne trdi, Da ljubiš mene samo le — Za plavolasko ljubeznjivo Užiga tvoje se srce. A mene to prav nič ne gane — Da ljubiš njo — goriš za njo. Da raje zreš v nebesa jasne Kot v nemo. tajno noč temno. — Le glej v očesci njeni sinji. Naslajaj v njih se žive dni, A tega mi nikdar ne trdi. Da le za mé srce plamti. Kristina. Priloga 73. št. „EDINOSTI" Str. -2 „SLOVENKA' St. 13 IDEAL. Kuski spisala X Lnhmnnova ; po izvirniku poslovenil A. Pahar. (Zvršetek). Eno leto ir-em bila bolna in zdravili so me na ma- lokrvji. Nato je stopilo življenje v svoje pravice : omožila sem se brez ljubezni in nisem bila srečna: mene so lju- bili, ljubila sem tudi jaz, a prvi sen ljubavi se ni po- navljal in takih, nenavadno strogih a neizrečeno nežnih očij nisem videla, ne srečala več. Tako je minolo petindvajset let, življenje je teklo v svojem normalnem, hladnem tiru ; razum je premagal srce, ostala mi je še sreča zdravja, neugaslih umstvenih sil ter strastna ljubezen do prirode in življenja, življe- nja — v njega velikanskem svetovnem pomenu, do živ- ljenja — v njega najmanjem pojavu, gibanju in bitju srca. In glej, zdaj, po petindvajsetih letih, sem se od- peljala sama, svobodna, utrujena od neprestanega dušev- nega dela, katero mi je namenila usoda, v tujino, da si oddahnem. Iznova sem stala v Benetkaii na trgu sv. Marka in krmila golobe : iznova sem hodila v Parizu po galerijah Luvra in srce moje se je tajalo, ogrevalo in nekaj davnega iz moje čiste, krasne mladosti se mi je vračalo. Ko sem končala svoje potovanje in že tebi napisala o svojem odhodu, sedela sem tretji dan v Berolinu v krasnem salonu biblijoteke in mašinalno listala v knjigi za tujce, kar se mi je stresla roka, kakor bi mi nekov mraz preletel lase, — poleg mojega imena je stalo nje-^ govo... On je tu, tu, v istem hotelu z menoj, eno nad- stropje niže, in jaz nisem vedela tega, ne čutila !.. — Natakar, prosim vas, nesite to karto gospodu N, povejte, da ga prosim naj pride semkaj, v to sobano. Natakar je odšel. Kaj je z menoj ? Kaj z mojim srcem ? Čutim, da se prerajam, na plečih mi rastejo krila, iznova sem de- vojka, zopet sem šestnajstletna, zopet ugledam njega.. njega !... Mati Božja, Kraljica, kaj, ako ne pride o n, ali če on ne pride! O, Presveta Devica, saj sem ga lju- bila s tako ljubeznijo, da bi ni ena misel o njem ne mogla užaliti Tvoje čistote ! Dovoli mi, da ga vidim !... O daj, naj je star, bolan, grd, samo da ga vidim še en- krat, slišim njega.. Stopinje!.., Njegove stopinje!... On! Planila sem k velikemu steklu, za katerim so bile široke, paradne stop- nice, in — odrevenela. Po stopnicah je stopal suhoten, starec, z belimi, na kratko ostriženimi lasmi, s krat- kimi, sivimi brkami. Ko me je zagledal, je obstal in za trenotje sva si stala nasproti neganjena, kakor dve po- dobi ; ločilo je naju steklo, obvito s pliševim okvirom. Velike, jasne, oblastno nežne oči so se uprle v mene in mahoma so se stegnile njegove roke proti meni, V hipu sva si bila v objetji in solze so lile obema iz očij. Slep slučaj je naju privedel na pol ure skupaj in življenje je naju takoj iznova ločilo. On je bil v, Bero- linu mimogrede po opravkih in ravno danes je prejel te- legram, da je njegova žena umrla v Rimu; čez eno uro e odhajal vlak. V moji mali sobi, na divanu, sva sedela in tesno objemala drug druzega. Govoriti nisva mogla. Po življe- nji sva bila povsem tuja drug druzemu: najina pota sta bila razna, a vendar sva si bila blizo, sorodna po duši in vedno, povsod sva se ljubila tako čisto, idejalno, kakor pred petindvajsetimi leti. — Dete, dete! Spoznal sem te takoj : vedno še imaš ono lice, verno, ves oni izraz dobrote iu otožnosti v očeh, ki me je prikovalo k tebi od prvega srečanja v Benetkah. — O, kako sem radostna, kako radostna, da vidim tebe — ponavljala sem jaz, gledaje v njegovi oči : — ti... moje vse. — Dete, petinšestdeset let sem star in srce me boli; danes — jutri pojdem iz življenja, a pojdem mirno; bil sem mnogo in globoko srečen, ljubil sem življenje in ono mi je dalo mnogo naslade ; ljubil sem prirodo in ona je kakor mati govorila z menoj v razumljivem je- ziku: dvakrat sem prepotoval ves svet, videl toliko ču- dovitega, svetlega, visokega, da bodo, kadar pride smrtna ura, moja poslednja videnja gotovo prekrasna, kakor čarna noč, kakor jarko