Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj z Porušiti želijo še tri stavbe ob Dravi COLOR CMYK stran 1 Gospodarstvo Podravje z Zakaj obnova ceste proti Slovenski Bistrici traja leto dni  Stran 3 Ptuj, petek, k 15 15. jjulija lij 2022 petek, 15. 7. 2022  Stran 2 LLetnik ik LXXV z ššt. 54 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Podravje z Za plačilo prehrane učencev bodo starši morali seči globlje v žep Septembra dražje šolske malice in kosila Na večini osnovnih šol Spodnjega Podravja so že napovedali podražitev šolske prehrane. Glavni razlog so višje cene hrane in energentov. Neuradno naj bi se cene obrokov zvišale med 10 in 15 odstotki, natančnejši zneski pa bodo znani po opravljenih izračunih. Več na straneh 6 in 7. Izobraževanje Sp. Podravje z Na ptujski gimnaziji kar pet zlatih maturantov  Stran 4 Podravje Markovci z Do igrišča mimo gradbene zakonodaje  Stran 5 Podjetništvo Ptuj z Gostinca bo najem lokala na tržnici krepko udaril po žepu  Stran 8  Stran 12 Šport Nogomet z Kdo lahko nasledi Maribor? petkova izdaja  Stran 13 OŠ Ljudski vrt Ptuj z Ovadba zoper Zdravstveni dom Ormož z Krivca za uničeno streho bodo težko našli So vilo preplačali za 185.000 evrov?  Stran 2  Stran 3 IKE Ob sklenittvi naročniškega razmerja boste lahko vse po oletne sob bote, do 27. avgusta, brezplačno uživali na morju! Večč v no Ve n ttrran a jo jost stti ča časo s p piisa sa.. www ww w.te .tedni dnik.s dni k.sii k.s Črna kronika Ormož, Sodinci z Smrad in fekalije še vedno zalivajo hiše Foto: Črtomir Goznik Simonov zaliv Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 15. 7. 2022 Aktualno 2 stran 2 petek z 15. julija 2022 Ormož z Na Okrožnem državnem tožilstvu Ptuj kazenska ovadba zoper ZD Ormož So vilo na dražbi preplačali za 185.000 evrov? Kot smo poročali, je Zdravstveni dom Ormož na javni spletni dražbi odkupil sosednjo vilo za 447.200 evrov. Po informacijah, ki smo jih prejeli, pa naj bi zavod ponudbeno ceno po nepotrebnem zvišal za kar 185.000 evrov. Zaradi tega je bila podana tudi kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju. Vilo, ki jo je Zdravstveni dom (ZD) Ormož na javni spletni dražbi kupil že lani oktobra, sicer nujno potrebuje zaradi prostorske stiske in načrtovanih novih dejavnosti. Izklicna cena za stavbo je bila 261.100 evrov, ZD pa je na dražbi zmagal s ponudbo za 447.200 evrov. Postopno višanje izhodiščne cene je na vseh javnih dražbah, tako klasičnih kot spletnih, povsem legitimen in pričakovan proces med kupci oz. interesenti. Predmet dražbe na koncu kupi tisti, ki ponudi najvišjo ceno zanj. Po informacijah, ki smo jih prejeli, pa naj bi ZD Ormož po nepotrebnem (brez dviga ponudbe konkurenta) višal ponudbeno ceno in za nepremičnino ponudil kar 185.000 evrov več od izklicne. Dražbe naj bi se udeležila dva dražitelja, poleg ZD Ormož še neznani dražitelj (domnevno nekdanji lastnik), ki je kot prvi ponudil izklicno ceno 261.100 evrov. ZD Ormož naj bi takoj za tem zvišal ponudbo najprej za 100 evrov, na 261.200 evrov, nato pa naj bi ceno zviševal v časovnih razmikih od 5 do 20 sekund, in sicer vsakič za 2.000 evrov, čeprav prvi dražitelj sploh ni več dražil. V nekaj minutah naj bi tako ZD Ormož ceno zvišal za kar 185.000 evrov. Oba dražitelja sta bila ves čas seznanjena o vsakokratni najugodnejši ponudbi. »ZD Ormož bi torej lahko nepremičnine, ki so bile predmet javne dražbe, kupil po ceni 262.200 evrov, kupil pa jih je za 447.200 evrov, kar je kar 70 % več od prvotne ponudbe, ki je bila takrat tudi najvišja. Z opisanim ravnanjem je bila povzročena velika Foto: MH To je vila, za katero je ZD Ormož odštel 447.200 evrov, čeprav bi jo, glede na potek dražbe, lahko kupil za 262.200 evrov. premoženjska škoda, saj je moral ZD Ormož za nepremičnine plačati 185.000 evrov več, kot bi bilo potrebno,« je navedeno v anonimnem pismu. Zakaj so višali ponudbo, niso odgovorili V ZD Ormož obtožbe povzročitvi premoženjske škode kategorično zanikajo in pravijo, da so z nakupom nepremičnine prido- bili veliko večjo vrednost, kot je znašalo njihovo plačilo, ter da je postopek glede nakupa nepremičnin na javni dražbi pravnomočno zaključen. Zakaj so višali ponudbo, glede na to, da ni bilo potrebe, pa niso odgovorili. Pojasnili so le, da so delovali v skladu z razvojnimi cilji in finančnim načrtom, da so bila za nakup nepremičnin rezervirana sredstva v višini 650.000 evrov in da je bil v teh okvirih nakup tudi izveden. »Presojo zakonitosti spletne dražbe je opravilo Višje sodišče v Mariboru, ki je ugotovilo, da je postopek draženja potekal zakonito. Sistem spletne javne dražbe sicer poteka drugače, kot poteka klasična dražba. V primeru klasične dražbe bi lahko takoj na začetku ponudili enako ceno, kot smo jo s spletnim draženjem,« so dejali. Da je postopek draženja potekal zakonito, ni vprašanje, saj navsezadnje lahko vsak interesent oz. kupec na dražbi draži predmet prodaje, kolikor želi do zaključka dražbe. Tudi če nima konkurenč- Občina Ormož: »Za izjave o postopkih nismo pristojni« Kako komentirajo informacije, da naj bi ZD Ormož za nepremičnino po nepotrebnem plačal precej več, kot bi bilo treba, smo vprašali vodstvo občine Ormož kot eno izmed soustanoviteljic zavoda, kjer potencialno neracionalne porabe javnega denarja niso želeli komentirati. Pač pa so si po 'pilatovsko oprali roke' s kratko izjavo: »Občine so podale pooblastilo ZD Ormož, da opravi nakup nepremičnin v višini največ 650.000 evrov. Postopke nakupa nepremičnin je vodil ZD Ormož. Občine so bile obveščene o uspešno izvedeni javni dražbi in nakupu nepremičnine v vrednosti 447.200 evrov. V postopku javne dražbe nismo bili udeleženi kot stranke, zato nismo pristojni za kakršnekoli izjave glede postopkov.« Tudi župan Središča ob Dravi Jurij Borko ni bil bolj zgovoren, je pa poudaril, da bi moral ZD - tako kot tudi vse druge ustanove ravnati s skrbnstjo dobrega gospodarja in nepremičnine odkupiti po čim ugodnejši ceni. ne ponudbe. Je pa prav gotovo – milo rečeno – nesmiselno, da bi nekdo sam sebi dražil predmet dražbe, kot naj bi se to zgodilo v konkretnem primeru. ali pa predlagati, odrediti ali izvesti aktivnost, ukrep oz. preiskavo dejanja, usmerjeno v pregon zoper osumljenca, zahtevati preiskavo ali vložiti obtožni akt. O ovadbi bo odločil državni tožilec Nenehne pritožbe in dolgoletno oviranje postopkov Na Okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju so potrditi, da so prejeli ovadbo, ki se nanaša na dve fizični in eno pravno osebo: »Zadeva je po zaključenih aktivnostih policije od 23. junija 2022 v preučitvi in odločanju pri državnem tožilcu. Drugih podatkov vam glede na fazo postopka zaradi varstva osebnih podatkov ne morem posredovati.« Zadevo bodo reševali v skladu z določbo zakona o kazenskem postopku, ki nalaga državnemu tožilcu, da mora po prejemu ovadbe ukrepati brez odlašanja in v 90 dneh od prejema ovadbe zoper znanega storilca ovadbo zavreči Kot kaže, pa nekdanji lastniki kljub vsemu stavbe ne nameravajo zapustiti kar tako in zavlačujejo postopke na vse možne načine. Omenjeni objekt naj bi ZD Ormož prejel v posest najkasneje do minulega četrtka, a se to še ni zgodilo, saj kot smo neuradno izvedeli, se prejšnji lastniki ne želijo izseliti. Kljub plačani kupnini bo ZD do omenjenega objekta najbrž prišel le po sodni poti. To sicer ni prvi spor z njimi, saj se ZD že več let sooča z ovirami, spori zaradi meje in zavlačevanjem postopkov glede več let načrtovane širitve parkirišča. Dravsko polje z Zakaj obnova ceste proti Slovenski Bistrici traja leto dni končanja trenutno ostajata v skladu s podpisano pogodbo, izvajalci zahtevkov za časovno podaljšanje ali podražitev za zdaj niso vložili. Nejevolja voznikov zaradi semaforjev in zapor Številni vozniki, ki s ptujskega konca dnevno odhajajo na delo v Kidričevo ali do Slovenske Bistrice, so nejevoljni zaradi dolgotrajne cestne zapore na glavni cesti proti Slovenski Bistrici. Obnova štirikilometrskega odseka ceste bo trajala leto dni, od lanskega do letošnjega novembra. Zaradi gradbenih del veljajo delne zapore ceste, promet je s semaforji urejen izmenično enosmerno. Glede na gostoto prometa na tej cesti in njeno strateško lego se je zastavilo vprašanje, ali obnove ne bi bilo moč izvesti v krajšem času. Zapore na cesti so za pretočnost prometa zelo moteče, vozniki so nejevoljni zaradi počasnosti izvedbe del, saj se nemalokrat zgodi, da je na gradbišču le peščica delavcev. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki je naročnica del, so na vprašanje, zakaj dela na potekajo z večjo intenzivnostjo, odgovorili takole: „Rok za izvedbo del smo določili glede na obseg predvidenih del ter dolžino odseka. Dolžine pododsekov, na katerih je polovična zapora, so omejene. Razdalje med odseki, kjer je hkrati postavljena polovična zapora prometa, morajo prometno signalizacijo s semaforji in cestno razsvetljavo. Vrednost obnove je 4,2 milijona evrov, glavnino denarja bo prispevala DRSI, sofinancerski delež ob- čine Kidričevo znaša 87.000 evrov. Dela izvajajo Cestno podjetje Ptuj (CPP), ki je vodilni partner, ter podjetja Asfalti Ptuj, GMW in Tegar. Na DRSI so pojasnili, da cena in rok biti dovolj velike, da ne prihaja do večjih zastojev.“ Pet križišč, semaforji, razširitev ceste Glavno cesto skozi kidričevski gozd bodo na križiščih, kjer urejajo pasove za zavijanje v levo, razširili. Na vsaki strani ceste sta načrotvani dve počivališči, skupno bodo torej štiri. V sklopu rekonstrukcije na cesti urejajo pet križišč: za gramoznico, Kungoto, Kidričevo, Njiverce in priključek zahodne obvoznice. Na novo bodo zgradili sistem meteorne kanalizacije (odvodnjavanje), prestavili in zaščitili obstoječe komunalne vode, obnovitvena dela na samem cestišču so po segmentih različna, odvisno od potreb oziroma dotrajanosti vozišča. Na novo bodo postavili tudi ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ Foto: ČG Zastoje zaradi obnove ceste in enosmerno urejenega prometa je na glavni cesti skozi kidričevski gozd pričakovati do pozne jeseni. Obnova katastrofalne pragerske obvoznice na čakanju Na stari cesti proti Slovenski Bistrici je sicer najbolj poškodovani del mimo Šikol in Pragerskega (pragerska obvoznica), ki so jo zgradili pred 20 leti. Vožnja po tej cesti je slabša kot po makadamu, zaradi tresljajev sila neprijetna, vprašanje je tudi, koliko je varna. Na obnovo tega odseka bo treba počakati najmanj do naslednjega leta. Na DRSI so povedali, da gradbišča ne bodo odpirali prej, kot bodo končana dela na prvem kraku, ki je v izvajanju. To bo predvidoma novembra letos. DRSI za oktober načrtuje objavo javnega razpisa, s katerim bodo iskali izvajalca za pragersko obvoznico; skupno gre za okoli pet kilometrov ceste. Če bodo razpis objavili šele jeseni in glede na običajno dolgotrajnost tovrstnih postopkov, začetka obnove pragerske obvoznice pred pomladjo ni pričakovati. Pa še to je zelo optimistična napoved ... ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ petek, 15. 7. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 15. julija 2022 3 Ptuj z Odstranili strešnike v Dravski 18 Ptuj z Postopki ptujske občine na sodišču Porušiti želijo še tri stavbe Krivca za uničeno streho bodo težko našli … Sočasno z rušitvijo stavbe nekdanjega Koteksa je vodstvo ptujske občine lani poleti nameravalo odstraniti še tri sosednje objekte, ki so prav tako v slabem stanju. Ker niso imeli vseh potrebnih soglasij, načrta niso mogli realizirati. S strehe ene od omenjenih stavb na naslovu Dravska 18 pa so zadnje čase začeli padati strešniki, kar je predstavljalo nevarnost za pešce in vozila, zato so jih morali na podlagi inšpekcijske odločbe odstraniti. Pomeni to začetek rušitve tega in sosednjih objektov? »V skladu z inšpekcijsko odločbo smo v prejšnjem tednu odstranili nevarnost (padajoči strešniki) z objekta v Dravski ulici 18. Navedeno smo želeli urediti hkrati z odstranitvijo objektov, vendar od ZVKDS oziroma pristojnega ministrstva še vedno čakamo soglasje za odstranitev teh objektov,« so potrdili na ptujski občini. Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) ni soglašal niti z rušitvijo stavbe nekdanje usnjarne, ki je leta kazila veduto mesta. Danes je sicer očitno, da je bila to smiselna poteza. Bojazen, da bo pogled na ta del Ptuja povsem spremenjen, je bila odveč. Drugačen je, a nedvomno v pozitivnem smislu. Morebitna obnova objekta v tako slabem stanju bi bila draga in dolgotrajna. A da je rušitev sploh bila mogoča, je bilo treba izpeljati veliko birokratskih postopkov. Pojavila so se celo odprta pisma protestnikov, ki so temu nasprotovali. Presodilo pa je ministrstvo za kulturo, ki je maja lani izdalo kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine za objekt Stare usnjarne. To odločitev so argumentirali z mnenji strokovnjakov gradbene stroke, iz katerih je izhajalo, da uporaba objekta ni varna. Leto dni čakanja, »spomeničarji« z rdečo lučjo Foto: ČG Strešniki so padali na cesto, zato so jih morali odstraniti. Leto dni po rušitvi Koteksa na ptujski občini, ki je lastnica vseh treh objektov v Dravski od številke 17 do 19, skušajo slediti zastavljenim ciljem. Še vedno upajo, da jim bo uspelo dobiti soglasja za odstranitev preostalih dotrajanih objektov. Društvom, ki so delovala v Dravski 18 (Šahovsko društvo, Planinsko društvo, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih ...), so v vmesnem času že priskrbeli druge prostore. Kljub zagonu in želji, da se uredi celotno območje ob reki, ki je izjemno pomembno tudi s turističnega vidika, vseh potrebnih soglasij še nimajo. Na odločitev ZVKDS, ki je njihovo vlogo zavrnila, so se sicer pritožili. Povsem možno pa je, da bo sledil enak scenarij kot ob rušitvi stare usnjarne in bo vnovič na koncu presojalo ministrstvo za kulturo. Veliki plani zaradi nejasnosti ostali na papirju Zgodba o nesrečni strehi na ptujski osnovni šoli Ljudski vrt se vleče celo desetletje. Po namestitvi panelov sončne elektrarne se je streha povesila in razslojila, ni bila več vodotesna, lahko bi celo popustila in se zrušila. Pred namestitvijo sončne elektrarne je bila brezhibna, je na sodišču povedal Antun Daljavec iz podjetja GP Projecting, ki je pri OŠ Ljudski vrt gradilo prizidek. Na novo pločevinasto streho je podjetje Arbol konec leta 2012 namestilo panele sončne elektrarne. Namesto da bi jih vpeli na nosilno konstrukcijo, so jih pritrdili kar na pločevino. Ker so streho nepravilno obremenili in naluknjali, je že v začetku 2013 začela puščati. Mestna občina (MO) Ptuj, ki je lastnica objekta, je začela ugotavljati, kaj se je zgodilo, streho so nekaj časa krpali, a to zamakanja ni ustavilo. GP Projecting je medtem umaknil garancijo. Ugotovljeno je bilo tudi, da streha na šoli ni takšna, kot bi morala biti po projektu, na njej je bila namesto bakrene nameščena pločevinasta kritina. GP Projecting in Arbol sta za nastalo situacijo s prstom kazala drug na drugega, vsak deležnik v zgodbi je najel svojega izvedenca in tako zadevi še danes niso prišli do dna. Ker je bila streha povešena, razslojena, preluknjana in nevarna, jo je bilo treba nujno zamenjati. Sanacija je stala 300.000 evrov, stroške je pokrila MO Ptuj. Kot kaže, tudi MO Ptuj ni čisto nedolžna … Z izjavo za Štajerski tednik se je odzval tudi direktor in solastnik toženega podjetja GP Projecting Antun Daljavec. Dejal je, da sodbe, dokler ne bo pravnomočna (kar ta sodba očitno ne bo), ne bodo komentirali. „Je pa ena zanimivost, in sicer da je sodišče tudi tožnico (MO Ptuj) spoznalo za delno krivo, kar za naše podjetje ni presenečenje,“ je dodal Daljavec. Foto: ČG MO Ptuj se je na odločitev sodišča v zvezi s streho na OŠ Ljudski vrt pritožila, ker se ne strinja z zneski priznanih odškodnin, višino ugotovljenih stroškov sanacije strehe, razdelitvijo odgovornosti in stroškov postopka. Nizko dosojene odškodnine, pritožbe priletele z vseh strani V začetku leta 2016 je občina zoper podjetja, ki so vpletena v zgodbo o uničeni strehi (GP Projecting – gradnja, Projekta inženiring – projektiranje, Arbol – nameščanje sončne elektrarne in ZIM – nadzor pri gradnji), vložila odškodninsko tožbo v znesku 275.000 evrov (s pripadki). Okrožno sodišče na Ptuju je po šestih letih zahtevku MO Ptuj delno ugodilo. V skladu z odločitvijo sodišča sta GP Projecting in Projekta inženiring dolžna občini plačati 60.000 evrov in zamudne obresti od leta 2016, Arbol pa 15.900 evrov in prav tako zamudne obresti od 2016. Zoper tretjo toženo stranko ZIM, ki je pri gradnji prizidka OŠ Ljudski vrt izvajala nadzor, je sodišče postopek ustavilo. ZIM je bil namreč že v začetku tožbe (2016) v stečaju ... O stroških postopka je sodišče ocenilo, da MO Ptuj nosi dve tretjini stroškov, tožene Sodišče večino stroškov postopka naložilo občini MO Ptuj od treh podjetij za uničeno streho na OŠ Ljudski vrt terja 275.000 evrov in pripadke. Sodišče je odločilo, da sta GP Projecting in Projekta inženiring dolžna plačati dobrih 60.000, Arbol pa 15.900 evrov, oboji z obrestmi od 2016. Sodišče je občini naložilo še plačilo večine stroškov postopka. Sodba ni pravnomočna, vse stranke so se pritožile. stranke pa preostalo tretjino. Na sodišču so povedali, da so se vse stranke na odločitev pritožile. Nad občino visi še 1,2 milijona evrov težka tožba MO Ptuj ima na ptujskem okrožnem sodišču odprto še eno finančno precej zahtevno tožbo. V tem primeru je tožena stranka, 1,2 milijona evrov od nje terja poslovna skupina SeneCura, ki je lastnica podjetja GP Drava Ptuj. Slednje je pred leti na Ptuju (Marof) gradilo nov stanovanjski blok in trgovino Lidl, z obema gradnjama so na območju zgradili tudi prometno in komunalno infrastrukturo v javno korist. Ker občina podjetju vložka ni hotela priznati, so se v GP Drava odločili za tožbo, ki jo zdaj pelje njihova pravna naslednica SeneCura. Za ta primer sodišče še ni odločilo. „Zaradi zahtevnosti izvedenske naloge smo izvedencu določili rok za izpolnitev naloge do 30. septembra. Naslednji narok za glavno obravnavo je razpisan za 22. november,“ so še navedli na Okrožnem sodišču na Ptuju. ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ Podravje z Žetev pšenice še ni končana, skladišča bojda že polna Mlin Korošec začasno prenehal odkupovati pšenico Mlin Korošec je v četrtek, 14. julija, Kmetijsko zadrugo (KZ) Ptuj in kmete obvestil, da zaključuje odkup pšenice. »Skladišča so polna, zato smo prenehali z odkupom. Ko bomo imeli prostor, bomo ponovno nadaljevali. Kdaj bo to, težko napovem,« je dejal Daniel Korošec in dodal, da bodo še prevzeli vso pšenico tistih lokalnih kmetov, ki so do danes (15. julija) sklenili pogodbo o odkupu s ptujsko KZ. Foto: ČG Ob rušitvi Koteksa so na MO Ptuj napovedali, da bodo v roku nekaj mesecev objavili javni arhitekturni natečaj, na podlagi katerega bo izbrana najprimernejša rešitev ureditve tega dela mesta. To bo podlaga za sprejem podrobnega prostorskega načrta in določitev namenske rabe. Ker ni jasno, katero območje bosta natečaj in Občinski podrobni prostorski načrt zajela, z ali brez trenutno še obstoječih treh starih, dotrajanih objektov, postopkov še niso izpeljali. Mogoče pa bodo padajoči nevarni strešniki z objekta na Dravski 18 in inšpekcijska odločba pospešili delo odločevalcev, da čim prej presodijo, kako slabo je stanje preostalih treh objektov in ali jih je smiselno sanirati. Jasno pa je, da če soglasja za rušitev ne bo, bodo Ptujčani na prenovo čakali še leta. Rušitev Koteksa je stala okrog 60.000 evrov, prenova bi stala več milijonov, kar bi pomenilo, da je ne bi dočakali še vsaj pet, deset, mogoče celo več let. Enako najbrž velja tudi za preostale objekte na tem območju. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Lokalnim pridelovalcem pšenice, ki so do vkljućno danes, petka, sklenili zahtevano pogodbo z zadrugo, bodo v Mlinu Korošec odkupili zrnje v roku enega meseca. Odkupne cene mlina s sedežem v Zabovcih so letos za 20 evrov in več presegale konkurenco. Prav ta cenovna razlika naj bi privedla do večjega zanimanja. »Domnevam, da se je marsikateri kmet tudi zaradi boljših cen odločil žito raje pripeljati k nam, kot da ga obdrži doma,« je dejal Korošec. Ključno pa je, da so po besedah Korošca skladišča polna, čeprav žetev pše- nice še ni končana. Kmetom, ki so nameravali pšenično zrnje pripelja- ti v Zabovce, svetuje, da naj do nadaljnega zrnje skladiščijo doma.« Foto: MV Odkup krmne pšenice pa nadaljuje KZ Ptuj. Odkupna mesta zadruge so v Središču ob Dravi, Gorišnici, Trnovski vasi in v kraju Cankova. Kot omenjeno, odkupujejo le krmno pšenico po ceni 305 evrov za tono, kar je krepko manj od začetno postavljene cene, ki se je prve dni žetve gibala okrog 330 evrov. Kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak, sicer pravi, da je letošnja žetev že pri koncu. »Na lahkih prodnatih tleh je praktično končana, na težkih tleh pa smo nekje na polovici. Pod črto – smo v zadnji tretjini leŰŹŃ tošnje žetve,« je ocenil. Štajerski TEDNIK petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 15. julija 2022 Ptuj z Kako bo urejena »rdeča šola« Spodnje Podravje z Na gimnazijah zadovoljni z rezultati splošne mature Vsaj 15 novih stanovanj Na ptujski gimnaziji kar pet zlatih maturantov Stavba na Raičevi 2, v kateri je nazadnje delovala OŠ dr. Ljudevita Pivka, je bila junija letos prodana podjetjema z mariborskega konca, FM projekt in Termosolar. V tem objektu bodo kmalu uredili stanovanja, koliko jih bo, bo odvisno od povpraševanja, saj se bodo pri sanaciji prilagajali tudi kupcem. Predvidoma pa bo med 15 in 18 novih stanovanjskih enot. Številni gimnazijci so nestrpno pričakovali ponedeljek, 11. julij. To je dan, ko so bili znani rezultati spomladanskega roka splošne mature. Na vpogled so bili že od sedme ure zjutraj na spletni strani Državnega izpitnega centra. Velika večina je zrelostni izpit tudi uspešno opravila. »Še vedno urejamo birokratske zadeve, papirologije je precej. Računamo, da bomo vse imeli v roku štirih, petih mesecev. Naši projektanti že intenzivno delajo, ko bo to dokončano, bomo za pogoje zaprosili Zavod za varstvo kulturne dediščine,« terminski plan predstavlja Jurij Mergeduš, direktor mariborskega podjetja FM projekt, ki se ukvarja z upravljanjem nepremičnin in drugimi storitvami. Na dražbo so se prijavili skupaj s partnerjem, podjetjem Termosolar iz Hoč. To deluje na področju plinskih inštalacij, vodovoda, centralne napeljave, klimatskih, toplotnih naprav in prezračevanja. Direktor tega podjetja Franc Rečnik pravi, da to ni njihov prvi skupni projekt, večkrat so sodelovali pri obnovi stavb, s to na Ptuju imajo velike načrte. Prilagajali se bodo kupcem Če bo vse teklo po načrtih, bodo do jeseni uspeli pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja, nato pa se bodo pognali stroji. Upajo, da bodo gradbena dela, ki bodo obsegala celovito sanacijo objekta, končali naslednje leto, ko bi začeli tudi prodajo stanovanj. »Kupci bodo lahko sodelovali, kar pomeni, da bomo upoštevali tudi njihove želje. Prilagodili se bomo povpraševanju. Predvidena površina stanovanj je med 60 in 80 m², če bodo kakšne drugačne želje, pa bomo načrte tudi spreminjali,« pojasnjuje Mergeduš. Foto: ČG Pet zlatih maturantov Gimnazije Ptuj, ki so na splošni maturi dosegli 30 točk ali več. Foto: ČG Nova stanovanja v centru mesta pomenijo več stanovalcev v mestnem jedru, kar Ptuj nedvomno potrebuje. Lokacija je odlična. Projektanti pospešeno pripravljajo dokumentacijo, vendar morajo na svoje predloge pridobiti še kulturnovarstvene pogoje in soglasje »spomeničarjev«. Upajo na dobro sodelovanje: »Za nas in prihodnje stanovalce je ključno, da je objekt funkcionalen. Upamo, da bodo to razumeli tudi na zavodu.« V tej stavbi bodo predvidoma le stanovanja, poslovnih prostorov ne načrtujejo. Če jih bodo zaradi birokratskih zahtev morali umeščati, jih bodo namenili za svojo dejavnost. Skupna vrednost investicije bo zajetna Stavba na Raičevi, ki je bila leta prazna, je bila na dražbi junija prodana za 388.000 evrov. Lastniki ocenjujejo, da bodo za obnovo potrebovali še približno 1,5 milijona evrov. A to je le groba ocena. Cene v gradbeništvu nenehno rastejo, trenutno niso najugodnejši časi za prenove. Je pa dejstvo, da so tudi cene nepremičnin sorazmerno narastle. Povpraševanje po stanovanjih na Ptuju je veliko. Lokacija, kjer jih bodo urejali, je odlična. Dodatno prednost predstavlja dejstvo, da je občina sočasno s tem objektom prodala še eno parcelo, ki jo trenutno še uporabljajo vrtičkarji. »Če ne bi prodajali obeh zemljišč skupaj, se sploh ne bi odločili za nakup. Parkirna mesta za stanovalce moramo zagotoviti, to je pretehtalo pri naši odločitvi, da gremo v to naložbo, Upamo, da bo povpraševanje veliko,« pravi Mergeduš. Kupci sicer še niso nakazali celotne kupnine, kot zagotavljajo, bodo razliko od varščine do polne cene poravnali te dni. Čas imajo do 25. julija. ŧŮ Splošna matura je po dveh letih epidemičnih razmer znova potekala običajno kot pred covidom-19. Letošnjo generacijo maturantov so sicer zaznamovale omejitve s prekinitvami in delo od doma. Na Gimnaziji Ptuj je splošno maturo opravljalo 122 dijakov, dosegli pa so 94-odstotni uspeh. 38 oz. 31 odstotkov vseh dijakov je zbralo več kot 23 točk, kar je po besedah ravnatelja Boštjana Šeruge izjemen rezultat. Prav tako izstopa pet zlatih maturantov, ki so dosegli 30 točk in več. Povprečno število zbranih točk na splošni maturi pa je 20,2. »Z letošnjimi rezultati splošne mature smo izjemno zadovoljni, saj gre za generacijo, ki jo je epidemija covida-19 verjetno najbolj prizadela. Za nas je vsaka generacija nekaj posebnega. Gimnazijke in gimnazijce, ki se letos poslavljajo, si bomo zagotovo zapomnili po izjemnih rezultatih na tekmovanjih in natečajih. Vedno so bili pripravljeni sodelovati pri šolskih projektih in izmenjavah, naše šolske prireditve in proslave pa so vsakič popestrili s svojimi izjemnimi glasbenimi nastopi in literarnimi prispevki,« je izpostavil Šeruga. Svečana po- delitev maturitetnih spričeval je potekala v dvorani Gimnazije Ptuj. V nagovoru je ravnatelj Šeruga mladim čestital za odličen uspeh, ki dokazuje njihovo talentiranost in trdo delo. Pred mikrofon pa so samozavestno stopili tudi vsi tisti mladi, ki so dosegli izjemne rezultate ali so kako drugače navduševali svoje sošolce in profesorje v štirih letih izobraževanja. V prvi vrsti so se zahvalili svojim staršem, takoj zatem pa profesorjem za vse znanje, ki so jim ga nesebično predajali. Prepričani so namreč, da so dobri rezultati tudi odraz timskega dela, medsebojne pomoči, številnih spodbud in pohval. V Ormožu na splošni maturi 100-odstoten uspeh Vseh 12 dijakov gimnazijskega programa Gimnazije Ormož je uspešno opravilo maturo v spomladanskem roku. »Kljub številčno majhni generaciji so dijaki na splošni maturi ponovno dosegli izjemen rezultat. Povprečno so dosegli 17,16 točke. Največje število doseženih točk je 24. Sedem dija- Zlati maturanti Gimnazije Ptuj: Matija Berden Strelec (tudi najboljši dijak generacije), Lan Trafela, Uroš Ber, Matija Peršak in Manja Dokl. Zlati maturanti Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer: Jan Dlouhy, Ajda Kuhar, Andromeda Gabor, Katja Huber. kov je prejelo Certifikat o znanju tujega jezika angleščine ali nemščine,« je povedala ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec. Slavnostna podelitev maturitetnih spričeval je bila v Beli dvorani Grajske pristave, ormoškim maturantom in maturantkam pa je ob tej priložnosti čestital tudi župan Danijel Vrbnjak. Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer štirje zlati maturanti Četrti letnik Gimnazije Franca Miklošiča (splošna smer) je obiskovalo 87 dijakinj in dijakov, k spomladanskemu roku mature jih je pristopilo 85. Vsi so maturo uspešno opravili in dosegli povprečno 21,92 točke. Štirje maturantje so dosegli prag 30 točk in več, kar pomeni, da so postali zlati maturanti. Letos je k splošni maturi pristopila tudi druga generacija dijakov in di- jakinj Umetniške gimnazije, smer Gledališče in film. Vseh 24 je maturo uspešno opravilo, v povprečju pa so dosegli 22 točk. »Ob tem velja poudariti, da je tudi letos kar dvema dijakoma, in sicer Tinetu Lukaču in Juretu Šimonki, uspelo opraviti sprejemne izpite na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo« je še dodal Kustec. V Slovenski Bistrici ponosni na diamantno maturantko Na spomladanskem roku mature so gimnazijci in gimnazijke Srednje šole Slovenska Bistrica dosegli 96-odstotni uspeh. Le dvema dijakinjama ni uspelo opraviti vseh obveznosti. Vseh 34 možnih točk je dosegla Lana Prosenak in postala diamantna maturantka, kar je uspelo samo 18 kandidatom v državi. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ Ptuj z Poškodovali potopne valje na ptujski tržnici Potopni valji v popravilu Potopni valji na ptujski tržnici, ki so bili postavljeni ob prenovi tržnice, so bili pokvarjeni že ničkolikokrat. Zdaj jih (trenutno) sploh ni več, kar omogoča nemoten uvoz vsem vozilom. »Potopnih valjev trenutno ni na lokaciji, ker sta bila ponovno oba poškodovana in sta v popravilu oz. bosta nadomeščena. Namestitev je predvidena v teh dneh. Plačilo stroškov gre preko zavarovalnih polic tistih, ki so valj poškodovali in nam vrednost ni poznana. Valji so nemoteno funkcionirali, vse dokler jih niso poškodovali posamezniki,« so pojasnili na ptujski občini. Tokrat naj bi torej valje poškodoval voznik. Že pred tem pa so bili večkrat pokvarjeni. Ogromno časa niso delovali, nazadnje kar sedem mesecev, od julija lani do februarja letos. Popravilo je stalo 1.640 evrov. Težave naj bi nastajale zaradi neustrezne izvedbe ob sami gradnji tržnice. A tudi po zadnjem popravilu niso dolgo zdržali. Kako dolgo bodo po najnovejšem popravilu oz. namestitvi novi valji delovali, je glede na izkušnje nemogoče napovedati. ŧŮ Foto: Gimnazija Ormož Vseh 12 maturantov in maturantk Gimnazije Ormož je uspešno opravilo splošno maturo. petek, 15. 7. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 15. julija 2022 5 Markovci z Krajani želeli igrišče v Novi vasi, občina ga je uredila brez dokumentacije Do igrišča mimo gradbene zakonodaje Občina Markovci je v večini vasi uredila športne površine za rekreacijo. Lani so na željo krajanov zgradili tudi asfaltirano igrišče za rokomet in košarko v Novi vasi ob vaško-gasilski dvorani, ki so ga umestili med obstoječim otroškim in odbojkarskim igriščem. V neposredni bližini so letos postavili še fitnes na prostem. Območje je lepo urejeno in tudi dobro obiskano, a nad njim leži temna senca; igrišče nima gradbenega dovoljenja, kmalu po odprtju pa so se pojavile še pomanjkljivosti na konstrukciji. Že ob sami izgradnji so nekateri krajani opozarjali na nepravilnosti na igrišču in o tem obvestili svetnika Antona Kekca. Vprašanje o tem, ali je objekt varen za uporabo, je izpostavil tudi na eni izmed sej občinskega sveta. Župan Gabrovec je potrdil, da so res ugotovili nekaj pomanjkljivosti, zato so izvajalca, podjetje Asfalti Ptuj že pozvali, da jih odpravijo, sicer bodo uveljavljali bančno garancijo. Foto: EK Eden izmed stebrov se je že hitro po postavitvi nagnil. o pomanjkljivostih obveščeni na seji odbora za infrastrukturo v sredini junija letos. Igrišče narejeno brez gradbenega dovoljenja Prvo igrišče poplavljeno, zato so ga prestavili V Novi vasi je bilo sicer že vrsto let asfaltirano košarkarsko igrišče v neposredni bližini reke Drave, ki pa je bilo zaradi poplav na tem območju uničeno. Prav zato so že pred petimi leti krajani izrazili željo, da bi igrišče prestavili na drugo, primernejšo lokacijo – torej na travnik ob gasilsko-vaški dom. Občini Markovci je lani omenjeno naložbo v višini okoli 62.000 evrov uspelo uvrstiti v proračun in tudi izvesti, a očitno povsem mimo gradbene zakonodaje, čemur se po domače enostavno reče črnogradnja. Foto: EK Na igrišču v Novi vasi je občina ugotovila nekaj pomanjkljivosti. Neustrezno pritrjeni visoki stebri in mreža, sekanec ob igrišču ... Vprašljiva je predvsem trdnost nekaterih šestmetrskih stebrov – eden izmed njih se je namreč nagnil že nekaj mesecev po postavitvi. Pred časom so ga sicer dodatno pritrdili z žico kar na sosednjo ograjo, kar pa seveda ni rešitev. Ob ogledu igrišča so med drugim ugotovili, da so ponekod stebri pritrjeni samo z dvema vijakoma in ne štirimi. Kekec je opozoril tudi na štiri metre visoko mrežo, ki je pritrjena s plastičnimi vezicami: »Mreža bi morala biti na zgornjem delu prepletena, ne pa pritrjena z vezicami, ki lahko sčasoma zaradi vročine in mraza popustijo. Vsekakor se mora to čim prej urediti drugače, da mreža morebiti ne pade na kakega otroka. Igrišče mora biti urejeno tako, da bodo starši brez strahu, otroci pa varni in zadovoljni.« Nekatere je zmotil tudi nasut sekanec tik ob igrišču, ki naj bi bil neprimeren za uporabo ob športnih površinah. Med ljudmi je zato vse več vprašanj tudi o ustreznosti vgrajenih materialov, predvsem stebrov. Igrišče so začeli uporabljati oktobra lani. Izvajalec je ob predaji igrišča občini predal dokumentacijo o zanesljivosti objekta – to je dokazilo, da je igrišče in vsa vgrajena oprema varna. »Če bomo ocenili, da je uporaba igrišča za uporabnike lahko nevarna, ga bomo do nadaljnjega zaprli,« je bil jasen župan Milan Gabrovec in dodal, da so bili Igrišče v Novi vasi po projektu meri preko 1.100 m2 in spada med manj zahtevne objekte, zato je zanj po gradbeni zakonodaji treba pred urejanjem pridobiti gradbeno dovoljenje s popolno gradbeno dokumentacijo, nato pa po zaključku del še uporabno. Ko smo želeli preveriti, kdaj je bilo le-to izdano, so iz Upravne enote Ptuj odgovorili, da za omenjeno športno igrišče sploh ni bila vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja! To pomeni, da je občina igrišče v Novi vasi zgradila brez ustrezne dokumentacije in povrhu še na zemljišču, ki ni namenjeno športni, ampak kmetijski dejavnosti. Župan Gabrovec zatrjuje, da o tej »napaki« v množici projektov ni bil seznanjen. So pa na občini po njegovih besedah že začeli postopke za legalizacijo objekta: »Pričakujemo, da bo to urejeno do konca tega leta.« To je sicer zelo malo verjetno, saj bo prva težava že v tem, da gre uradno še vedno za kmetijsko zemljišče in bo treba najprej urediti spremembo namembnosti, posledično pa spremeniti tudi občinski prostorski načrt. Šele nato bodo lahko na UE podali vlogo za gradbeno dovoljenje in če jim bo uspelo vse našteto, nato še vlogo za uporabno dovoljenje. Vsi ti postopki - po dosedanjih izkušnjah – pa trajajo več let ... Za morebitne poškodbe odgovornost nosita Občina in PGD kot lastnika Če bi se na igrišču v prihodnje komurkoli kaj zgodilo, odgovornost nosi lastnik, to sta v primeru igrišča v Novi vasi Občina Markovci in PGD Nova vas. Odgovornost je sicer vedno na plečih lastnika, kjer je igrišče postavljeno. Tudi table z napisom Uporaba igral na lastno odgovornost lastnika ne razbremenijo odgovornosti. Obstaja pa tudi, glede na vse povedano, možnost, da se uporaba igrišča prepove ... ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ Podravje z Najvišji delež prekomerno prehranjenih otrok v letu 2020 v Majšperku Z dovoljenjem in denarjem staršev raje v trgovino kot na šolsko malico Nacionalni inštitut za javno zdravje vsako leto objavi ključne kazalnike zdravja po občinah. V Podlehniku so še posebej pozorni na delež prekomerno prehranjenih otrok, saj je ta po oceni župana Sebastiana Toplaka skrb vzbujajoč. Podatki, objavljeni letos, razkrivajo, da je v Podlehniku bilo leta 2020 kar 35,7 % predebelih otrok. Pogostnost prekomerne prehranjenosti otrok po svetu in pri nas hitro narašča. Povezana je s številnimi dejavniki tveganja za srčne in druge kronične bolezni kasneje v življenju. Reševanja prevelike teže otrok se je Občina Podlehnik lotila v sodelovanju z OŠ Podlehnik, ki izvaja številne aktivnosti na tem področju. To pomeni od skrbnega načrtovanja jedilnikov, ki jih redno preverja NIJZ, dodatnega izvajanja treh ur pouka športa na teden za zainteresirane učence do delavnic in izobraževanja na temo zdravega načina življenja. A ključno pri vsem tem je sodelovanje staršev. »Če starši otroke že doma navajajo na zdrave obroke, jih bodo učenci uživali tudi v šoli. Če pa se doma kuha po meri otrok, potem šola pač ne bo in ne more biti uspešna pri tem vprašanju. Prav tako še tako skrbno načrtovan in pripravljen obrok koristi malo, če otroci gredo pred poukom (s soglasjem in finančnimi sredstvi staršev) v trgovino in si pokupijo stvari, ki jih imajo radi, zdravi obroki, ki pa navadno med učenci niso najbolj priljubljeni, pa seveda ostajajo,« je dejal ravnatelj Dejan Kopold. Tudi ob popoldnevih so starši tisti, pravi Kopold, ki morajo spodbujati otroke h gibanju v naravi oz. k popoldanskim ak- tivnostim in jih ne pustiti ‚na miru‘ pred elektronskimi napravami. Šola izvaja številne aktivnosti, s katerimi si prizadeva za zmanjšanje telesne teže otrok, predvsem pri starejši otrocih, saj delež pre- komerno prehranjenih otrok narašča s starostjo učencev. Pri tem jo podpira občina, ki med drugim financira dodatne gibalne aktivnosti otrok (dodatne tri ure športne vzgoje), na starših in otrocih pa je, Delež prekomerno prehranjenih otrok narašča Občina Žetale Majšperk Podlehnik Makole Videm Kidričevo Slovenska Bistrica Ptuj Povprečje Podravje Povprečje Slovenija 2020 34,1 37,3 35,7 Ni podatka Ni podatka 34,4 29,7 31,7 Ni podatka 27,8 2019 25,5 30,4 35 26,1 34,7 29,4 25,1 25,9 27 24,1 2018 21,1 30,4 37,3 25,8 37,2 32,50 25,9 27 27,2 24,5 Vir: NIJZ Največji delež prekomerno prehranjenih otrok v Majšperku, sledita Podlehnik in Žetale. V statistiko so zajeti osnovnošolski otroci in mladostniki med 6. in 15. letom starosti, katerih indeks telesne mase presega mejno vrednost prekomerne prehranjenosti. Podatki o telesni višini in telesni masi, ki so potrebni za izračun indeksa telesne mase, so pridobljeni iz programa SLOfit (Športnovzgojni karton), v katerega je vsako leto vključenih okrog 96 % vseh osnovnošolskih otrok in mladostnikov. Foto: arhiv Svet24 V Podlehniku nad preveliko težo otrok z izboljšanimi jedilniki in dodatnimi urami športne vzgoje da vsebinam prisluhnejo, zaključi ravnatelj Dejan Kopold. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje torej kažejo, da je bilo v letu 2020 največ otrok s prekomerno telesno težo v Majšperku. Julija imenovani ravnatelj Rajko Jurgec je dejal, da težko komentira podatke, saj da z njimi pred tem ni bil seznanjen. Povedal pa je, da z novim šolskim letom uvajajo rekreativni 20-minutni odmor, ki ga bodo oblikovali učitelji športne vzgoje, z učenci pa ga bodo izvajali nadzorni učitelji. »Vsak oddelek bo imel svojo vsebino, koristili pa bomo tudi zunanje površine. Na splošno pa lahko sklepam, da so morda slabši rezultati v letu 2020 posledica covidnega obdobja, ko so bili učenci več doma, kar je lahko pomenilo manj gibanja,« je še dodal ravnatelj Jurgec. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Štajerski TEDNIK 6 petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK stran 6 petek z 15. julija 2022 V središču Spodnje Podravje z Za plačilo položnic prehrane osnovnošolcev bodo starši jeseni morali seči globlje v žep Z novim šolskim letom se dražijo tudi šolske malice in k Na večini osnovnih šol Spodnjega Podravja so že napovedali podražitev šolske prehrane – tako za učence kot zaposlene. Glavni razlog so višje cene hrane in energentov. Neuradno naj bi se cene obrokov zvišale med 10 in 15 odstotki, natančnejši zneski pa bodo znani po opravljenih izračunih. Cena šolske malice je za vse osnovne šole v Sloveniji enotna in jo določa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V lanskem letu so jo z 80 dvignili na 90 centov, podobno pričakujejo tudi letos. V tej ceni so zaračunani samo stroški živil, kuharja namreč plača šolsko ministrstvo, energente pa lokalna skupnost. Tržna dejavnost: cena obrokov za zunanje odjemalce v evrih Osnovna šola/obroki Kosilo za domov Kosilo za domov (lastna posoda) (brez lastne posode) Mladika 4,30 4,80 Hajdina 5 6 Olge Meglič 4,47 / Videm / / Breg / / Ljudski vrt / / Juršinci / / Cerkvenjak-Vitomarci 4,40 Ormož 4,50 / Gorišnica / / Podlehnik 4 Markovci / / Kidričevo / / Destrnik-Trnovska vas / / Dornava 4 (samo za zaposlene) Žetale 6,50 (za zaposlene in zunanje) Cirkulane-Zavrč / / Majšperk / / Sveti Tomaž 2,50 ali 4,50 Mesečno je tako strošek za malico okoli 20 evrov. Tistim otrokom, ki to potrebujejo, država s subvencijami pomaga do cenejšega ali brezplačnega obroka. Višina subvencije je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na osebo in lahko znaša od 40 do 70 % cene malice. Do brezplačne malice so upravičeni učenci, ki prihajajo iz družin, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 563,60 evra. Tudi šolska kosila so subvencionirana, a njihove cene niso regulirane, zato jih lahko vsaka šola določa zase. Gre za t. i. ekonomske oz. tržne cene, v katere so vraču- za prvo triado ter med 2,20 in 2,80 evra za drugo in tretjo triado. Osnovna šola Hajdina je na primer s prvim junijem že dvignila cene obrokov za 30 centov. Po besedah ravnatelja Mitje Vidoviča je glavni razlog za to odločitev podražitev hrane