Oonja proti slovenskemu učiteljstvu. V Prekmurju je pričela strabovita gonja proti slovenskemu učiteljstvu. Na čelu tt gonje stoji oni del prekmurskih u-čiteljcv, ki se še danes ne more vživeti v po vojni na» stali položaj naše države. Ni ravn/} slučaj, da je ta gonja pričela baš sedaj, saj je vddja vsega gibanja napisal, da je sedaj prepove« dan čas, da bi slovensko učiteljstvo uganjalo svoje šovinistične lOrgije. Na videz ta gonja, ni resnejša, v resnici pa je postala prav nevarna i za -učiteljstvo i za šolstvo v Prekmurju. Prvi učinki tc gonje se že kažejo. Glavni cilj nergačev je: z vse« mi sredstvi delovati na to, da »prišleki« pu* ste sv.oja mesta in zapuste Prekmurje sploh, da bi bilo njih delovanje potem brcz ovir. Žalibog ta cilj tudi dosezajo. Več odličnih učiteljev, ki so delovali v Prekmurju ves čas od ujedinjenja, ki sot bili pionirji slovenskega šolstva v Slov. Kra.jjini, ki so posvetili vse svo.je sile in dali na razpalago vse svoje zmožs nosti napredku slovenske šole v tisoč let za« sužnjenem Prekmurju, danes. ko bi morali mirneje živeti v že urejenih razmerah, h kas terim so prispevali vsak svoj delež, zapus ščajo to zemljo, ker me morejo prenašati go« nje, ki .jo vodi proti njim tisti del učiteljstva, ki je dosledno vedno in ipovsod oviral napres dek našega šolstva v kulturnem in nacionals nem pogledu. Da to ne bo r,odilo najveselejših posle« dic za slovensko šolo, o tem ni treba izgubs ljati besed. Treba je pač bližajočo se nevar* nost takoj preprečiti. Kak,o? Da, to je težko! Nacionalno učiteljstvo v Preknvurju je brez moči, brez opore, vrženo na milost in nemi* lost preganjalcem kakor jagnjeta volkovom, ki uživajo nemalo zaščito pri svojih političnih strankah. Težko nam je Prekmurcem, da nas za« puščajo odlični tovariši in s strahom gleda« mo \ bodočnost, vendar smo z njimi istega mnsnja. Oovolj je bilo trpljenja, dovolj za* ničevanja, dovoli smo storili in sedaj naj nas na vsak korak obdelujejo Ijudje, ki jih je do včeraj bilo sram, da so slovenskegd px kolcaia?! Res je tako! Danes preganjajo slovensko učitc'jstvo ljudje, ki so svoje« časno poučevali na Julijanskih šolah, ki niks dar niso odprli ust v obrambo slovenske stvari, da, bili so najvnetejši madžarizatorji in to ne pod silo razmer, ampak iz lastnega navdušenja! Tisti ljudje, ki so nas šolske otroke pretepali, ker smo govorili slovenski v šoli; tisti ljudje se danes bijejo na svoja prsa, ki &o nas leta 1918. kot slovenske štu» dente pretepali, ker smo med narodom raz= širjali manifestacijske letake za Jugoslavijo! Oni bijejo boj proti nacionalnemu ucite!j> stvu, ki so še danes branitelji madžarskih šol, ki sa danes neprijatelji vsakega sloven« skega pokreta. Ljudje, ki so glavni sotrud* niki madžarsko * nacionalističnega lista, naj dele svoje nauke slovenskemu učiteljstvu? To je le preveč! Človek se z razočaranie»"n bolestno — nasmiehne in se vpraša: Ali smo res v Jugoslavijd? Slovensko učiteljstvo v Prekmurju hodi trnjevo pot! V boj proti njemu je stopilo Casopisje in žal je nasedel temu tudi del slo? venskega tiska. Zmagali pa ne bodo tisti, ki Vas »prišleke« blatijo s privandranci in dru» gimi sličnimi cvetkami, nas nacionalne Prek= murce z janičarji, z liberalnimi lOprodam1! in z nacionalnimi žabami, ker natančno vemo za delovanje teh ljudi, saj smo sami čutili njlh bič na lastnih plečih in bomo v slučaju potrebe prisilili tudi one gospode k pričanju zg,odovinskih dejstev, pri kojih gonjači tre> notno uživajo zaščito. Izidor Horvat.