solnce, kakor ta idejal ljubavi, katerega si mi dala ti, dete. Meni si ti ostala na vselej čista, prekrasna deva; zato te ne vprašam po ničem In jaz sera molčala ! Nisem mu povedala, da sem hodila, ločivša se od njega, v življenji kakor žejen potnik, prose sveže vode ljubezni in prejemaje namesto nje — kis in žolč. Krepko me je stisnil na svoje srce in po prejšnem božaje me z roko po laseh, poslovil se od mene, nemara na vselej. Spremila sem ga do kolodvora. Zdaj veš, zakaj sem zvečer tako burno stopila v svojo sobo, zakaj sem z mrzlo roko strgala raz sebe klobuk in mantiljo, zakaj se mi je srce krčilo od bolesti in neizmernega gorja, neizrečenega, nejasnega tudi zame. Vedi, jaz ne jočem ,za njim", meni prav za prav tujem človeku, katerega življenje nikoli in z ničem ni bilo zvezano z mojim, — jaz v njem objokujem svoj otroški idejal, idejal one vzvišene, globoke, ne- grešne ljubezni, po kateri hrepeni človek vse svoje življenje, a katere n i k do na zemlji ne do- seže. In vendar sem srečna; srečna sem celo v tem, da trpim. Jaz ne morem živeti samo izpolnjevaje fizično dviganje življenja; meni je treba čustvovati v svojih prsih ono dihanje, katero je Stvarnik položil v prsi vsa- kega človeka; meni je treba neposredne dotike z obkro- žajočim me svetovnim življenjem; in samo, kadar se čntim kakor samostojen, a nerazdeljiv ud sveta; kadar trpim, mislim, ljubim, tedaj čutim, da živim in blago- slavljam življenje in vse, kar mi ono daje. Moje potovanje je pri kraji; za nekoliko dni bodem spet v Petrogradu, iznova me objame delo; no v tem umstvenem trudu, katerega nosim jaz, je mnogo poezije, samostojnosti in svobode, da hrepenim po njem. št. 13 „SLOVENKA" Str. 3 Za njim.... ZabuČal je trobente glas, Yojaki so prispeli v vas, Pred tilii dom stopili moj. Junak je mlad zavihtel meč, Krepko veleč : Tu, četa moja, stoj ! Obrnil name je oko. Tako ljubo, tako srčno Pozdravil gorki moj obraz, Da njega lepim sem očem, — Zakaj, ne vem. Umaknila se jaz. Govoril v sanjali je z menoj, Da prvič vidi me nocoj, Da starisi mu mrtvi spe, Da nima bratov, ni sestra, A da ima Za mene le srce. Prekmalu je posinil zor. Vojakov je odhajal zbor Pre 1 mojim domovanjem spet. Nu okno se opila sem Iu zrla sem Nemirna v mirni svet Pozdravil spet je moj obraz. - Jn jaz — zakaj ga ne bi jaz! Oh zdel se mi je tako sam ! Vir solz mi je na lice vrel. On pak je šel, Bog vedi, kod in kam... A. Medved. Zibel. Spisala Milka. Matevž ziblje danes ves dan. Neprenehoma guga se zibel med steno in njegovim kolenom. Včasih nekam premočno pritisne k tlom z nogo in tedaj se zibel kaj naglo zasukne proti steni, tako da otrok vsled sunka udari ob nasprotno stran. In ah ta otrok, ubogi člove- ček ! Kako milo zaplaka vselej, kedar neusmiljena oče- tova noga premočno pritisne ob zibel. Ti ubogi ^Latevž sam moraš zibati svojo Tončko, med tem ko ti poljsko delo zaostaja. Že osmi dan preseda pri zibeli in guga in ziblje to svojo malenkost, malo Tončko. Ko bi ranjka Mica to doživela ! Že osmi dan ni Matevž videl vina, kamo li okušal ? In Matevž ga je pil srčno rad ; tako rad, da bi se včasih „hudemu" zapisal, ako bi mu dal le vina. Zdaj pa ga že osmi ni kaplje ni pokušal. Res, žal, da tega njegova žena ni doživela. Koliko lažja bi ji bila smrtna ura, koliko lažje bi se ločila od sveta ! Matevž ni bil mož po volji božji. Bil je že porojen pijanec, trdih so sosedje. Lenaril je neznansko rad. De- lal je le takrat, kedar ga je pridna Mica ozmerjala in oštela, da ga je bilo sosedov sram. Ni bil dosti prida Matevž, ne. Pa vendar se je smilil sosedom, kajti huda je bila kazen, ki ga je zadela. Umrla mu je pridna in marljiva žena, zapustila mu komaj dva tedna staro dete. „In ravno sedaj je umrla, oh ravno sedaj, ko je toliko dela na polji!" jadikoval je Matevž. ,Pa zakaj ni ostala moja Mica na svetu, da bi videla svojo Tonćl;o. Oli za- kaj je umrla !"