za okoli 30 odstotkov. Na vseh ostalih šolah bodo višje cene najverjetneje spre- jeli s prvim septembrom. Razlike med šolami so precejšnje, in sicer v povprečju za okoli 60 centrov po kosilu, kar mesečno nanese približno 12 evrov na položnici. Do njih prihaja predvsem zaradi različnega števila učencev po posameznih šolah, organiziranosti kuhinje, višine morebitnega subvencioniranja lokalne skupnosti, cene živil. Šole nani stroški materiala, energentov in dela. To pomeni, da so stroški zaposlenih, ki kuhajo kosila, v celoti na ramenih šole. Nekatere občine so priskočile šolam na pomoč in sofinancirajo plače kuharjev. Zneski šolskih kosil so tako ponekod precej nižji, kot bi sicer bili. Država bi morala regulirati cene šolske prehrane Kot je razvidno iz zbranih podatkov po osnovnih šolah Spodnjega Podravja, se cene šolskih kosil za učence gibljejo med 2 in 2,60 evra Brezplačnih kosil za učence za zdaj ne bo Državni zbor je na julijski izredni seji s 26 glasovi za, 51 proti in tremi vzdržanimi v prvi obravnavi zavrnil predlog novele zakona o šolski prehrani, ki bi prinesel brezplačna kosila in 50-odstotno subvencionirane malice za vse učence in dijake, sredstva pa bi zagotovili iz državnega proračuna. Šolsko ministrstvo bo s prvim septembrom dvignilo enotno ceno malice. Vir: OŠ Spodnjega Podravja Podravje, Slovenska Bistrica z Na upravni enoti vsaj dvema zavrnili fotografijo zaradi nove pričeske O ustreznosti fotografije za osebno izkaznico presodi uslužbenec Eden od ključnih elementov, pa tudi stroškov izdelave osebnega dokumenta je fotografija. Starost fotografije ni zakonsko časovno omejena, mora pa se trenutni videz vlagatelja ujemati s podobo na fotografiji, so dejali na notranjem ministrstvu. In na tej točki marsikdo trči pred zid interpretacije ujemanja videzov. Uslužbenec na slovenjebistriški upravni enoti je pred časom neki gospe fotografijo zavrnil, razlog pa naj bi bila spremenjena pričeska. Na notranjem ministrstvu so pojasnili, da presojo fotografije izvede uradna oseba, ki sprejme vlogo za izdajo osebnega dokumenta. Ob tem je dolžna ugotoviti, ali fotografija, ki jo posameznik predloži, res izkazuje njegovo pravo podobo. Uslužbenec na upravni enoti lahko zavrne fotografijo, če ne ustreza pogojem iz pravilnikov, pa tudi, če je ta prestara (npr. je razvidno, da je bil z enako fotografijo pred desetimi leti izdelan dokument, ki se nadomešča z novim). Na vprašanje, kako nova pričeska ali očala vplivajo na veljavnost fotografije, pa so odgovorili, da fotografija ne ustreza podobi imetnika, ko se spremeni obraz posameznika. »Ob tem pa ni mišljena sprememba pričeske ali barve las oziroma nošenje ali nenošenje očal, temveč situacije, ko se spremeni obraz posameznika zaradi bolezni, poškodbe, operacije, staranja ali drugih razlogov,« so pojasnili. Namreč tudi fotografiranje s klobukom, čepico ali ruto je dovoljeno, kadar so pokrivala del oblačil verskih skupnosti, mora pa biti jasno viden in prepoznaven obraz, so poudarili. Strogi in natančni kriteriji ustreznosti fotografije Kot omenjeno, so kriteriji ustreznosti fotografije za izdelavo potnega lista in osebne izkazni- ce določeni, in sicer v pravilnikih o izvrševanju zakonov o potnih listinah ter osebni izkaznici. Pravilnika določata, da lahko oseba k vlogi za izdajo osebne izkaznice predloži fotografijo v fizični obliki ali referenčno številko fotografije (digitalna fotografija), ki jo izda za to pooblaščeni fotograf. Nadalje pravilnika določata, da mora fotografija jasno prikazovati poteze celega obraza in mora biti obraz na fotografiji enakomerno osvetljen, brez odsevov ali senc, oči mora- Počasna rast uporabe e-fotografij za izdelavo osebnih dokumentov vloga za Uporaba izdajo e-fotografa osebne izkaznice leto 2019 43.722 leto 2020 56.859 leto 2021 91.533 leto 2022* 182.177 % vseh vlog 18,09 20,99 26,87 54,81 % vseh vlog 17,17 16,81 22,95 46,02 Vir: MNZ *Do 12. julija 2022 Na ministrstvih za notranje zadeve in javno upravo menijo, da uporaba sistema e-fotograf krajša čakalne vrste na upravnih enotah. V letu 2017 je bilo le okrog 15 % fotografij oddanih preko e-fotografa, ta delež je v šestih letih močno narastel. jo biti odprte in jasno vidne, prav tako niso dovoljeni odsevi na steklih očal. Stroga pravila veljajo tudi za fotografije otrok, saj da mora biti otrok fotografiran z zaprtimi usti in brez igrač preblizu obraza, a pravilnika pri dojenčkih in otrocih do dopolnjenega tretjega leta starosti dopuščata odstopanja pri drži glave, v izrazu obraza in smeri pogleda. Fotoavtomati veliko cenejše kot fotografi Foto: pexels.com vloga za izdajo potnega lista 13.298 7.811 18.768 53.831 Da bi se državljani izognili zavrnitvam fotografij in da bi skrajšali čakalne vrste na upravnih enotah, so na notranjem ministrstvu in ministrstvu za javno upravo že pred časom pozvali državljane in tudi fotografe k uporabi aplikacije e-fotograf. Na ministrstvu za javno upravo so poudarili, da so v praksi večjo uporabo sistema e-fotograf že zaznali, a vseeno številne stranke na upravne enote še vedno prinašajo fotografije v fizični obliki. Prednost fotografij, posnetih pri pooblaščenih fotografih, ki uporabljajo tudi sistem e-fotograf, je namreč ta, da je ustreznost fotografije preverjena ter v centralnem odložišču shranjena eno leto. Res pa je, da je za tovrstno fotografijo in še štiri v fizični obliki (paket fotografiranja za osebni dokument) v Slovenski Bistrici treba odšteti najmanj 15 evrov (skoraj polovico cene osebne izkaznice), na drugi strani pa t. i. fotoavtomati oglašujejo izdelavo fotografij za osebne izkaznice že za pet evrov. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ petek, 15. 7. 2022 Štajerski TEDNIK petek z 15. julija 2022 COLOR CMYK 7 V središču Cene prehrane za zaposlene v evrih živila kupujejo s pomočjo javnih razpisov, pri tem pa seveda vsi dobavitelji nimajo enakih cen. Ob tem je Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika, izpostavil, da bi država lahko poskrbela za skupno javno naročilo šolske prehrane. S tem bi dosegli nižje cene živil, šoli pa ne bi bilo treba najemati zunanjih izvajalcev javnih razpisov. Gre namreč za Mladika Hajdina Olge Meglič Videm Breg Ljudski vrt Juršinci Cirkovce Cerkvenjak-Vitomarci Ormož Gorišnica Podlehnik Markovci Kidričevo Destrnik-Trnovska vas Dornava Žetale Cirkulane-Zavrč Majšperk Sveti Tomaž Malica 1,80 2 1,20 2,20 1,12 2,20 1,50 2* 1,30 1,20 1,80 1,40 2,50 1 1,80 / 1,70 1,50 / 1,10 Topla malica 3,50 / / / / / / Kosilo 4,20 3,50 4,47 / 3,66 2,70 3,50 4* 3,60 3,80 4,50 3 4,50 4,47 / 2,40 5 / 3,80 2,40 / 2,90 2,70 / / 2,80 2,15 / / / / Foto: ČG Cene šolskih obrokov so odvisne od stroškov materiala, energentov in dela. Država bi lahko poskrbela za skupno javno naročilo šolske prehrane. Osnova šola/obroki Vir: OŠ Spodnjega Podravja *Cena prehrane za zaposlene in zunanje odjemalce za prehrano, do subvencije pa ni upravičen. Nekaterim družinam pomagajo pri plačilih s sredstvi šolskega sklada, v večini pa se ravnatelji in ravnateljice prizadevajo za minimalni dvig cen, saj se zavedajo, kako pomembni so topli obroki za razvoj otrok. Po do sedaj znanih podatkih naj bi šolsko malico koristilo skoraj 100 odstotkov vseh otrok v osnovnih šolah, kosilo pa okoli 80 odstotkov. Na ministrstvu za šolstvo so dodali, da v ceno kosila ne nameravajo posegati. Zaposleni v šolah za kosilo plačajo od 2,40 do 4,40 evra Cene šolske prehrane so za zaposlene nekoliko višje kot za učen- Na dopustu se lahko zgodi marsikaj. j • Enostavna sklenitev prek spleta. • 24/7 asistenca v slovenskem jeziku. Vse bo v redu. triglav.si Zajtrk 0,60 0,50 *od 1. 6. 22 0.60 Olge Meglič Ptuj / Videm 0,50 Breg 0,30 Ljudski vrt 0,20 Juršinci 0,40 Cirkovce 0,45 Cerkvenjak-Vitomarci / Ormož 0,50 Gorišnica 0,79 Podlehnik 0,50 Markovci 0,50 Kidričevo / Destrnik-Trnovska vas 0,80 Dornava 0,50 Žetale 0,60 Cirkulane-Zavrč 1,10 Majšperk 0,85 Sveti Tomaž 0,40 Malica 0,90 0,90 0,90 0,90 0,90 0,90 0,90 0,9 0,90 0,90 0,90 0,90 0,90 0,90 0,90 0,90 0,90 0,90 0,90 0,90 Kosilo od 1. do 4. razreda 2,25 2,40 *od 1. 6. 22 2.70 2 (1. in 2. r.) 2,20 2,20 (1.–3 r.) 2,20 (1.–3. r) 2,20 2,00 2,30 2,30 2,60 2,50 (1.–9. r.) 2,30 2 (1–3. r.) 2,35 2,15 (1–5. r.) 2,30 (1–3. r.) 2,50 (1–9. r) 2,60 2,10 ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ Kosilo od 5. do 9. razreda 2,50 2,60 *od 1. 6. 22 2.90 2,60 (3.–9. r.) 2,40 2,40 2,40 (4.–9. r) 2,40 2,20 2,50 2,50 2,80 2,50 2,20 (4.–9. r.) 2,60 2,40 (5.–9. r.) 2,70 (4.–9. r.) 2,80 2,37 Popoldanska malica 1,10 Brezplačno kruh in sadje / 0,90 1 0,60 / / 0,63 / 0,84 / / 0,60 0,90 / / 1 0,60 Vir: OŠ Spodnje Podravje arovan av CO Zavarovanje potovanj v tujino. Mladika Hajdina je Z Foto: ČG izjemno zahtevne postopke. Država bi lahko poskrbela za enotnejše cene tudi s plačilom stroškov vseh delavcev v kuhinji, vključno z organizatorjem šolske prehrane in računovodsko-administrativnim delom. Zanimivo je tudi to, da so ponekod v mestih nižje cene kosil kot na podeželju, to pa zato, ker na primer v eni centralni kuhinji pripravljajo obroke za več okoliških osnovnih šol. Regulaciji cen in skupnemu naročilu šolske prehrane je naklonjena tudi Ivanka Korez, predsednica društva ravnateljev ptujskega območja in ravnateljica OŠ Cirkovce. Po njenem mnenju se bo zaradi podražitev še dodatno povečalo število neplačnikov šolskih malic in kosil. Marsikdo namreč ne zmore plačevati položnic ce, cena malice znaša med 1 in 2,50 evra, kosila pa med 2,40 in 4,50 evra. Vsem zaposlenim v šolstvu po zakonu o delovnih razmerjih pripada povračilo stroškov za prehrano med delom, in sicer v višini 4,47 evra na dan. Zaposleni lahko za ta znesek jedo v šoli, morebitno razliko pa dobijo vrnjeno na svoj račun. Cena obroka, ki ga pripravi šola za učence in zaposlene ter morebitne zunanje uporabnike, mora nedvomno pokriti vse stroške, ki pri pripravi obrokov nastanejo šoli. Večina osnovnih šol Spodnjega Podravja ne pripravlja kosil za zunanje odjemalce, saj večjega zanimanja v širšem okolju ni, imajo pa ponekod to možnost zaposleni. Cenik prehrane za učence v evrih 9 Osnova šola/obroki kosila stran 7 VID-1 Štajerski TEDNIK petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK Podjetništvo 8 stran 8 petek z 15. julija 2022 Ptuj z Gostinca bo najem lokala na tržnici lahko krepko udaril po žepu Dodatno bodo zaračunali najem zunanje površine in inventarja Medtem ko na prvem razpisu ni bilo interesa za najem lokala na tržnici, sta se tokrat prijavila dva ponudnika. Kdo bo novi najemnik, na ptujski občini še niso povedali, češ da nekatere podatke še preverjajo. A kdorkoli bo v prihodnje upravljal to kavarno, bo zraven najema prostora dodatno moral plačevati uporabnino (zunanje) javne površine, stolov, miz in senčnikov, kar bo naneslo okrog 160 evrov mesečno. Če bo najel še notranjo opremo, pa še enkrat toliko. Upoštevajoč minimalno zahtevano najemnino, ki je znašala 620 evrov (kakšna je ponudbena vrednost, še ni znano), bodo zgolj mesečni stroški najema prostora in opreme presegli 1.000 evrov. Gostinski vrt na ptujski tržnici je urejen na način, da zadostuje spomeniškovarstvenim, urbanističnim in arhitekturnim zahtevam. Nameščena gostinska oprema je takšna, kot sme in mora biti. Kdorkoli bo novi najemnik lokala, bo moral uporabljati že postavljene stole in mize na terasi. Za to pa bo moral (dodatno) plačevati. Vsakokratni najemnik bo namreč moral od občine in občinskega podjetja Javne službe Ptuj najemati tudi opremo. Najemnina samega prostora še zdaleč ni končni znesek, ki ga bo izbrani gostinec plačeval. Skupni strošek najema gostinskega vrta in opreme bo tako precej visok. Do 300 evrov mesečno za opremo Že v razpisnih pogojih je bilo navedeno, da je možno od podjetja Javne službe Ptuj, ki je urejalo lokal, najeti tudi notranjo, gostinsko Foto: Pexels.com Fotografija je simbolična. Gostinec še vedno ni izbran V ceno najema lokala ni zajet najem letnega vrta in opreme, ne notranje, ne zunanje. Konec prejšnjega tedna so na občini izvedli javno odpiranje ponudb za oddajo poslovnega prostora za izvajanje gostinskih storitev na mestni tržnici. Prejeli so dve pravočasni in popolni ponudbi, za kateri je bila vplačana varščina. Oddala sta ju samostojni podjetnik Tibor Šprah iz Ptuja, ki ima na področju gostinstva veliko izkušenj, med drugim je delal v Jezeršek gostinstvu, in podjetje Rubo mont, d. o. o., iz Podlehnika. Pregledu izpolnjevanja pogojev naj bi sledilo ocenjevanje, a kdo je bil izbran in kakšno mesečno najemnino je ponudil, še po tednu dni na ptujski občini niso povedali, saj naj bi nekatere podatke še preverjali. in drugo premično opremo lokala. To bo stvar dogovora, najem pa bi mesečno stal okrog 170 evrov. A če je plačevanje uporabnine za notranjo opremo le opcija, je plačilo najema zunanje javne površine in opreme, ki je postavljena na terasi lokala, nujno. To je možno sklepati iz namere za sklenitev neposrednih pogodb za oddajo javne površine in stolov na ptujski tržnici. Za namene postavitve dniki, ki želijo najeti ta del tržnice in stole, morajo ponudbe oddati do torka, 19. julija. Iz tega naslova, uporabnine in najema stolov, se bo nekaj več kot 120 evrov (minimalno) mesečno steklo v občinski proračun. Če bo interesentov več (kar je seveda zelo malo verjetno), bo obveljala ponudba že izbranega gostinca. Ta pa bo moral poseben dogovor skleniti še za najem dese- Foto: ČG gostinskega vrta, povezanega z obstoječim gostinskim obratom, bodo namreč oddali površino v izmeri 60 m² in 40 stolov, ki so zaradi zadostitve spomeniškovarstvenih, urbanističnih ter arhitekturnih zahtev del obstoječega gostinskega obrata. Pogodba med najemnikom lokala in občino bo petletna. Najnižja ponudbena najemnina za 40 stolov znaša 20 evrov na mesec (brez davka). Mesečna uporabnina tega dela tržnice 80 € Najemnik bo moral, kot vsi ostali gostinci z vrtom, plačevati tudi uporabnino javne površine. Ta je izračunana na podlagi Odloka o oddaji javnih površin v mestni občini Ptuj. V letu 2022 uporaba javne površine za gostinski vrt v izmeri 60 m² znaša 2,73 evra dnevno, to z davkom znese okrog 100 evrov mesečno. Ponu- tih gostinskih miz in senčnikov z nosilci z lastnikom te opreme, podjetjem Javne službe Ptuj, ki mesečno iz tega naslova pričakuje 30 evrov (brez davka). Če torej vse te stroške potegnemo pod črto, bo imel gostinec zraven najemnine samega lokala še minimalno 160 evrov dodatnih stroškov samo za to, da bo lahko obratoval tudi na zunanji terasi. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ PREZRAČUJEMO ŽE OD LETA 1959. ŠAMPIONSKA AKCIJA -40% ODPRAVA ODVEČNE VLAGE IN PLESNI VARČEVANJE Z ENERGIJO PREPROSTO IN POCENI VZDRŽEVANJE Pohitite in izkoristite kar 40 %* šampionski popust na Lunosovo pametno prezračevalno enoto i-Vent. Akcija velja le do 24. 7. 2022 oz. do odprodaje zalog. * 20 % subvencija Eko sklad + 20 % popust Lunos www.lunos.si Vrhunski decentralni prezračevalni sistemi za novogradnje in sanacije PE Ljubljana PE Maribor 080 73 13 080 71 86 petek, 15. 7. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 9 Podravje petek z 15. julija 2022 9 Ptuj z Povpraševanje veliko, nezasedenih ostaja 87 občinskih stanovanj Na razpis za neprofitna stanovanja oddanih 150 vlog Ptujska občina ima v lasti nekaj manj kot 600 stanovanj. Povpraševanje po njih je veliko. Razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem objavijo vsaki dve leti. To poletje je bilo oddanih 150 vlog, kar je primerljivo prejšnjemu razpisu. Vsem zagotovo ne bodo mogli ugoditi, na drugi strani pa ostaja nezasedenih 87 stanovanj. A kot zatrjujejo na občini, z razlogom. Na Mestni občini Ptuj se pomanjkanja neprofitnih stanovanj zavedajo, prav zato intenzivno delajo na tem, da bi gradnja bloka za avtobusno postajo stekla čim prej. Nekaj deset tovrstnih stanovanj bo za mesto velika pridobitev. Po več desetletjih bodo to prva nova neprofitna stanovanja, saj so zadnje večstanovanjske stavbe, v katerih ima občina svojo lastnino, gradili v prejšnjem stoletju. Za ukrepanje in izboljšave na področju stanovanjske problematike je torej skrajni čas. Ne glede na starost in stanje občinskih neprofitnih stanovanj je povpraševanje po njih izjemno veliko. Razlog je pomanjkanje bivalnih enot po zmernih cenah. Profitne najemnine so v zadnjih letih (tudi) na Ptuju šle v nebo. Zakaj je praznih toliko stanovanj Čeprav je bilo predvsem v zadnjih dveh mandatih (največ v času, ko je občino vodil Miran Senčar) razprodane precej občinske lastnine, so se praviloma prodajala nezasedena in obnove potrebna stanovanja. Mestna občina Ptuj ima še Foto: ČG Mesečna neprofitna najemnina je na Ptuju trenutno za približno polovico nižja od tržne. vedno bogat stanovanjski fond, v njeni lasti je kar 597 stanovanjskih enot, njihova skupna površina znaša 34.796 m², povprečna površina posameznega stanovanja pa 57 m². Nezasedenih je 87, razlogi za to pa so: »Velika večina teh enot ni primerna za stanovanja oz. nekatere enote so v postopku obnove, ne- katere je v večini skoraj nemogoče obnoviti, bodisi zaradi previsokih stroškov obnove, bodisi, ker so knjižene kot stanovanjske enote, kar pa v naravi dejansko niso (samostojni prostori, enote brez sanitarij, s hodniki ločeni prostori …) ter zaradi denacionalizacijskih postopkov, ki so še v teku.« Najemnina naj se ne bi spreminjala do leta 2024 Rok za prijavo na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se je iztekel 1. julija. Prispelo je 150 vlog, pet manj kot na zadnjem razpisu, leta 2020. Za 55 m² veliko stanovanje okrog 180 € Neprofitna najemnina naj bi pokrila vse stroške, ki jih ima lastnik s stanovanjem. Za razliko od tržne pa naj ne bi prinašala dobička. Z njo lastnik poravna stroške vzdrževanja in zavarovanja stanovanja in skupnih delov, upravniških storitev, amortizacijo, pa tudi vlaganja v prenovo. Stroški se različno obračunavajo za enote, stare do 60 let in starejše. Višina najemnine je odvisna tudi od vrednosti stanovanja (površina, lokacija …), zato na MO Ptuj pojasnjujejo: »O povprečni, najvišji, najnižji najemnini je težko govoriti, ker je vezana na posamezno stanovanje, ki pa se vsa med seboj razlikujejo. Primer za poprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55 m², točkovano s 320 točkami, za katerega znaša najemnina, izračunana na podlagi sedaj veljavnih predpisov, približno 180 evrov.« V izogib zlorabam sta višina neprofitne najemnine in postopek pridobitve stanovanja zakonsko določena. Stanovanja bodo predvidoma na voljo v letih 2023 in 2024. Kdaj natančno se bodo upravičenci lahko vselili, je nemogoče napovedati. Ko je katero vseljivo, ga dodelijo najvišje uvrščenemu prosilcu s prednostne liste. Oblikovani sta dve ločeni prednostni listi, A za enote, ki so predvidene za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine, lista B pa za prosilce, ki bodo strošek najema plačevali sami. Pogodbe z upravičenci sklepajo za nedoločen čas, najemodajalec pa vsakih pet let zahteva dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Pri površinskih normativih upoštevajo število članov gospodinjstva. Najemnina naj bi se glede na projekcije usklajevala šele leta 2024. Subvencija za neprofitne in tržne najemnine Stanovanjska zakonodaja predvideva subvencijo k neprofitni najemnini in tržno subvencijo. Upravičenci do subvencije so najemniki, ki ne presegajo dohodkovnega in premoženjskega cenzusa, določenega v zakonu. O tej pravici odloča Center za socialno delo Spodnje Podravje. Število subvencij na našem območju v zadnjih letih narašča. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Inovacije so neprecenljivo premoženje Talumu srebrno priznanje za inovativni kondenzator Podjetje Talum je za inovativni kondenzator za toplotne črpalke za ogrevanje vode (pod blagovno znamko Heatraplates) letos prejel srebrno priznanje ŠGZ. Inovatorji Dejan Ploj, Ferdinand Štrucl in Franjo Skuber so izdelek opisali tako: »Aluminijasti ploščati kondenzator za sanitarne toplotne črpalke, izdelan po roll-bond tehnologiji, zaradi materialnih lastnosti in izvedbe pretočnih kanalov z nizkim volumnom in optimiziranim dizajnom omogoča uporabo vnetljivih organskih plinov ob doseganju visoke učinkovitosti. Tak kondenzator, tesno ovit okrog zalogovnika vode sanitarne toplotne črpalke, predstavlja odličen prispevek k zniževanju škodljivih vplivov na okolje in globalno segrevanje.« Nagrade za najboljše so prejela podjetja HighFly za električni vodni skiro, Ekosen za Sunlife Table in družba IOS za senzor, ki zagotavlja svežost perutninskega mesa. Vsa se bodo potegovala za nacionalno nagrado na dnevu inovativnosti. Na razpis za regijsko tekmovanje je prispelo 19 inovacij, komisija pa je podelila šest zlatih, šest srebrnih in tri bronasta priznanja ter štiri priznanja za prispevek na področju inovativnosti. Poleg treh najboljših so zlata priznanja za svoje inovacije prejela še podjetja Menerga, Juniba in 4inovations, srebrna podjetja eAvio, Impol R&R, Intera, Ledinek Engineering, Nova KBM in Talum, bronasta pa podjetja Evitel, skupaj Kreal inženiring in eAvio ter Svetovno združenje ljubiteljev harmonik. Kot je ob podelitvi nagrad inovatorjem povedala direktorica zbornice Aleksandra Podgornik, so bile inovativno razmišljanje in inovativne prakse nujnost preteklega in so nujnost današnjega časa, ob tem pa pravzaprav edina možnost, ne le razvoja, ampak tudi obstanka. Ob tem je dodala, da se v mnogih sredinah še vedno ne zavedajo, da prav inovacije predstavljajo premoženje, ki ima neprecenljivo vrednost in vplivajo na vrednost celotnega podjetja, pri čemer so uspešna prav tista, ki se tega zavedajo in zato vlagajo v razvoj. Štajerska gospodarska zbornica z vsakoletnim izborom inovacij spodbuja podjetja in samostojne inovatorje, pa tudi nevladne organizacije in občine k razvoju inovacijske kulture, ki jo gospodarstvo ter celotna družba nujno potrebujeta za razvoj in poslovno uspešno delo. Ÿƕ RAZPIS ZA ŠOLSKO LETO 2022/23 Štajerska gospodarska zbornica je junija na Ptuju dvajsetič doslej podelila priznanja za najboljše inovacije podravske regije. KADROVSKE ŠTIPENDIJE Ptuj z Podelili nagrade za najboljše inovacije v Podravju PROGRAMI .?4'7&İ*;&3/& MATERIALI IN METALURGIJA 14 INFORMATIKA 3 STROJNIŠTVO 12 KEMIJA 1 ELEKTRO STROKA 11 GRADBENIŠTVO 2 ELEKTRO IN STROJNA STROKA 3 5WNOF[JUTĔQONYJSFSFXQT[9&1:2II0NIWNÃJ[T0FIWT[XPFXQZıGF 9T[FWSNĔPFHJXYF0NIWNÃJ[TFQNSFJSFXQT[ RFYJOFXNWJH%YFQZRXN Prijave do: 1. avgusta 2022 veà na: talum.si/mladi u 46 ŠTIPENDIJ Foto: arhiv ŠGZ Štajerski TEDNIK petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK Kultura in izobraževanje 10 stran 10 petek z 15. julija 2022 Ptuj z Več kot 1.000 diplomantov Višje strokovne šole Knjigarnica BUKLA Na strani 171 SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014) je izraz bukla pojasnjen s pogovorno rabo v sproščenem ožjem krogu in pomeni knjigo. Tik nad pojmom bukla je pojasnjena besedica bukinist, kar v francoskem in ruskem okolju pomeni trgovec s starimi knjigami. Na tej strani slovarja je najti tudi bukoliko, to je poezija, ki prikazuje idealizirano pastirsko življenje. Vse tri navedene pojme pa računalniški slovnični program podčrta z rdečo, torej raba teh besed ni ravno zaželena. A računalnik je računalnik, ki ne bo nikoli, upam, opremljen s človeškimi zmožnostmi jezikovne rabe. Skoraj dve desetletji besedo bukla povezujemo z brezplačnim mesečnikom, revijo Bukla o novih knjigah, ki so izšle v Sloveniji. Te dni je izšla števila 167 osemnajstega letnika in je, kakor vse doslej, dostopna obiskovalcem knjigarn in knjižnic. Ta številka, julij–avgust 2022 je natisnjena v 20.000 izvodih, kar je zavidanja vreden natis in je res, da praviloma izvodi kaj hitro romajo v roke knjigoljubov. Izdajo revije sofinancira Javna agencija za knjigo RS, podpornice pa so tudi knjižnice iz Združenja splošnih knjižnic, kamor tudi sodi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Bukla izhaja v založništvu UMco iz Ljubljane z odgovornim urednikom Samom Rugljem ter z rednimi in gostujočimi pisci. Bukla ima prepoznaven format, oblikovanje in vsebinski razrez ter je tudi največji tiskani oglasni prostor domače knjižne produkcije. Večino revije zavzemajo kratke predstavitve novih knjižnih izdaj praviloma večjih slovenskih založnikov in so razdeljene v sklope: domače leposlovje, poezija, prevedeno leposlovje, eseji, kolumne, o literaturi, biografije in spomini, zgodovina, družboslovje in folklora, angažirano, knjigi meseca, zasvojenost, psihologija, filozofija, rahločutno, krimi, zgodovinsko, fantazija in horor, priročniki, gibanje, zdravje in starševstvo, osebna rast, osebna rast in duhovnost, za zvedave, mladinsko leposlovje, otroško leposlovje, otroško leposlovje in strip, za najmlajše. Bukla prinaša še zanimive intervjuje z avtorji, prevajalci, literarnimi nagrajenci in drugimi akterji domačega bralskega okolja ter predstavlja različne knjižne festivale in druge dogodke, povezane s knjigami. Bukla je zelo pisan kolaž, ki temelji na domači knjižni produkciji uveljavljenih založnikov in zadnja leta začenja z uvodnikom urednika Sama Ruglja. Tokratna dvojna številka namenja precej prostora oglasom, ki seveda vabijo k nakupu knjig. Zadnja leta je značilnost naslovnice Bukle skupinski portret izbranih avtorjev, tokrat se na široko smehljajo Uroš Buh, Anja Štefan, Uroš Zupan in Davorka Štefanec. Kaj se tudi ne bi smejali, ko pa v rokah držijo svoje imenitne knjižne novitete, pa tudi sicer sodijo med »slovensko knjižno smetano«, če se lahko tako izrazim. Je pa res, da me je nekoliko zmotil slogan, oziroma naslov: S knjigo boste zmeraj židane volje. Te dni namreč med drugim čtivom berem tudi »debelo buklo« cenjenega premišljevalca dr. Karla Gržana (Celje, 1958, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, publicist, scenarist) z naslovom Ta krasni nori svet in podnaslovom Človeštvo na prelomnici, ki je izšla to leto pri založbi Sanje in je že doživela prvi ponatis. To je presneto pomembno branje v času, ki je zapleten in nekako ogrožajoč v vseh ozirih (vojne, klimatologija, energija, revščina, hladna vojna, ekološke katastrofe, politične pritlehnosti, izguba duhovnosti in empatije …). Navedena knjiga ima zavedene naslednje teme v vzajemni knjižnični bazi: družbeni problemi, človeštvo, prihodnost, covid-19, pandemije, družbeni vidik, vlada, interesi, kapital in je postavljena pod UDK oznako 316, kar pomeni sociologija. Ta knjiga je daleč od povzročanja židane volje, prej nasprotno, saj osvetljuje dramatičnost današnje družbene in politične ureditve ter ekonomskih odnosov, ki ne vodijo k »luči na koncu tunela«. V vaši knjižnici je na voljo šest izvodov Gržanove novitete, a so vsi izposojeni, je pa na voljo še nekaj izvodov brezplačne Bukle, ki je edini tovrsten revijalni tisk v deželi. Tokratna zadnja platnica Bukle je povsem ptujska, saj oglašuje Dneve poezije in vina na Ptuju (22.–27. 8. 