• TOVARNA PRIPRAVLJENE IN POLPRIPRAVLJENE HRANE V USTANAVLJANJU
JEDILNIK ZA VSAK OKUS
Družbena prehrana dobiva v našem vsakdanjem življenju mnogi širši pomen, kot je videti na prvi pogled, saj si pod tem pojmom obi-čajno zamišljamo le delavske meme iz še nedavne preteklosti, ko je bilo edino tu možno po razmeroma nizki ccni dobiti malico, kosilo ali kak drug obrok hrane. Vendar pa postaja življenjski utrip, posebno v mestih in industrijskih središčih, iz dneva v dan hitrejši, tako da nam ostaja vse manj prostega časa za opravke, brez katerih si včasih nismo mogK zamišljati družinskega življenja. V družinah, v katerih sta zapo-slena oba od staršev, postaja kuhanje čedalje bolj odvečno in čas kosila se pomika bolj proti večeru. To pa seveda ni v redu, še zlasti ne, če starš in otrod nimajo na delovnem mestu oziroma v šoK možnosti, da zaužijejo topel obrok. Tako primeri niso redkLin rečemo lahko, da gre za družbeno razširjen pojav, ki ga je treba temu primerno tudi obrav-navati. Ni namreč dovol), če se s prehrano ukvarjajo samo posamezne organizacije, saj s tem rešujejo samo delček splošnega problema.
ZA KAJ GRE?
Komaj so se nekako privadili obratom družbene prehrane, pa je tu že druga novost. Že več let trajajo razprave o tem, kako uoljeorganiziratiprehranozunaj doma, doseči večjo kakovost ter pripravljati delavcem hrano, primerno glede na njihovo sta-rost in vrsto dela, ki ga opravlja-jo. V ta namen je bilo izdelanih več raziskav z zdravstvenega in drugih vidikov, da bi nov sistem družbene prehraiK temeljil na strokovnih mnenjih.
Prvi korak je napravilu HP Kolinska z določitvijo lokacije, izdelavo investicijskega pro-grama ter podpisi sporazumov s sovlagatelji za gradnjo osred-njega obrata za pripravo polpr-pravljene in pripravljenih jedi v Ljubljani.
LJUBLJANČANI PRVI POTROŠNIKI
Ne gre za to, da bi zapirali ot>-stoječe obratne družbene pre-hrane v delovnih organizacijah, ampak bodo v bodočem osred-njem obratu pripravljali jedi ti-stim delavcem, otrokom in mla-dini, ki zdaj še nimajo organizi-rane prehrane ob delu in v šolah.
V že obstoječih obratih bodo lahko zmanjšali število delavcev in odpravili ozka grla ob času priprave obrokov tako, da bodo uporabili že polpripravljene jedi (zrezki, izdelki iz testa, očiščena zelenjava) iz osrednjega obrata.
Z dobro organiziranim trun-sportom (predvidenih je 50 vozil) bo mogoče iz osrednjega obrata v dogovorjenem času prenesti na mize delavcem, otro kom v VVZ, šolarjem, študen-
tom, bolnikom pa tudi starejšim v domovih njihovemu delu, na-činu življenja in zdravju po-trebno število primernih obro-kov.
KAKŠEN BO JEDILNIK?
Vsak dan bo na voljo šest ra^ zličnih jedilnikov hladnih in to-plih obrokov z različnimi kalo-ričnimi vrednostmi od 250 do 110 kcal. Hladne jedi so lahko samostojni nižje kalorični obro-ki, npr. sendviči, različna peciva, ali pa dopolnjujejo topel obrok, npr. sveže solate, kreme, pudin-gi, zavitki, pite, in tako toplemu obroku zvišujejo hranilno vred-nost.
Jedilnik bo sestavljen za en mesec vnapiej in v tem času se obroki ne bodo ponavljali.
Ponudba bo vsebovala celod-nevnooskrbozzajtrki. malicami, kosili, večerjami in ničnimi to-plimi ali hladnimi obroki. De-lovne organizacije se bodo za po-samezne obroke odločile glede na urnik in načih dela.
ZAKAJ HIGIENSKO
NEOPOREČNO PRIPRAVLJEN OBROK?
Obroki, ki bodo prihajali iz osrednjega obrata priprave, bodo pripravljeni pod natančnim sanitamo-higienskim nadzorom. Pakirani bodo v higienične poso-dice iz aluminijaste folije, ki se
uporabljajo kot krožnik in po uporabi zavržejo. Hrano bodo lahko postavili naravnost na mizo in ne bo prišla v stik z niči-mer, kar bi jo utegnilo okužiti. Mogoče bo naročiti tudi večpor-cijskopakirane jedi, v eni alumi-nijasti posodi bo 8 do 12 porcij. Tako pakirane jedi nato razde-lijo na kiožnik.
KAKO SE BODO RAZDEUEVALI TOPLI OBROKI?
Razdelilna mesta se bodo oskrbovala s sveže pripravlje-nimi toplimi obroki, ki bodo pa-kirani v posebno transportno embalažo iz stiropora. Tako pa-kirane jedi se ne bodo ohladile pod 65°C in jih bo potrebno použiti v dveh do štirih urah po koneani pripravi. S hitrim ohla-junjem toplih obrokov v osred-njem obratu se bo podaljšal rok uporabnosti na tri dni. Tako ohlajene obroke bodo .s hladil-nimi kamioni dostavili v razde-lilne kuhinje, kjer jih bodo tik pred serviranjem pogreli do pri-merne temperature.
Manjši del pfipravljenih toplih obrokov (10%) bodo zamrznili n;: -22°C ter jih tako z ustreznim shranjevanjem podaljšali rok uporubnosti na 6 do 1 2 mesecev.
Možnost, da se luhko sveže pripravljeni obroki shranjujejo več dni, ima veliko prednost. Ob nenadbem večjem povpraševa-nju po hiani bodo lahko postregli abonentom iz pripravljene za-loge ohlajenih ali zmrznjenih * obrokov.
Glede na sistem razdeljevanja obrokov bodo na razdelilnih me-stih uredili razdeljevalne kuhi-nje, kibodonamenjenesamode-litvi obrokov. Kuhinja bo dobi-vala iz osrednjega obrata sveže pripravljene tople in hladne obroke.
Razdeljevalna kuhinja, bo sprejemala iz osrednjega pri-pravljalnega obrata ohlajene in zmrznjene obrokc. Te bodo v obratu DP pogreli oziroma odta-jali in in jih tako pripravili za delitev. Samostojno bi pripra-vili samo jedi, ki so neprimerne za obe metodi konserivanja (so-late, sveži dodatki).
PRI KOSILU SKUPAJ
Najbrž bi si pri nas težko zami-slili, da bi se vsa družina zbrala v obratu družbene prehrane enegu od obeh staršev. Oba zakonca sta zaposlena, neredko na različnih koncih mesta ali celo v različnih krajih, otroci hodijo v različne šole, ki so med seboj precej oddaljene: torej bi bilo lakšno opoldansko popotovanje na kraj kosila najbrž precej zamudno in ne preveč spodobudno.
Da pa bi bilo v naših delovnih organizucijah možno kupiti ko-silo tudi za moža oziroma za ženo in za otroke in ga doma le na hitropogreti,postnvistvaivčisto novo luč.
Novi obrat osrednje priprave jedi nam bo to omogočil.
dipl. inž. MIRA LAH