..... ..Pa saj bo še kako dobil^ sklepali so sosedje. „Posestvo njegovo le ni tako slabo : in jednega otroka bosta tudi lahko redila'. .Katera bi pa vzela takega pi- janca, takega lenuha?' — ,,Eh dobi jo že sam. Le ne skrbi zanj. Veruj mi, čez dva tedna, že pojde v svate". A zmotili so se možje. Pretekla sta dva tedna in Bog ve še kolikokrat i)0 dva tedna, Matevž pa le ni šel iskat žene- Ostal je vdovec. Čemur se sosedje niso mogli privaditi — delati je začel. — Delal je kakor ži- vina. Vse je bil pri hiši, gospodar, gospodinja, hlapec, dekla. Le za pranje in krpanje naprosil je sosedo, da mu je opravila ta posel. — Pravijo „pijanec sc spreobr- ne, kedar se v jamo zvrne'. Takrat, ko so iijegovej ženi kopali jamo, se je spreobrnil Matevž. Preteklo je nekaj let, Matevž je pa še vedno sam gospodaril. Gospodinjiti pa mu je začela njegova lepa Tončka. Kako je je bil oče vesel ! ..Boljšega otroka bi mi sam Bog ne mogel dati " polivahl se je rad svojim sosedom, ,da Mica tega ni doživela, škoda, da ni doži- vela". In Tončka je bila res hvalevredna, dobra, prijazna, pridna. Bastia je vesela in zadovoljna ter razvijala se čvrsto kakor mlada smreka v goščavi--Kaj čudnega, da so se ženini oglašali. Pa vsak le ni bil za ]\Iatevža. .Moja Tončka vzame tistega, ki bo tudi meni po volji. Saj ji bom vse dal, vse pripišem na njo. Lepega, pametnega zeta bi rad, a ne vem kateri bi bil ravno tak za mojo Tončko, modrijanil je oče Ma- tevž. — Kdor izbira, izbirek dobi. — In tak izbirek je dobil Matevž. Pravo za pravo ne on, pa svojej Tončki je izbral tak izbirek. Hči je bila lepa, a tudi ženin Jože se je znal postavljati. Čednega lica, lepe rasti je bil. Vaščani so sicer trdih, da ako bi ^Matevž po dnevi iskal z lučjo večjega nemarneža in lenuha, ne mogel bi ga najti. Poročila sta se ,Iože in Tončka. Gospodarila in go- spodinjila sta prvi čas še precej dobro. ..Tože je dolge jezike malo prikrajšal" namuzal se je rad Matevž, vide svojega zeta od zore do mraka na delu. ,Le prezgodaj ga ne hvali' prigovarja mu sosed. ,Prvi teden ti bode že delal, pa glej kako bode drugi, tretji" Kmalu se je Jože res naveličal delati, ukazoval je rajši. Dobrih svetov je ponujal svojemu tastu. Kazal mu, j kako naj tukaj uredi, tamkaj popravi, sam pa se ogibal dela, kakor peklenšček križa. Matevž, kaj pa tvoj zet, ali dobro gospodari ?• — Začetkom je bil tast tiho na taka poluradovedna, polu- str. 4 „S L O V E N K A" Št. i;5 hudomušna vprašanja, k kmalu se je začelo brezkončno jadikovanje. ,.Üa bi ga, lenuh, jaz naj bi delal, on pa me gledal. Tončka se mi smili, tega res ni zaslužila.' Trudila se je mlada žena, da bi opravila sama. kar bi imel opraviti mož. ,Preveč ti dela hči, sosed, preveč se sili, glej, da ji kedaj ne bo v k varo" opominjali so očeta sosedje. ,.Zanj dela, za vse tri dela, da ti povem, pa ta lenuh, ta postopač, on je malo prida"' tožil je tast . . . .Danes je Matevž vesel, ali si. ga videl kako se postavlja od samega veselja'. ^Tončka se je le jokala'. ,Moj Bog, saj je vendar njen mož, četudi ni dosti prida'. „Bog ve, če se bosta še kedaj videla". „Tako daleč gre, v novi svet v Ameriko gre" . . . V Ameriko je šel Jože. Zapustil je mlado ženo in ,sitnega-' tasta Matevža, ki mu je privoščil vse ameri- kmilovem odhodu je postalo na Potoku vse tiho in mirno. Kmalu sva tudi mi dva odšla. Prišla sva nekoliko pred Božičem vesela in zado-' voljna v prestolnico. Takoj se je zbralo dokaj sveta v naši hiši, in gotovo je bilo, da nas pride obiskat tudi Emil. Drugi dan pa je moj mož dobil pismo od Emila. Prosil je naj mu oprostiva, ker naju ne poseti. Takoj jutri mora na potovanje. „Kako potovanje v tem času?!" rekel je Leon,- mislil nekaj časa in naposled dejal tiho : ,Pa pustiva ga !" Stopil je k meni, burno me objel in poljubil, nato pa je hitro odšel iz sobe. Čudno se mi je zdelo to njegovo vedenje ; nisem- si ga mogla pojasniti. Hitro so mi potekli zimski dnevi v burnih veselicah. Polagoma je prišla pomlad, zrak je postal mil, drevesa, vrtovi in travniki so ozeleneli. Vrnila sem se z Leo- nom na Potok, da bi tu vživala krasne pomladanske dneve. Veselila sva se miru in tihote, ki je tu vladala. Kar je prišel nenadoma Emil, o katerem nisva ničesar več čula po njegovem odhodu. Leon se je jako prestrašil Emilovega nepričakova- nega prihoda. Emil prej tako vesel, postal je sedaj žalo- sten, ničesar ni govoril in pogosto sem videla, kako me je skrivaj opazoval. Rada bi mu povedala, naj me ne gleda tako strastno, a vendar nisem mogla. Če me je on gledal, sem občutila neskončno veselje, in vendar mi je bilo nadležno. — — — —----^ —-- In prišlo je počasi, neopaženo, nepoznano... Z jedno besedo — kar si gotovo spoznala že takoj — lju- bila sem Emila, ljubila