2022), v njej pa boste našli številne bralske namige in spodbude. Vabimo vas torej k nam, v knjižnico, kjer velja poletni odpiralni čas (pon. in tor. od 12. do 19., ostale delovne dni pa od 8. do 15., ob sobotah je knjižnica julija in avgusta zaprta), za vas in vaše najmlajše, cenjeni bralci Knjigarnice, pa pripravljamo Pravljične počitniške urice vsako sredo in petek ob 10. uri. Dobrodošli! ůƌƏƍƄƑƄŃŮƏƈƐƈƑ࣪ƌ࣪ Naj diplomantka: Melani Fajt V študijskem letu 20221/22 je uspešno diplomiralo 71 študentov in študentk Višje strokovne šole ŠC Ptuj. V osemnajstih letih delovanja šole je tako že več kot 1.000 diplomantov uspešno pridobilo nova znanja in s tem tudi usposobljenost za nove zaposlitve v slovenski in evropski industriji. Letošnja, že petnajsta podelitev diplom je potekala v dvorani Pan Kidričevo. Podelili so dve diplomi inženirjem bionike, 15 diplom ekonomistom, 15 inženirjem kmetijstva in krajine ter 39 diplom inženirjem mehatronike. Foto: Višja strokovna šola ŠC Ptuj Slavnostna podelitev diplom Višje strokovne šole ŠC Ptuj Po besedah ravnatelja Roberta Harba je glavna prednost višješolskih študijskih programov izrazita naravnanost v pridobivanje praktičnih znanj in veščin na posameznem strokovnem področju. Študentje namreč v obeh letnikih študija preživijo deset tednov pri delodajalcih. »Praktično izobraževanje študentom omogoča poglobitev v določeno specifično strokovno področje, jih sooči z zahtevami in pričakovanji na trgu dela, predvsem pa jim zelo pogosto nudi tudi priložnost za zaposlitev. Prav tako imajo naši študentje možnost v okviru prakse opraviti praktični del svojega diplomskega dela.« Njihovi diplomanti in diplomantke so iskan kader, med delodajalci je namreč vedno večje povpraševanje po strokovnih kadrih s področij mehatronike, ekonomije in kmetijstva. »Na področju mehatronike ugotavljamo veliko pomanjkanje kadrov in s tem visoko stopnjo zaposljivosti na trgu dela. Na širšem območju Podravja in Pomurja, od koder prihajajo naši študenti, se namreč veliko podjetij ukvarja s kovinsko predelovalno dejavnostjo, zato podjetja iščejo nove potencialne sodelavce,« je Diplomanti, ki so dosegli najvišjo povprečno oceno, so: Anja Grom (Bionika), David Štefanec (redni študij Mehatronike), Eva Barbara Vajda (Upravljanje podeželja in krajine), Mišel Marodi (izredni študij mehatronike) povedal Harb in dodal, da je letošnja generacija diplomantov in diplomantk znova pokazala izjemno znanje. Še posebej so ponosni na Melani Fajt, redno študentko v programu Ekonomist, ki je dosegla najvišjo povprečno oceno med diplomanti v minulem študijskem letu. Študij je bil zanjo čudovita izkušnja, kjer je podrobneje Ormož z 20. počitniški naravoslovni dnevi Poletje v Ormoških lagunah Minuli konec tedna so se končali 20. počitniški naravoslovni dnevi, ki so potekali v organizaciji Medobčinske LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter RKS OZ Ormož v sodelovanju z Naravnim rezervatom Ormoške lagune (NROL). Čeprav zaradi upada zanimanja za tabore, naravnane v aktivno doživljanje narave, letos ne bomo izpeljali počitniškega tabora na Pohorju, nam v domačem okolju še vedno uspe privabiti dovolj mladih, ki so jim vsebine, v katerih preko samostojnega opazovanja in raziskovalnega dela na terenu zaživijo z domačim okoljem, razvijajo do njega pravilen odnos tudi izven šole, v počitnicah, hkrati pa bolje spoznajo bližnjo okolico ter pridobljeno znanje prenašajo drugim, dovolj zanimive, da se nam pridružijo. Letošnji počitniški naravoslovni dnevi, ki so nosili naslov Poletje v Ormoških lagunah, so se začeli z vodenim ogledom po 1,5 kilometra dolgi učni poti, ki je opremljena z informativnimi tablami in opazovalnicami. Spoznali smo ostanek poplavnega gozda ob reki Dravi in zanj značilne ptice, si ogledali ba- zene, ob katerih smo izvedeli še več o številnih vrstah ptic, ki tukaj gnezdijo ali pa se le ustavijo na dolgi selitveni poti, spoznali mnogo rastlinskih vrst in vlogo vodnih bi- volov. Osrednji del poti, po kateri smo se sprehodili, je predstavljal vrt, kjer so predstavljene naravi prijazne prakse urejanja vrta in kjer smo preživeli naslednje tri dni. Že Foto: MBV Lično izdelane gnezdilnice so danes že nameščene. spoznala področje ekonomije, pridobila pa je tudi nova prijateljstva in poznanstva. »Menim, da se vsak z željo po izobraževanju lahko na ptujski Visoki strokovni šoli počuti kot doma, saj je v družbi vrstnikov z enakimi interesi in prijaznih predavateljev.« ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ v torek se nam je na vrtu pridružil zeliščar Iztok Luskovič iz Zavoda 100% Botanik. Z njegovo pomočjo smo spoznali tam rastoča zelišča in njihovo uporabo ter pripravili ognjičevo mazilo, ki ga lahko uporabimo za blaženje marsikatere težave s kožo. Pod vplivom svežih navdihov in brezmejne otroške domišljije smo tudi literarno ustvarjali; pisali pesmi in krajše zgodbe o naravi ter o lastnem doživljanju le-te. Četrtkovo delavnico izdelovanja gnezdilnic je vodila študentka etnologije Katarina Vaupotič. Po uvodnem teoretičnem delu, v katerem nam je skrbnica NROL razložila, kako izdelati gnezdilnico, kam in kako jo namestiti ter vzdrževati, je Katarina mlade udeležence varno vodila skozi za nekatere prvo izkušnjo zabijanja žebljev do končne izdelave lesene gnezdilnice. Sestavne dele je, po načrtu, ki smo ga poiskali na spletni strani DOPPS-a, skrbno izdelal mizar Andrej Bezjak. Ogledali smo si tudi dokumentarni film z naslovom Vrnjeno naravi. Film je v nas utrdil prepričanje, da »lagune« skrivajo neizmerno bogastvo. Dan in s tem teden smo zaključili s poslikavo dravskih prodnikov, ki nas bodo še dolgo spominjali na prijetno počitniško druženje. ŰƄƍƄŃťƒƗƒƏƌƑŃŹƄƘƓƒƗƌ࣪ Štajerski TEDNIK petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 15. julija 2022 11 Hajdina z V pričakovanju gasilske olimpijade Kdo so člani ekip Hajdošani na olimpijado z dvema ekipama „Olimpijada so sanje vsakega športnika. Čutiti in doživeti olimpijsko vzdušje je nekaj enkratnega, neponovljivega. Za tekmovalce je to velik izziv in odlična izkušnja, da lahko na tem največjem tekmovanju pokažeš vse, kar znaš in zmoreš, za kar si vsa leta treniral,“ pred odhodom na gasilsko olimpijado, ki jo bo letos gostilo Celje, pravi Lidija Terbulec, ki je s kolegicami gasilkami šla skozi najvišje range gasilskih tekmovanj. Hajdoške gasilke in gasilci so namreč v Slovenijo prinesli že ducat olimpijskih medalj. PGD Hajdoše bo letos na gasilski olimpijadi tekmovalo devetič. Na dosedanjih olimpijskih nastopih so posegali po najvišjih odličjih. Vrhunec zmagoslavja je nedvomno bilo leto 2013, ko so se iz Francije vse tri ekipe (članice A in B ter člani B) vrnile z medaljami najžlahtnejše zlate barve. Postali so trojni olimpijski prvaki, kar ni uspelo še nobenemu drugemu društvu. Sedemkrat olimpijski prvaki Začetek sodelovanja Hajdošanov na gasilski olimpijadi sega v leto 1981, ko so mladinci v Biblingenu osvojili četrto mesto. Osem let kasneje (1989) je ekipa članic A v Varšavi dosegla odlično drugo mesto, leta 1997 so članice A na Danskem postale prvič olimpijske prvakinje, uspeh pa ponovile še na olimpijadah na Finskem leta 2001 in Hrvaškem 2005. Ekipa je počasi prerasla v ekipo članic B, ki je nadaljevala z uspešnimi nastopi, saj so olimpijske prvakinje postale še dvakrat (2013 v Franciji in 2017 avstrijskem Beljaku). Z dobrimi rezultati se lahko pohvali tudi moška ekipa članov B PGD Hajdoše; na Hrvaškem so zasedli 2., Češkem 4., Franciji 1. in v Beljaku 2. mesto. A to še ni vse. Že tako uspešnima dvema ekipama se je pred desetletjem na olimpijadi v Franciji pridružila mlajša ekipa čla- nic A. V Franciji so si nadele titulo olimpijskih prvakinj, v Beljaku so se uvrstile na 10. mesto. Biti del reprezentance je ponos in odgovornost Hajdošani bodo na letošnji gasilski olimpijadi, ki se začne v nedeljo, sodelovali z ekipama članov in članic B. Članice so aktualne olimpijske prvakinje, člani podprvaki. „Biti del slovenske reprezentance je vsekakor velika čast in ponos, hkrati tudi velika odgovornost. Najtežje je vedno na dan tekmovanja, ko pogledaš na polne tribune navijačev, takrat ti zaigra srce, zavedaš se teže tekmovanja. Tudi na tej olimpijadi bomo tekmovalci s ponosom zastopali Slovenijo in pokazali vse svoje znanje. Sama sem bila udeleženka šestih olimpijad in lahko rečem, da je vsaka nekaj posebnega, na vsako me vežejo svoji spomini. Skupaj z reprezentanco smo spisali veliko nepozabnih zgodb in vedno s ponosom gledam na svoje nastope,“ je poudarila Terbulčeva in dodala, da pot do gasilske olimpijade ni lahka. „Dejansko nastopajo le najboljše enote iz posameznih držav. V Sloveniji je tekmovalni sistem zelo razvit in konkurenca že znotraj države velika. Članska gasilska olimpijada je vsaka štiri leta, tekmovalni ciklus, v katerem mora ekipa sodelovati, poteka dve leti. Vse se začne s Foto: PGD Hajdoše Članice B so aktualne olimpijske prvakinje. Vsekakor se bodo trudile, da titulo najboljših obdržijo še naprej. PGD Hajdoše je na olimpijadi v Franciji (2013) doseglo zgodovinski uspeh. Vse tri ekipe (članice A in B ter člani B) so se s tekmovanja vrnili z zlatim odličjem. Udeležba Hajdošanov na gasilski olimpijadi ima 40-letno tradicijo, prvič so se tega velikega tekmovanja udeležili mladinci leta 1981. Foto: PGD Hajdoše V Celje se odpravlja ekipa starejših članov (B), ki so na zadnji gasilski olimpijadi v Beljaku (2017) osvojili naslov olimpijskih podprvakov. Žamenci z Največji gobarski praznik v Sloveniji Pripravili in pojedli kar 180 kilogramov gob Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Žamenci je priredilo tradicionalni Gobarski praznik. Letošnji je bil 49. po vrsti, dogajalo se je dva dni. Prvi večer, v petek, so izvedli veselico z Dejanom Vunjakom, v soboto so odprli razstavo gob, pripravili šaljive gobarske igre, tekmovanje v kuhanju gobjega golaža, igral je ansambel Šarmerji. Zvečer so se obiskovalci zabavali ob glasbi legendarnih Modrijanov. ga dornavskega okoliša. Pomerili so se v pobiranju gob iz samokolnice in podiranju gob (kegljanju). Predsednik PGD Žamenci Marko Mernik je bil po dveh dneh dogajanja z iztekom prireditve vidno zadovoljen. „Prireditev je uspela, prišlo je veliko obiskovalcev, vzdušje je bilo enkratno. Veseli nas, da smo lahko po dveh letih ponovno organizirali praznik, kot je bil v preteklosti. Sicer smo prireditev organizirali tudi lani, a zaradi epidemioloških ukrepov v okrnjeni različici.“ V vasi Žamenci na obronku Slovenskih goric so zelo ponosni na dolgoletno tradicijo organizacije Gobarskega praznika. „Po številu obiskovalcev je naš največji v Sloveniji. V bližnji okolici sta sicer še dva velika praznika gob – na Hrvaškem in Rogli, a po obsegu priredi- Ekipa članic B: Zalka Mikuž, Simona Zajc, Hilda Bedrač, Metka Vidovič, Anita Zelenko, Lidija Terbulec, Petra Metličar, Klavdija Ekart, Metka Žumer in Majda Vaupotič Ekipa članov B: Marjan Horvat, Marjan Glažar, Janež Žumer, Ivan Glažar, Franc Zajc, Damjan Pernek, Ivan Brodnjak, Mirko Pleteršek, Leopold Valh, Branko Tominc in Stane Žumer Mentorja sta Ivan Brodnjak in Branko Tominc, kondicijski trener pa Franci Zupanič. pripravami enot v okviru posameznih gasilskih društev, nadaljuje z občinskimi tekmovanji oz. tekmovanji gasilskih zvez. Naslednje leto sledijo regijska tekmovanja, na katerih nastopajo le najboljše enote iz predhodnih tekmovanj. Najboljše uvrščene enote v posameznih kategorijah postanejo kandidatke za nastop na gasilski olimpijadi. Sledijo posamični in skupni treningi enot, nato pa še izbirno tekmovanje za nastop na Gasilski olimpijadi. Tam moraš biti v pravem trenutku najbolje pripravljen. Za dejanski nastop na gasilski olimpijadi mora enota doseči normo, ki jo predpiše Gasilska zveza Slovenije.“ Olimpijski ogenj bodo prižgali v sredo Iz Francije s trojnim zlatom Veselja in dobre volje na prireditvi ni manjkalo. Kot vsako leto so žamenske gospodinje pekle odlične gibanice, obiskovalci so se lahko okrepčali z gobovim golažem in praženimi gobicami, ki jih pripravljajo po receptu starejših gospodinj z vasi, za obe jedi so porabili 150 kilogramov gob. V okviru Gobarskega praznika je letos že devetič zapored potekala Gobarjada, na kateri je sodelovalo 13 ekip, zmago so odnesle dornavske gospodinje (kmečke žene). Gobji golaž so razdelili med obiskovalce, zanj pa skupno porabili 30 kilogramov gob. Sodelujoče ekipe so bile iz domače in sosednjih občin, sodelovali sta tudi ekipi iz Ormoža ter Lovrenca na Dravskem polju. V šaljivih gobarskih igrah so sodelovale štiri ekipe, vse iz domače- stran 11 Foto: arhiv organizatorjev Ekipa, ki je poskrbela za razstavo gob. Gasilsko olimpijado Celje 2022 organizira Gasilska zveza Slovenije. Začetek olimpijade bo v nedeljo. Vse dni do naslednje nedelje bo Celje ne samo v znamenju gasilcev, ki bodo preplavili mesto. Otvoritvena svečanost bo v sredo, 20. julija, zvečer. Najprej bo veliki gasilski olimpijski koncert, nato pa slovesnost s prižigom olimpijskega ognja. Tekmovalni dnevi bodo od 21. do 23. julija. Prvi dan (21. 7.) bodo tekmovale mladinske ekipe, naslednja dva dni pa članske. Organizatorji pričakujejo 2.650 udeležencev iz 20 držav, pa tudi številne navijače od blizu in daleč. ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ tve s spremljevalnim programom smo mi nedvomno na vrhu,“ je poudaril Mernik, ki je skupaj s člani ter podporniki društva in prireditve z mislimi že pri organizaciji zlatega jubileja. Naslednje leto bo namreč žamenski gobarski praznik star 50 let. Razstavili 65 različnih vrst gob Za organizacijo razstave gob je poskrbelo Gobarsko društvo Ptuj. Na ogled je bilo 65 različnih gob, je povedala vodja razstave Betka Janžekovič iz PGD Žamenci. „Letošnja letina gob je solidna, se pa ta čas pozna suša. Pred tremi tedni so gobe še rasle, potem jo je zagodel vročinski val. Kljub temu nam je uspelo pripraviti bogato razstavo s 65 različnimi primerki gob. Gobe za razstavo smo nabirali na različnih koncih Slovenije: Koroškem, Goričkem, Pohorju, tudi v gozdovih Slovenskih goric in Prlekije. Pri vsaki gobi smo navedli poimenovanje in lastnosti, ali je užitna ali ne. Za ljudi, ki si razstavo ogledajo, so te informacije pomembne, saj na takšen način gobe tudi spoznavajo.“ ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ Štajerski TEDNIK 12 petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK stran 12 petek z 15. julija 2022 Črna kronika Ormož z Kljub nadgradnji rastlinske čistilne naprave se težave krajanov nadaljujejo Smrad in fekalije še vedno zalivajo hiše, občina ostaja pri obljubah Prebivalci Sodincev se še naprej soočajo z nenehnimi težavami zaradi tamkajšnje čistilne naprave. Kljub nedavni nadgradnji in ponovnemu vložku občine je pred kratkim zopet prišlo do iztekanja fekalij v tri bližnje stanovanjske hiše. Na občini po vseh teh letih težav s čistilno napravo sedaj le obljubljajo, da iščejo varianto tudi glede prestavitve, toda domačini se bojijo, da iz tega ne bo nič. O problematiki s sodinsko čistilno napravo opozarjamo že več let. Na občino Ormož leti vrsta očitkov tamkajšnjih vaščanov, ki imajo rastlinsko čistilno napravo čez cesto, praktično pred nosom. Ta ne deluje, kot bi morala. Že več let tako prenašajo neznosen smrad in izlivanje fekalij v okolico: v bližnji potok in na njivo, fekalne vode pa so že vdrle tudi v bližnje stanovanjske hiše. Vdorom fekalij v hiše ni videti konca Občina je nazadnje obljubljala, da bodo težave rešili z nadgradnjo čistilne naprave, čeprav je že od vsega začetka jasno, da je za vaščane edina celostna rešitev njena prestavitev. Boštjan Zamuda, eden najbližjih sosedov čistilne naprave, sicer prizna, da je po zadnji nadgradnji smrad nekoliko ponehal, a da je zopet prišlo do izlivanja fekalij v bližnjih hišah. »Kanalizacija se je pred približno dobrim mesecem izlila v tri hiše, tudi v našo. Odpadne vode so pri nas drle iz odtoka v tušu, pri sosedovih pa celo iz kuhinjskega korita in umivalnikov. Poklicali smo policijo, ki je naredila policijski zaznamek. Soseda je imela tudi cenilca za povzročeno škodo, kajti odpadna voda iz kanalizacije je tako drla, da je razrila sifon in se nato razlila po kuhinjskih elementih in tleh. Takšno iztekanje fekalij se je zgodilo že večkrat. Doslej je občina v številne dodatne ukrepe in nadgradnjo vložila že okoli 150.000 evrov, mi pa se zopet soočamo s poplavo fekalij,« se jezi Zamuda in nadaljuje: »Objekt čistilne naprave je dvignjen nad obstoječi teren; je višje od hiš. To pomeni, da v primeru električnega izpada ali napake na čistilni odpadne vode pritečejo nazaj do hiš. Opozarjali smo, da bi bilo treba nabaviti agregate, pa tega pri nadgradnji zopet niso upoštevali. Reševali so samo to, da se grede ne bi zamašile in fekalije iztekale v naravo, vse ostalo pa očitno ni pomembno.« Foto: MH obljub o prestaviti čistilne naprave na drugo lokacijo ne bo nič. »Zelo me veseli novica, da so začeli pripravljati variantne rešitve za čistilno napravo. Toda bojim se, da gre samo za všečen odgovor. Ker če bi res bilo tako, potem bi to morebiti predstavili na zadnji seji občinskega sveta, ko je bilo v zvezi s problematiko čistilne naprave zastavljeno tudi svetniško vprašanje. Nekaj se dva meseca pripravlja, a nihče od nas ne ve, kaj točno. Leta 2010 nas je tudi precej vaščanov vedelo, da bodo gradili kanalizacijski sistem, pločnik in čistilno. Kje in kakšna bo čistilna, pa iz zahrbtnih razlogov nismo vedeli! Tudi nihče ni želel o tem razpravljati. Rezultat tega je sedaj rastlinska čistilna naprava v vasi!« je še kritičen Zamuda, ki še zlasti pogreša vključitev vaščanov v morebitno iskanje nove rešitve. Kot smo že poročali, šest vaščanov zaradi opisanih težav in neustrezne komunkacije išče pravico tudi na sodišču. Občino zaradi neprijetnih vonjav in zmanjšanja vrednosti nepremičnin tožijo. Sporna čistilna naprava v Sodincih sredi vasi Ob tem je še dejal, da so bile razmere v času nadgradnje naravnost nemogoče in nevzdržne. Vladal je neznosen smrad, mesec dni so pred njihovimi hišami izkopavali mulj in vso nesnago, jo skladiščili na čistilni in nato prevažali. V tistem času so vaščani zahtevali tudi sestanek na občini, a odziva ni bilo. Kot pravi Zamuda, kljub večletnim prošnjam in nenehnim opozorilom na neznosne razmere ne pridejo do prave rešitve. Nasprotno. Namesto konstruktivnega sestanka prihaja do obtoževanj in pričkanj preko mailov. Občina: »Iščemo variante, saj sedanja lokacija ni sprejemljiva« Na občini sicer očitke glede neustreznega delovanja naprave ves čas zavračajo – kljub dodatnim ukrepom in nadgradnji. Po besedah župana Danijela Vrbnjaka pa sedaj vendarle razmišljajo o prestavitvi naprave: »Iščemo variante, ker vidimo, da lokacija absolutno ni sprejemljiva. Imamo projektanta, ki nam skuša pri tem pomagati. Ko bodo vse ideje zbrane, bomo zagotovo k temu povabili tamkajšnje vaščane z namenom, da skupaj pridemo do optimalne rešitve in zaključimo zadevo, ki je zares prerasla že vse meje. Prestavitev čistilne pride v poštev, a je še veliko drugih vprašanj. Zavedati se moramo, da imamo na tamkajšnjem območju vodovarstvene pasove ter poplavna območja, kjer glede na veljavne državne ukrepe čistilne ne moremo zgraditi, potem so odprta tudi vprašanja okrog tehnologij, dodatnih sredstev, ki jih bo občina morala zagotoviti ... Predno bomo javno predstavili rešitev, bomo zadevo temeljito preučili!« Župan je še povedal, da je bila skupna vrednost nadgradnje 88.300 evrov. Glede zadnjega zalitja bivalnih prostorov s fekalijami pa je dejal, da je prišlo do izrednega dogodka; zaradi v kanalizacijo odvrženih kosti in tekstila se je zamašila cev pred črpališčem. »Bojim se, da gre samo za všečen odgovor« A vaščani glede na pretekle izkušnje dvomijo in se bojijo, da iz ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ Pogin rib in vračanje evropskega denarja Foto: J. A. /M24 Omenjeno problematiko je na zadnji seji izpostavil tudi svetnik Matej Hebar (GPS). Poleg že navedenih težav je opozoril na nedaven pogin rib v potoku Sejanca, kamor se stekajo tudi vode iz sporne čistilne naprave, ter na preseganje mejnih vrednosti določenih parametrov pri izvedenem monitoringu 2021 na sporni čistilni. Ob tem je poudaril, da čistilna naprava že sedaj, ko je nanjo priključenih šele dve tretjini vseh kapacitet, ne deluje, kot bi morala. Hkrati je izrazil bojazen glede morebitnega vračila evropskega denarja in dejal: »Vaščani Sodincev si zaslužijo obravnavo. Glede na goro dokumentov in izjav, ki jih hranijo Zamuda in drugi vaščani, bi res rad videl, da se lahko argumentirano pogovarja s predstavniki komunale, a te opcije nikoli ne dobi, ker verjamem, da so argumenti na njegovi strani.« Danes bo sončno, popoldne in zvečer bodo predvsem v severni, osrednji in vzhodni Sloveniji krajevne nevihte, ki se bodo nadaljevale v noč. Pihal bo vzhodni veter, zvečer bo na Primorskem zapihala šibka burja. Jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 26 do 31, na Goriškem do 33 °C. Na Krasu in v Slovenski Istri je razglašena velika požarna ogroženost v naravi. 3-dnevna napoved za Podravje Foto: MH Župan Danijel Vrbnjak: »Iščemo variante, ker vidimo, da lokacija absolutno ni sprejemljiva. Imamo projektanta, ki nam skuša pri tem pomagati. Ko bodo vse ideje zbrane, bomo zagotovo k temu povabili tamkajšnje vaščane z namenom, da skupaj pridemo do optimalne rešitve in zaključimo zadevo, ki je zares prerasla že vse meje. Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK Atletika Sluga zlat, Prstec dvakrat srebrn Stran 14 Plavanje Kurenti odlični v Kamniku in Radovljici Stran 14 stran 13 Agility Izjemno tridnevno tekmovanje v agilityju Stran 15 Atletika Čeh izpopolnjeval finese pred nastopom na sv. prvenstvu Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z Prva liga Telemach Nogomet Prva liga Telemach Kdo lahko nasledi Maribor? PARI 1. KROGA – PETEK ob 20.15: Koper – CB24 Tabor Sežana; SOBOTA ob 17.30: Domžale – Celje; SOBOTA ob 20.15: Maribor – Kalcer Radomlje; NEDELJA ob 20.15: Olimpija – Mura; PONEDELJEK ob 20.15: Gorica – Bravo Foto: Grega Wernig / m24.si Državni nogometni prvaki Nogomet z NK Aluminij Remi Aluminija na tekmi proti Spartacusu V pripravah na začetek nove tekmovalne sezone v Prvi ligi Telemach je bilo zelo vroče v nekaterih klubskih prostorih. V njih so predstavniki klubov na novo kadrovali in si postavljali dodatne temelje svojih ekip. Vroče je bilo predvsem tudi na novinarskih konferencah Olimpije po odhodu trenerja Roberta Prosinečkega in prihodu novega trenerja Alberta Riere. Španca se spomnimo kot izvrstnega nogometaša, ki je na začudenje mnogih nekaj tekem odigral tudi v slovenski ligi v dresu Zavrča. To so bili za »haloški« klub neki drugi zlati časi in tudi za nogomet na našem koncu bodo po izpadu Aluminija v 2. slovensko nogometno ligo po vrsti let nastopanja v prvi ligi to neki drugi časi. Vedno so napeti časi v slovenski nogometni prestolnici v Mariboru, kjer so lansko sezono prišli do novega naslova državnih prvakov in tudi za letošnjo sezono imajo cilj dvigniti pokal za prvo mesto v državi. Ekipa trenerja Radovana Karanovića je doživela pred prvenstvo kar nekaj igralskih rošad, a ima še vedno zelo kakovosten, predvsem pa za slovenske razmere širok igralski kader na vseh igralskih položajih. To bi bila lahko glavna prednost Maribora v borbi za ubranitev naslova v šestintrideset krogov dolgem prvenstvenem teku. V tem teku bo Mariborčanom stalo nasproti devet ekip, ki ima vsaka svoj cilj v novem prvenstvu. Pri zgoraj omenjeni Olimpiji zmeraj ciljajo na vrh in imajo kakovostno zasedbo, ki bo imela za imperativ zmagati vsako tekmo v ligi in bo pod velikim pritiskom v boju za naslov prvaka. Lanskoletno presenečenje Prve lige Telemach Koper lahko s svojo pozi- tivno potjo nadaljuje tudi letos in trener Zoran Zeljković kljub izgubi nekaterih standardnih členov ekipe ne tarna, ampak napoveduje borbo za vrh prvenstvene lestvice. Tja bi glede na finančni vložek sodila tudi ekipa Celja, ki se je močno okrepila in trener Roman Pilipčuka je pred resnim izzivom popeljati Celjane čim višje na prvenstveni lestvici. Takšen cilj imajo tudi v Murski Soboti, kjer so pred prvenstvom ostali brez motorja ekipe Tomija Horvata, a so pripeljali nekaj zanimivih kakovostnih igralcev. Mura bo ostala hit prvenstva in igralci trenerja Damirja Čontale so tihi favoriti za naslov državnega prvaka. Olimpija, Koper, Celje in Mura so najresnejši tekmeci Maribora v borbi za naslov državnega prvaka. V ta boj nekateri uvrščajo tudi Bravo, katerega trener Dejan Grabić ima zanimivo igralsko zasedbo s potencialom za presenečenje. Kakšno presenečenje se med sezono pričakuje tudi od Domžal, ki sodijo v sredino prvenstvene lestvice in jih bo to sezono vodil stari znanec trener Simon Rožman. Ostale tri ekipe Kalcer Radomlje, Gorica in Tabor Sežana pa se bodo borile za obstanek in bodo na vsaki tekmi neugoden nasprotnik, saj bodo proti papirnatim favoritom iskali priložnosti za presenečenja in za prepotrebne prvenstvene točke. Prve tekme nove tekmovalne sezone v Prvi ligi Telemach bodo na sporedu od petka do ponedeljka in potem nas čaka nedvomno zanimivo prvenstvo z odkritim napadom številnih klubov, da odvzamejo primat ali naslov državnih prvakov nogometašem Maribora. David Breznik Nogomet z 3. SNL vzhod V Podvincih želijo nadgraditi lanskoletni rezultat Foto: Agencija DAMN Aluminij se je pomeril z madžarsko ekipo Spartacus Aluminij – Spartacus Nyiregyhaza 1:1 (0:0) Aluminij (postava v 1. polčasu): Pavli, Koblar, Martić, Munić, Borovnik, Jagić, Gorenak, Medved, Brest, Bizjak, Skiba; (postava v 2. polčasu): Banić, Črnčec, Schaubach, Jovan, Zukić, Ciganović, Frešer, Marinšek, Topić, Kmetec, Mašić. Trener: Robert Pevnik. Trener Aluminija Robert Pevnik je na prijateljski nogometni tekmi proti Spartacusu dal priložnost za igro po polčas dvema svojima različnima ekipama. V prvem polčasu so Kidričani že v uvodu imeli lepo priložnost preko Nejca Medveda. Madžari so v nadaljevanju imeli lepo priložnost, ko so zatresli vratnico. V prvem polčasu smo videli zelo tekočo igro rdeče-belih, ki so bili bistveno boljši v polju in tudi bolj taktično disciplinirani. V nadaljevanju je po podaji Nika Marinška Tim Ciganović sam stekel iz polovice proti madžarskemu vratarju in ga je s strelom po tleh premagal. Gostje so rezultat izenačili po lepem zadetku. Zanimiva tekma z močnimi in na čase grobimi gostujočimi nogometaši se je končala z neodločenim rezultatom 1:1. Trener Aluminija Robert Pevnik je bil po tekmi zadovoljen z videnim, predvsem pa je vesel, da igralci izpolnjujejo obveznosti, ki jih dobijo, prav tako pa je bil vesel tudi visokega tempa, ki ga je ekipa držala skozi celotno tekmo. Po tej tekmi proti Spartacusu bodo Kidričani v soboto odigrali v Kranjski Gori še eno prijateljsko pripravljalno nogometno tekmo, ko bo njihov nasprotnik ekipa Budafoki FC. DB / AL Zbor članske nogometne ekipe Podvincev je bil prejšnji ponedeljek, 4. julija, ko je trener Robert Hojnik na uvodnem treningu pozdravil sedemnajst igralcev. Izmed znanih obrazov so manjkali trije, saj so klub zapustili Matic Šlamberger, Anej Simič in Luccas Matheus Conceicao Rodrigues. Več je bilo novincev na uvodnem treningu in med njimi sta dva člana Mario Kocbek in David Živič, medtem ko je Hojnik k ekipi priključil še tri obetavne mladince, in to so Alen Dobrajc, Alen Pihler in Jan Zorko. V planu priprav bo ekipa Podvincev na teden imela štiri treninge in prijateljsko pripravljalno tekmo. Prvo prijateljsko tekmo so odigrali že minulo soboto, ko so na svoji zelenici premagali s 4:1 ptujsko Dravo. Do začetka priprav bodo odigrali še štiri tekme v gosteh in njihovi nasprotniki bodo Cirkulane, Hajdina, Rakičan in Čarda. Tudi uvodne tekme nove sezone 3. slovenske nogometne lige vzhod bodo Podvinčani odigrali v gosteh, saj ob njihovem glavnem igrišču gradijo spremljevalni objekt s slačilnicami. Ko bo ta zgrajen, bodo tekme ponovno igrali na svojem igrišču v