ga strastno, kakor nisem še ni- kogar ljubila Kako sem spoznala, da ga ljubim? Le temno se spominjam ... Nekega krasnega popoludne je stopil Emil v mojo sobo in zaklical : „Stana, ljuI3Im vas, bolj nego vse na svetu, bolj kot svoje življenje — pa proč moram proč, Vaša čast, moja čast, čast mojega ubogega prijatelja zahteva. Po- vedati pa sem Vam moral — —" - „Emil, kaj Vam je? — Zavedite se." In ko sem mu to rekla, sem občutila v svojem srcu neko bolečino in vendar tako veselje. Sedaj sem vedela, da sem ljubila Emila, neskončno ljubila ; čutila sem, da se ne morem ločiti od njega, in da mora vendar Emil strani — in ko sem to čutila, sem se naslonila na mizo in pokrila svoj obraz z rokami. »Emil, zapustite nas !•' sem prosila ; ,.pozabite me !"• On je vstal in tiho dejal : „Zapustiti vas moram, a pozabiti ! Ne terjajte tega od mene, milostiva! Dovolite mi vsaj, da na vas mislim, na svoj najdražji zaklad, na svoje edino, kar me raz- veseljuje !... Vendar jaz grem — Stana, ali mi ne boste ničesar rekli v slovo ? !" Takim besedam se nisem mogla vstavljati. Podala sem mu roko. ;<>\ „Z Bogom, Emil; pozabite me.., ostanite srečni-l* St. 18 ,.S LOVE N K A' -Str. 9 Pa glas se mi je tresel. Zajokala sem. „Ostanite srečni !"' je ponovil tresočim glasom, po- tem me je burno objel. . . Jeden trenutek sem ležala na njegovih prsih, jeden trenutek so se dotikale njegove ustnice mojih — potem pa je odiiitel . . . „Emil!* sem zakhcala obupno, a bilo je prepozno. Vrata so se zaprla, čul me ni več. — — — — — - Kako dolgo sem ležala v omedlevici, ne vem : ko sem se zavela, sem ležala na zofi, in Leon je sedel pri meni. Držal je mojo roko v svoji, njegove oči so me zrle žalostno — oh Dobroslava ! kako hudobna sem jaz, ko ga tako ne ljubim, kakor bi zaslužil. Ti veš, da sem se pred štirimi leti omožila z Leonom le na željo svojih starišev ; kako lepo bi živela oba, če ne bi prišel Emil. Ž njim pa je prišel k meni i demon strasti in mi vzel vse, vse, srečo, mir, vse... Kar. sem pretrpela od onega časa, ko sem spoznala, da ljubim Emila, Ti ne morem popisati. Bol in hrepe- nenje, po Emilu, katerega nisem smela ljubiti in katerega sem morala pozabiti, ter glas vesti ! Vse to me je bolelo. Ne vem, ali je slutil Leon, zakaj da sem takrat padla v omedlevico, in zakaj da je kmalu potem odpotoval Emil, vendar pravi mi vest, da nisem storila prav . .. Nobene besedice ni izgovoril o tem Leon ; pogosto je pa postajal resen in žalosten. Jaz nisem mogla dolgo gledati te tihe Leonove boli: včeraj, Dobroslava, sem mu vse povedala. Zvečer sva bila na vrtu, tihotno je pihal veter, in posamezne zvezde so se že bliščale na nebu. Tedaj sem zaplakala. Bala se nisem, ne, nekako žalost sem občutila, spoznala sera, da mora on vse vedeti, da mu moram vse povedati... Vse sem mu povedala .. . čutila sem, kako se je tresla nje- gova roka, videla sem, kako bledo je postalo njegovo obličje, in ko sem končala, sem zopet zaplakala in dejala ; .Odpusti mi, Leon !" Piesno me je pogledal. „üboga Stana, kako sem te ljubil in zdaj sem jaz vzrok, da si tako nesrečna ! " ,Leon", sem ga prosila, „ne govori tako, grajaj me, grajaj !" On pa me je objel iu šepetal : „Stana, ti si moj najdražji zaklad, in za tega se bom bojeval, dokler se bom mogel. Brezskrbno sem po- vabil Emila na Potok, tega svojega prijatelja, ha!" za- smejal se je glasno, „in ko sem spoznal da te ljubi, sem miroval, čakal sem da odide. . . Odšel je, pa prišel je zopet in ko je odšel v drugič, tedaj je vzel tebi mir, srce in si nakopal moje sovražtvo ... da", njegov glas se je tresel strasti, „moje sovražtvo večno sovražtvo ! Ha ! Mogel bi ga umoriti, tata moje sreče..." .Leon !" Ne bom se dueliral z Emilom ... Ni vreden, da bi ga pobil kot psa — — „Emil je nedolžen", prekinila sem mu besedo A on me ni čul in je nadaljeval : „Ah, kako sovražim Emila, ker ti je vzel tvoj mir, tvoj pokoj ... Hočeš li, da odpotujeva, odtod, daleč strani ? Morda pozabiš tam to, kar si prestala, morda me boš mogla tam ljubiti. Hočeš li. Stana?" ,.Da, Leon", sem odgovorila, „odpotujva .. .* Včerajšnjega večera ne bom pozabila. Iz Leonovih besed sem izprevidela,^a me neskončno ljubi. Jutri odpotujeva.%. Potrudim se da bom ljubila Leona, da vsaj tako poravnam krivico, ki sem mu je na- redila ... Bo li mogoče ? .. . Kako me še more ljubiti ? Nerazumno ! .Bodi zdrava, Dobroslava, to je menda zadnje pismo grada Potoka za dolgo, dolgo časa. Z Bogom ! Tvoja Stana. — Genf, v mesecu maju, drugo leto. — Ljuba Dobroddvti ! Leto je minolo, odkar sem Ti zadnjič pisala. V tem času sem z Leonom videla že izliv Donave, Pireneje, spoznala pariške lepotice, po zimi sva bila v Genovi, Neaplju in v Florenci, karneval sva gledala v Rimu in ko je prišla pomlad, sva odpotovala črez sv. Gothard v Švico. Zmeraj potujeva, samo da pozabiva boh ... Postala sem nekohko mirnejša, toda Leon ne tako. Postal je melankoničen : zmeraj se kesa, da sem radi njega tako nesrečna. — Morda se vrneva iz Genfa di- rektno na Potok : dokazati hočem Leonu, da se morem vrniti brez žalosti, ali pa bova potovala dalje. Njegovo žalovanje me jako vznemirja, tako. da pozabim včasih svoje dušne boli. Vendar pa tolikokrat mislim, nerada sicer, pa drugače ne morem : Kaj je z Emilom ? ... S pozdravom ! Stana. — . Genf, meseca junija. Draga ! Le malo dnij je prešlo odkar sem prejela Tvoje pismo. Zame so bili grozni dnevi ! — Nekega dne je bil odveslal Leon na jezero : jaz sem stala na terasi hotela in ga gledala — kar mu je prišel nasproti parnik. in Leon se mu ni hotel izogniti. Veslal je naravnost proti ladiji. Ne zmene se za khcanje kapitanovo in pasažirjev je prihajal zmeraj bližje in bližje. Kapitan parnika mu je ukazal vreči vrv, a predno jo je mogel Leon doseči, se je preobrnil čolnič — dalje nisem videla ; pala sem nezavestna na tla — — — —--— — Ko sem se bila zavedla, sem spoznala, da je vse resnica, gola resnica, da se mi ni sanjalo . . . Možje so stopih na teraso ter položih pregrnjeno nosilnico pred me -- ah, nisem jih vprašala, kaj da to pomeni ! Privzdig- nila sem prt in zagledala Leonovo lepo, bledo obličje. Bridko sem zajokala . . . Vse prizadevanje da bi ga reših, je bilo zastonj. Ah kaj sem pretrpela v tem kratkem času ! — In če premišljujem Leonovo smrt, tedaj mi roji po glavi misel : Kaj, če Leonova smrt ni slučajna ? Ljudje so pra- vili, da je hotel priti na parnik in da se je tako pone- št. 13 ,S L O V E N K A' Str. 10 v srečil... a jaz vem, da to ni res .. . Leon je bil do- ber, predober. Kaj, ko bi šel takrat nalašč na jezero, samo da bi mene oprostil V... Srce se mi krči pri tem... Bog mi je priča, Dobroslava, da sem ljubila Leona, ta- krat sem bila le lahkomiselna; vse bi lahko poravnala, pa zdaj je prepozno, Leon je mj^ev . . . mrtev ... za me ^ izgubljen !... t Kaj bom zdaj počela ? .. Morda kmalu zveš... ^ Poljubuje Te Tvoja nesrečna Stana. — * ! * * ! Meseca avgusta. — Dohroslaca ! Ko sem Ti pisala nekako pred jednim letom : „To je menda zadnje pismo z grada Potoka za dolgo, dolgo časa*, takrat nisem mislila, da bo zadnje za vse življenje. Da, Dobroslava, vse svoje življenje, se ne povrnem več na Potok : videla ne bom več mesta svoje sreče in svojega: trpljenja.. . Spominjaš se li še, kako veseli sva stopili iz samostana ? Veselja omamljeni sva slišali, kako so se zaprla samostanska vrata. .Vrata, meni se ne bodetej več odprla!' sva zaklicali obe. In vendar odprla so se: mi, Dobroslava ... Zajokala sem, ko so se za menoj za- prle, ko sem se vrnila za večnost v samostan . . . Vrnila sem se, pa ne tako vesela, kakor sem bila takrat, ko. sva prvič stopili ven. ne, vrnila sem se potrta na duši, brez veselja... Leon je mrtev, in pri njegovi krsti sem prisegla, da ne bom nikdar več videla Emila... Pokorila se bom za kratko veselje, ostro se poko- rila !.. Se li pomirim ? .. Z Bogom, Dobroslava ! Tvoja Stana. — Književnost in umetnost. HrrnlsJca »Kitica. Nikola Baretid Pripoveda Vjen- ceslav Nocdk. Zanimivo in živahno pisana povest ter opi- sovanje srčnih bojev in čustev nas sili, da čitamo ime- novano knjigo z osobitim zanimanjem od početka do zvr- šetka. Več nego polovica knjige je kakor nekaka biogra- fija za to, ker si junak povesti kliče v spomin vse svoje življenje v osodepolni noči, noči katastrofe med njim in ljubljeno ženo. V svojo povest vpleta pisatelj mnogo lju- bezni do svoje domovine ter navdušuje čitatelja še z ro- doljubjem v tem, ko ga zabava. ' Ko bi Slovenke imele tudi takih pripovednih spisov, v katerih bi se mogle zajedno učiti ljubezni do Sloven- stva in oduševljati se za nje! Nemožno je ostati hladnim po takem čitanju, kakoršno je n. pr. „Osvit" ,,Za kralja na dom" ali omenjena povest „Nikola Baretić". Slacoif^k't knjižnica. Knjiga IV. Niz novijih pripo- nic^ti riiskiii. Preveo i urodom popratio Martin Locrenč'i- vić. Matica hrvatska izvršuje krasno nalogo : seznanjati namreč svoje naročnike z ruskim slovstvom. Letos jim je podala venec ruskih povesti iz novejše ruske titerature. . . . ' . Tri povesti so iz možkega peresa, Barančeviča, Cehova, Korolenka a dve povesti sta iz ženske roke Miss May spisala Hippius in Samoća spisala Ščepkinov a-K u p e r n i k. Zanimala me je osobito Miss May povest ruske pisateljice. Andrej Nikolajić je zaročen s Katenko ,.milovidno, temnolaso, lepo složeno devo". Miss May, družabnica Andrejeve tete Anelljinišne zaljubi se v Andreja in on čuti v ljubezni do nje nekaj novega, popolnoma nekaj druzega nego do Katje. Hoče se odreči Katenki ter vzeti miss May za ženo, ali ona. neče slišati o tem, ona hoče odpotovati. Pravi mu: „Ne rečem, da me nisi ljubil ; ali najina ljubav je prešla. Vse, kar je bilo v ljubezni lepega, je minolo. Sedaj se nama je ločiti. Si li bil srečen od te lju- bezni '? Je-li bilo pravih trenotkov sreče ? Reci pii ! Spo- minaš se, ko so lipe cvetele V Ko si se bal poljubiti me? Je-li to bila sreča ? „Da, bila je... zašepetal je Andrej. In glej, sedaj je to prešlo. Lipe ne morejo cvesti drugi-, krat in teh najlep.ših trenotkov ne more biti več. Ti mešaš ono, kar se ne da spojiti. Ti zamenjaš ljube-- zen, ono ki je od Boga se svatbo, se zjedinjenjem, z na- , vado, se zvezo, kar je ljudsko. Morebiti da je poroka lepa stvar, ali jaz tega ne razumem. Jaz ljubim samo. z eno ljubavjo. Oprosti mi. Ne sme se obupati, ako je kaj prešlo Tako je moralo biti. Z Bogom, rekla mu je še in se ga dotaknila se svojima bledima ustnama. Baš tako odgovarja miss May Ani Iljinišni, ko jo vjtrašuje potem. „Odrekla ! Ljubi Bog ! Ljubita se in ona mu je: odrekla. In vse to radi Katenjke!" vzklikala je Ana Ilji- nišna. ,,0 ne, ne, saj sem vam že rekla, da za me ni nič, i ne pomeni nič njegova zaročenka. Med nama bila je Iju- i bav in istina, a sedaj je vse zvršeno". Odpotovala je z Ano Iljinišno. Andrej je pa vzel Katenjko. Baš tako se godi Andrejevemu slugi — Tihonu. Nemiko slovenski /slovarček za pouk o žemkih roč- nih delih na dovemki šoli. Izdala in založila H. Schrei- ner in dr. T. Bezjak v Mariboru. Cena ? Ta slovarček obsega po abecednem redu besede in izraze, kakor»-ni rabijo ženskim na njihovih ročnih delih. Podlaga knjižici je nemška : iz nemških izrazov so pre- vedene besede na slovensko. Želeti je, da bi se učiteljice ročnih del ozirale na njo in bi ne ostajale pri doseda- njih popačenih izrazih. Edinost. B Razno. O Slovenki. Neka učiteljica piše svoji koleginiji med drugim to-le : Sv. B— dne -iTiV. 18!)7. Dražestna mi Julka ! Blagovoli sprejeti za nasvet, da si naročim „Šlo- St. 13 -SLOVENKA' Str. 11 venko" in za poslani naslov mojo srčno zahvalo. Dobila sem vse številke od 1. prosinca in sem tudi že vse pre- citala od prve črke do zadnje. To glasilo narodnega ženstva mi povsem vgaja, saj je iz njega razvidno, da niso Slovenke mehkužne, rahle, puhle ženske, ampak, da tiči v njih krepko jedro narodne zavesti in da z vsemi močmi pospešujejo napredek na- šega zatiranega naroda, ravnajoč se po geslu ^pomagaj si sam in pomagal Ti bode Bog". Kako pomenljivo in plodovito je za prosveto sloven- skega naroda tudi to, da se nahaja, baš med učiteljica- mi, tohko navdušenih in nadarjenih deklet, kojim ne za- dostuje, da bi vzgajale samo njim izročeno slovensko deco v narodnem duhu, ampak koje skrbijo i s peresom za probujo slovenskih mater in žena, vzbujajo z nežnimi pesnicami v človeških prsih vzvišena čutila, ter navdu- šujejo tako zvani slabi spol se vsakovrstnimi navodili za vse dobro in blago. Obžalujem, da me ni obdarila osoda s zmožnostmi, da bi se enako vdeleževala delovanja za omiko in blaginjo našega roda. Tolaži mo pa zavest, da se vsaj trudim po- deljene mi talente obračati v prid in blagor meni izro. čenih otročičev, „Slovenki" pa želeč ji najboljšega pro- speha, kličem v pozdrav iz vsega srca vrstice goriškega slavčka : ,Bog čuvaj dobrotljivi Te, Bog živi Te, Bog živi Te ! Z. S—C Gospodinjska šola V Ljubljani se ustanovi prva gospodinjska šola na Slovenskem in sicer bode pouk za deklice malih obrtnikov po dnevu, za delavke v tovarnah pa zvečer. Osnovalnemu shodu je predsedoval sam žu- pan Hribar, v odbor so pa bile voljene : gospa Hribar- jeva, gospa dr. Tavčarjeva, gospa dr Volčičeva, gospo- dičina Pavškova in gospa Šubičeva. Gospodje pa sledeči : dr. Majaron (načelnik) Gostinčar in Mandelj. Ta odbor pod načelništvom dr. Majarona ima izdelati pravila in sklicati v kratkem večji shod, da se društvo osnuje. G. župan Hribar obeča, da bode mlademu dobrodelnemu društvu posebno naklonjen, ker bode ono osobite važnosti za Ljubljano. Slovanska oduševljenost za umetnost iu velike umetnike. Ko sem doznala, da pojde največji italijanski dramatik Ermete Zacconi gostovat v gledišče v Zagreb, bila sem si gotovo v svesti, da bodo za vse lepo vneti in razumni Hrvatje cenili velikana, kakor zasluži. Navdu- šenje zanj je pa po popisih v vseh listih prekosilo vsako pričakovanje in izvestno tudi Zacconijevo. „Obzor' ima o teh predstavah kar članke. ,Da ga barem samo vidi' ! vzkhknil je poročevalec zvrševaje svoj članek o Zacconiju in res je kaj opazovati na tem sedaj na vrhunci slave stoječem umetniku. Prezreti ne smeš, kako pregiblje to ali ono roko, prezreti ne smeš ni enega pogleda, ni enega koraka, kajti na njem go- vori vse : i roke, i oči i prsti i pregibanje nog. Svoje predstave v Trstu je pretrgal za teden dni ker je bil angaževan na Zagrebškem gledališči, kjer se je pokazal v petih najrazhčnejših ulogah — ,petih kipih iz petih raznobojnih marmoroV, kakor je pisal „Obzor". O jGradjanski smrti'pisal je zgoraj omenjeni hst: Zacconi se je sinoči pokazal v vsej svojej veristiški ogrom- nosti in neprispodobivosti. Zdravniki so imeh najlepšo priliko opazovati v Zacconijevem grčenji smrt sé strych- ninom. To je najstrašnejša istina. „Gradjanska smrt" je slabo delo' — piše „Obzor' —, „senzacijonalno, vstvar- jeno za „stare'. Ah kadar stopi na oder on, izgubi se vse to, mi vidimo begunca, oči se ne morejo odvrniti od njega, ustavimo dihanje, ko pripoveduje o svojem begu in solze zalivajo naše oči pri vseh strašnih prizorih med njim in hčerjo. Zacconi nima onega načina .virtuoza", vehke poze, silnega glasa, krikov, vsemožnih gestov: v njem so samo priprosta sredstva, često samo modulacija glasa, dvig njegove roke, prsti. On se ostrupi strihninom. Ako tudi si navajen gledati boli, bedo, ta strah, ta groza, ki je prevzela vse gledišče, bila je uprav grozna, malo ne nasprotna v svoji grandioznosti. Zacconi ne pozna tako zvane teatralne smrti : onih famoznih gestov, onega natezanja, vzklikov — on je samo otrovan kakor prav oni, ki je snedel nekohko strihnina. Groza, strah, da zdi se, kakor da bi šla smrt čez dvorano in človek pozablja predstavo in Zacconi a ter vidi samo strašno smrt trpe- čega. Kandidate samomora mora preiti volja in misel na samomor. Grede iz gledišča siliš, da se otreseš onega pri- zora, onih grčenj, onega mrtvaškega očesa, one pene ... A .Sablasti"? (Strahovi:) Bih smo premagani, kakor so v drugih mestih premagani posetitelji gledališča, gleda- joči onega vehkega tehnika. Dasi je tudi njegova družba dovršena bolj nego so navadno družbe, katere vodijo sé seboj potujoči velikani, vendar je smati alo naše občinstvo kot pauzo, da se odpočije, kadar ni bilo Zacconija na odru. Zacconi je važnost Ibsenove drame prenesel na važ- nost Oswaldove uloge. V Ibsenovem delu ne obstoja dra- ma prav za prav v bolestih sinovih, nego v bolestih ma- terinih. A Zacconi je sé svojo nedosežno močjo popolno- ma zatemnil ulogo udove Alviugove. Vkupnost Zacconijeve umetnosti je zložena iz sto- terih mahh umetnin, kakor vehčast Milanskega doma. Že v prvem dejanji smo morah slutiti Oswaldovo bolezen po lahkem klecanji njegovih kolen. Ta bolezen se je razvi- jala od prizora do prizora zdaj v negotovosti mišičja, sedaj v zapletanju jezika, v razširjenih očeh in neumnej strasti, ki ga od časa do časa prevzema za Regino ... Odurna tragika ! Človek bi najrajše odšel na sveži zrak, če bi ne imel usmiljenja z jecajočim nesrečnikom, kateri ne more več prav govoriti, v kojem izgine še za- dnja iskra, da ostane kup mesa ... No Zacconi je veHk in nedosežen tudi v salonski drami. Divih smo se njegovej finej in elegantnej konver- zaciji v Dumasovem .Prijatelju žen". On je pravi Protej. Kdo bi mishl, da je po onej grozoti v .Gradjanski smrti* in .Strahovih' da je on tako odličen, fin salonski junak ? Za tem navaja ,Obzor" razhčnost Zacconijevih ti- pov ter se čudi tolikemu bogastvu, ker je v vseh ulogah enako vehk. str. 12 j .SLOVENKA^ Št. 1? Slavni gost je dobil ob zadnji predstavi od inten- danta brv. gledališča krasen lovorjev venec sé široko hr- vatsko trobojnico. Gospa pl. Šram-Izakovič je pozdravila umetnika z lepim hrvatskim govorom. Člani hrvatskega gledališča so mu podarili krasen srebru lavorjev venec z napisom. V imenu članov je pozdravila Zacconija francoski gč. Su- movška. Po burnem klicanji se je zahvalil Zacconi vsem ter rekel, da v Zagrebškem uspehu ne vidi samo vspeha svoje umetnosti, ampak tudi uspeh odlične^ju drumatiškega ukusa, katerega je našel v občinstvu hrvatskem.. . Piaz- ven tega prejel je Zacconi še venec od Zagrebškega ob- činstva. Dostavljam, da vse kar so pisali hrvatski listi - in pisali so mnogo — niso fraze, ampak umetnik je res tako nedosežno velik, da se mu moramo diviti pri vsaki predstavi. A 'ti Zacconi pojdi in pripoveduj svojim rojakom — ki so različni od naših Talijančičev — pripoveduj jim kakovi barbari so Slovani, povej jim, kakii so cenili tebe, ne zato, ker so še prej poznali tvojo slavo, ampak zato, ker so umeli vso tvojo umetnost in odličnost ! Doktorica prava V Upsali na Švedskem je te dni prestala ueka kandidatinja stroge izpite ter bila promo- virana v cioktorico prava : ob jednem pa tudi imenovana v privatno docentinjo civilnega prava na isti univerzi. — Na Švedskem so torej ženskim postale dostopne vseuči- liške stolice, pri nas pa se jim šele letos dovoli poset \ vseučiliškega studija. i Doma. I Za razkave roke rabi limonov sok. — Ako si po- ' mazala s tinto svilnate, volnene ali bombažaste obleke, izpereš madeže s trpentinom. J)ohra moka. Prava moka je drolnia, fina. mastna. Stisni nekaj moke v pesti iu deui jo na mizo. Ako ostane skupaj, je čista, ako pa razpade, je ponarejena. .-Vi jc j"j<'ii sreže? Poskus je lahek. Raztopi 120 gramov kuhinjske soli v litru vode ter deni jajce, katero hočeš poskušati v to vodo. Ako je jajce od istega dne^ pade na dno, od prejšnjega dne ne pride več do dna ; ako je jajce staro tri "dni, plava v sredi vode, ako je staro pet dni, ostane na površji, a čim stareje jo, tem več' ga gleda iz vode. Listnica uredništva. Danica: .Slovenka- ne bo poleniizivala z nikomur, naj- manj pa z onimi. Olia ne bo; glelala ni na Jesno ni na levo, ampak hodila svojo pot v prid edino le sloven.5kemu narodu in zanemarjenemu našemu ženstvu. Oni — isti — niso se dorasli za Ado Xegri, pa naj bi jo umeli 1 Napisala sem za to štev. članek o njej,-a izpustili so mi ga pj pomoti na mo.^0 žalost. — Bog Vas živi j ¦ . -- " „Žalujka-". Prosimo pravega .imena, a za pesmi — potrpite ! Z. - Trst. Osladna stvar, kaj pa naj pomeni zadnja kitica Nje roka nje srce lite ! A kolik je nebroj takih ne- umnosti ! Alessandro Levi & Minzi Trst, via Riborgo, 21 in Piazza Vecchia št. 21. zaloga pohištva in tapetai'ij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zah- tevaiije ilustrovan cenik zastonj in franko. Naro- čeno blago stavlja se parnik, ali na železu.ško uo- štajo, ne da bi za to raCunil stroške. Njegova Svetost Papež Leon XIII., sporočil ie ])o svojem zdravniku p'-of. dr. Lapponiju lekarnarju Ficcoliju v Ljubljani najsremjo zaln-alo za Njdi ijvetus i vposlano tinktu]?o za. želodec. Omenjeni zdravnik, kakor ve iko d ugili odličnih profesorjev in ilieii.e SO PiccoMjevo tiukturo za želo- dec preskusili, ter jo pri]ioroei)ju kor izvrstno kre- pilo Zrt želodec, katera ki-epća želodec, pomnožiije tek. ler povspešuje prebavanje in čiščenj'. Cena: I steklenica 10 nvč., 12 stekleni^', z zavitjem I gld. 36 nvč. ; P' štna pošiliatev 6ti steklenic 6 gid. 26 nvč. liist zhaja vsako drugo soboto in stane, za vse leto 3 gld.; za naročnike ,Edinosti-' pa 2 gld.: posamezne številke se bodo dobivale v Trstu v bakarnih : pri thiozzi in pri g. Lavrenčiču (Piazza Caserma), pri Pipanu (Ponte della Fabbra) in pri Fratniku (Sv. Ja kop po 12 kr. Rokopisi naj s'e pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti" ulica Molino piccolo, hšt. .S, II nstr. Lastnik konsordj lista »Edinosti" ---^ Izdavatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc. Trst.