Podvincih. Infrastrukturna pridobitev bo velik plus za nogometno Foto: Črtomir Goznik Trener ekipe Podvincev Robert Hojnik sredino iz Mestne občine Ptuj, ki dobro dela tudi z mladimi in je bila lani s tretjim mestom v vzhodni tretji ligi zelo uspešna s člansko ekipo. Cilj te ekipe za novo sezono bo še preseči ta uspeh in morda poseči po samem vrhu. Realno pa si v Podvincih obetajo uvrstitev med najboljše štiri ekipe v 3. slovenski nogometni ligi vzhod. David Breznik Štajerski TEDNIK petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK Šport 14 petek z 15. julija 2022 Atletika z veteranska tekmovanja njenih dveh atletih veteranih je na Finskem tekmoval v kategoriji M60 tudi Branimir Komel. Ta je tekmoval v teku na 2000 metrov z ovirami in je v zelo močni konkurenci zasedel petnajsto mesto. Po uspešnih nastopih se ptujski atleti veterani že pripravljajo na nove letošnje izzive, saj bodo v avgustu nastopili na prvenstvu Avstrije v Celovcu in Štajerske v Lipnici, nato pa še septembra na balkanskem prvenstvu v Solunu. Sluga zlat, Prstec dvakrat srebrn Tampere je gostil svetovno prvenstvo v atletiki za veterane in v vseh starostnih kategorijah je nastopilo okrog 4.500 udeležencev iz 87 držav. Med njimi je bilo tudi deset Slovencev in trije člani Atletskega kluba Ptuj. Slednji so domov prinesli zlato in dve srebrni medalji. Na prvenstvu na Finskem se je odlično odrezal Marko Sluga, ki je po hudi borbi z dve leti mlajšim Italijanom osvojil zlato medaljo v skoku v višino s preskočenimi 1,13 metra. Oba atleta veterana iz kategorije M85 sta preskočila omenjeno višino in sta si delila prvo mesto. Gre za nov lep uspeh Sluge, ki je prinesel edino zlato medaljo Sloveniji na tem veteranskem svetovnem prvenstvu. Drugi ptujski dobitnik medalje je Miki Prstec, ki je prejel v kategoriji M65 dve srebrni medalji. Drugi je bil v suvanju krogle in v metalnem peteroboju. V slednji disciplini je skupno osvojil 4.093 točk, kar je tudi nov slovenski državni rekord. Ob ome- stran 14 Sluga in Prstec postavila v Ljubljani državne rekorde Foto: Črtomir Goznik Dobitnika medalj na svetovnem veteranskem prvenstvu Miki Prstec in Marko Sluga Pred odhodom na svetovno prvenstvo v atletiki v Tampereju sta Marko Sluga in Miki Prstec svojo formo preverjala na različnih atletskih tekmovanjih. Na mitingu VAD v Ljubljani sta dokazala, da sta v odlični formi, saj je Miki Prstec v kategoriji M65 sunil kroglo 13,73 metra, kar je nov državni rekord. Državni in balkanski rekord je v kategoriji M85 dosegel v metu gire z rezultatom 10,73 metra Marko Sluga. Sledil je uspešen nastop Prsteca na državnem prvenstvu v Domžalah, kjer je postavil državni rekord v metalnem peteroboju z zbranimi 4.032 točkami. Tik pred svetovnim prvenstvom je na odprtem veteranskem državnem prvenstvu v atletiki za veterane v Ravnah tekmovalo kar dvanajst ptujskih atletov, ki so osvojili niz medalj. Izstopala sta Miki Prstec in Marko Sluga, saj je prvi osvojil štiri zlate medalje in drugi pet zlatih medalj. Posebej je treba omeniti skok v višino, kjer je Marko Sluga v kategoriji M85 z 1,14 metra izenačil državni in balkanski rekord. To je bil takrat tudi najboljši rezultat kategorije M85 na svetu. Ti rezultati so bili dobra popotnica za odhod na svetovno prvenstvo, na katerem sta pred dnevi v Tampereju Miki Prstec in Marko Sluga dosegla lepe uspehe, saj sta osvojila tri medalje. David Breznik Rokomet z Evropsko prvenstvo za mladince do 20 let, Portugalska Padli Poljska in Norveška Mladinci Slovenije do 20 let so na Evropskem prvenstvu na Portugalskem končali drugi del tekmovanja. Spomnimo se, da je četa trenerja Statistika igralcev Jeruzalema po petih odigranih tekmah: Nik Čirović: 25 zadetkov (met 25/50) Jure Lukman 10 zadetkov (met 10/18), 1 x 2 minuti Denis Škrinjar 5 zadetkov (met 5/5), 3 x 2 minuti Blaž Fergola 3 zadetki (met 3/5), 6 x 2 minuti Saše Prapotnika v prvem delu tekmovanja v skupini B osvojila tretje mesto, kar ni zadostovalo za napredovanje v borbe od 1. do 8. mesta. Tako je naša izbrana vrsta drugi del tekmovanja nadaljevala v skupinah, kjer se ekipe borijo od 9. do 16. mesta. Sledili sta tekmi proti Poljski in Norveški, kjer je slovenska stran zabeležila dve zmagi. Poljaki so padli z izidom 29:26, Norvežani z izidom 42:34. Prvo mesto v skupini Sloveniji v zaključku tekmovanja omogoča boj za mesta od 9. do 12.: »Po razočaranju v prvem delu tekmovanju in izpadu iz boja za najvišja mesta, kar je bil naš cilj pred začetkom prvenstva, smo dosegli zmagi proti Poljski in Norveški. Ostaneta nam še dve tekmi do konca prvenstva in obe tekmi želimo dobiti ter osvojiti končno deveto mesto, ki vodi na SP 2023. Na SP vodita še deseto in enajsto mesto. V petek, 15. julija, nas ob 18. uri čakajo Islandci. Zmaga nas vodi v boj za deveto, poraz v boj za enajsto mesto. Verjamem, da bodo glave igralcev na pravi valovni dolžini, saj le ob pravem fokusu na igro lahko dobimo obe preostali tekmi na prvenstvu. Kot zanimivost naj še omenim, da se reprezentanci Danske in Madžarske, ki sta nas izločili v prvem delu tekmovanja, nista uvrstili v boj za kolajne, ampak se bosta borili za mesta od 5. do 8. Za medalje pa se bo iz Balkana borila Srbija, ki je eno večjih presenečenj tega prvenstva,« nas je z nekaj novosti seznanil trener reprezentance Ormožan Saša Prapotnik. Uroš Krstič Foto: RKZ Trener slovenske rokometne reprezentance Saša Prapotnik Plavanje z Miting v Kamniku in Radovljici Kurenti odlični v Kamniku, Sedičeva tudi v Radovljici V Kamniku je bila sprinterska plavalna tekma v disciplinah na 50 in 100 m. Kurenti so nastopili v mešanih ekipah od najmlajših do najstarejših. Na tekmovanju je plavalo 452 plavalcev in plavalk iz 22 slovenskih klubov. Med njimi je bilo tudi 10 ptujskih tekmovalcev. Nastopili so: Eva Hvalec, Žanin Krušič, Lina Maltarić, Zala Mojsilovič Meznarič, Nuša Planinšec, Mare Kancler, Žiga Medik, Vid Petek, Timotej Plošinjak in Vid Petek. Najboljše in hkrati odlične uvrstitve so dosegli Lina Maltarić na 50 m prsno z absolutno zmago na tekmovanju in prvo denarno nagrado (50 €) s časom 35,91 s. Lina Maltarić je kot edina plavalka ta dan plavala pod 36 s v tej disciplini. V isti disciplini je bila za las 4. tudi njena kolegica Zala Mojsilovič Meznarič s časom 37,6 s in osebnim rekordom. Mlada plavalka je bila odlična 3. v disciplini 100 m delfin, kjer je prvič odplavala rezultat pod 1:10,00 s, in sicer 1:09,77 s. Zala Mojsilovič Meznarič je plavala tudi v finalu na 50 m prosto, kjer je prvič s časom pod 29 s (28,97 s) bila absolutno odlična 7. V disciplini 100 m delfin, si je medaljo priplavala tudi Eva Hvalec, ki je bila z rezultatom 1:21,77 s tretja. Še eno medaljo si je med mlajšimi dečki priplaval Tjaš Sel, ki je na 100 m prsno osvojil odlično 2. mesto, s časom 1:52,94 s, in je s tem dokazal, da v PA Kurent odlično delajo tudi z mladimi. V pol krajši disciplini si je Tjaš priplaval tudi prvi finale, kjer je bil na koncu 5. Foto: arhiv PA Kurent Plavalci Plavalne akademije Kurent v Kamniku Sedičeva na stopničkah v Radovljici V soboto se je Plavalna akademija Kurent po eno tedenskih pripravah v Radovljici na Gorenjskem udeležila najmočnejšega mednarodnega mitinga v Sloveniji v tej sezoni – Telekom. Za kurente je imelo tekmovanje predznak trening tekme, saj so se po petih dneh priprav in preplavanih več kot 60 km na treningih želeli preizkusiti na tekmovanju v fazi izredne utrujenosti. Kljub vsemu so lahko zadovoljni z uvrstitvami. »Po napornih, a uspešnih pripravah je bil cilj, da se športniki soočijo s tekmovanjem zelo utrujeni in da vidijo, kaj pomeni biti nezmožen pokazati svoj maksimum. Padec energije pri vseh športnikih v vseh drugih polovicah dirk je prinesel sicer veliko razočaranja, a hkrati veliko novih izkušenj za prihajajoča večdnevna tekmovanja, med njimi državno prvenstvo v avgustu,« pove glavni trener Boštjan Maračić. Na tekmovanju je sicer nastopilo več kot 450 plavalk in plavalcev iz osmih držav (ZDA, Nemčija, Avstrija, Italija, Hrvaška, Madžarska, Bosna in 20 klubov iz Slovenije), zato je tekmovanje štelo za najmočnejšega v Sloveniji. Kurenti so nastopili s sedmimi športniki: Eva Hvalec, Mia Jovanović, Emma Krevs, Lina Maltarić, Zala Mojsilovič Meznarič, Špela Sedič in Matevž Kostanjevec. Najvidnejšo uvrstitev si je tokrat priplavala najstarejša v ekipi, Špela Sedič, ki je z rezultatom 10:48,97 s na 800 m prosto osvojila 3. mesto med mladinkami in si popravila svoj osebni rekord za 10 sekund. Med ostalimi kurenti sicer ni bilo medalj, a so bile uvrstitve v finalne nastope. Zala Mojsilovič Meznarič (kadetinja) je bila v finalu dvakrat, in sicer na 200 m prosto in 200 m prsno ter je osvojila dvakrat 6. mesto v kadetskih fina- lih. Dvakrat je bila v finalu tudi Lina Maltarić (kadetinja) na 50 m prsno in 200 m prsno. Na 50 m prsno je bila odlična 5. v mladinskem finalu in 13. absolutno. V finalih je plaval tudi Matevž Kostanjevec (kadet), ki se je tam pomeril kar trikrat – 50 m prsno, 100 m delfin in 100 m hrbtno. 100 m hrbtno je bil 1. v kadetskem finalu, na 100 m hrbtno 8. v mladinskem finalu. V finalnih nastopih sta plavali tudi Emma Krevs in Eva Hvalec. DB / BM Foto: arhiv PA Kurent Odlično plavanje Špele Sedič Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport, rekreacija petek z 15. julija 2022 15 Agility z Slovenian Agility Open Izjemno tridnevno tekmovanje v agilityju Nogometno igrišče Športnega društva Gerečja vas je bilo od petka do nedelje prizorišče Slovenian Agility Open. Šlo je za klasično kinološko disciplino, v kateri človek vodi psa čez ovire in pes mora premagati ovire na pravilen ter čim hitrejši način. Psi so na dveh parkurjih premagovali različne ovire in šlo je za zares veliko ter dobro organizirano športno tekmovanje. Organizacijo je prevzelo Kinološko društvo Agility Ilirija in trije glavni operativni organizatorji so bili Manca Mikec, Sandi Okanović in Nuša Pečnik. Pomagala jim je širša ekipa, prav tako pa je pri izvedbi tekmovanja veliko pomagalo tudi Športno društvo Gerečja vas. Tekmovanje je bilo na zelo visokem nivoju Za pasje tekmovalce je bilo v Gerečji vasi zelo dobro poskrbljeno in šlo je za celovito športno tekmova- nje, ki je v Slovenijo pritegnilo nekatere najboljše pse, ki tekmujejo v agilityju. Več o tekmovanju pa ena izmed glavnih organizatork Nuša Pečnik: »Tekmovanje je bilo na zelo visokem nivoju, saj so k nam prišli nekateri najboljši evropski in svetovni tekmovalci s svojimi psi v agilityju. Najboljši psi so se v teh dneh pomerili med sabo in jih je bilo zares užitek pogledati na parkurjih.« Impozantne so bile tudi številke o udeležbi, saj je tri dni nastopilo kar okrog 300 psov s svojimi vodniki, ki so prišli iz osemindvajsetih držav sveta. Svoj pogled na Slovenian Agility Open je podal še eden od organizatorjev Sandi Okanović: »Tekmovanje, ki je v Gerečji vasi potekalo tri dni, je bilo zagotovo največje tekmovanje v agilityju v Sloveniji. Organizatorji smo ponosni, da smo na našo tekmo privabili toliko odličnih tekmovalnih parov, ki so se izkazali s svojimi kakovostnimi nastopi.« Zmage so odšle v Finsko, Avstrijo, Švico in Nemčijo Rezultati: Slovenian Agility Open je bil izveden v štirih kategorijah, ki so bile razdeljene glede na velikost psa. Tekmovanje je tako potekalo v kategoriji small, kjer sta zmagala Iida Vakkuri in Helke iz Finske, v kategoriji medium sta bila najboljša Nadine Kohl in Zola iz Avstrije, v kategoriji intermediate sta zmagala Mélinda Burgos in Theo iz Švice, v kategoriji large pa sta bila najboljša Max Sprinz in Style iz Nemčije. Tekmovanja v agilityju v Gerečji vasi se je udeležilo tudi veliko slovenskih vodnikov s svojimi psi, medtem ko so bili tekmovalci iz območja Spodnjega Podravja Gregor Jus, Sandi Okanović in Nuša Pečnik. 1. mesto: Iida Vakkuri in Helke, Finska David Breznik Kategorija small: 2. mesto: Magdalena Ziolkowska in Mazzi, Poljska 3. mesto: Svetlana Kreslina in Chi, Latvija Kategorija medium: 1. mesto: Nadine Kohl in Zola, Avstrija 2. mesto: Maria Ljungdahl in Limpan, Švedska 3. mesto: Laura Reinhalter in Ria, Avstrija Foto: Črtomir Goznik Rezultati: Kategorija intermediate: 1. mesto: Mélinda Burgos in Theo, Švica 2. mesto: Ariane Wieber in Zola, Nemčija 3. mesto: Susan Koldenhof in Time, Nizozemska Kategorija large: 1. mesto: Max Sprinz in Style, Nemčija 2. mesto: Lara Heinzel in Pino, Avstrija 3. mesto: Bustreo Valentina in Belle, Italija Tenis z WTA turnir v Lozani Zidanškova izpadla v uvodnem krogu turnirja v Lozani Foto: Črtomir Goznik Utrip s tekmovanja v agilityju v Gerečji vasi Padalstvo z Svetovni pokal v Lescah Padalci Slovenske vojske prvi, ptujski padalci petnajsti Lozana je bil do ponedeljka srečen kraj za Tamaro Zidanšek (Teniški klub Terme Ptuj), saj je lani v tem mestu osvojila močan teniški turnir serije 250. Letos je štiriindvajsetletna igralka obstala na prvi stopnički, potem ko jo je v švicarskem mestu s 6:7, 6:3 in 3:6 po dveh urah in pol boja premagala Rusinja Ana Kalinska. Tamara Zidanšek je bila v vlogi favoritinje na obračunu proti Ani Kalinski. Rusinja je nervozno vstopila v dvoboj, saj ji je naša teniška igralka hitro odvzela servisno igro in je povedla z 2:0. A to Kalinske ni zmotilo, saj je zaigrala bolje in je vrnila z odvzemom servisa nasprotnici. Sledilo je obdobje boljše igre obeh na lasten servis, kar je pripeljalo uvodni niz v podaljšano igro. V njej se je bolje znašla ruska igralka, ki je ta del igre dobila v točkah z rezultatom 7:2. Po izgubljenem nizu se je v drugem Zidanškova zbrala in je nanizala nekaj uspešnih iger, predvsem pa je dobro servirala za izenačenje na 1:1 v nizih z rezultatom drugega niza 6:3. O zmagovalki in napredovanju je odločal tretji niz, v katerem sta se obe igralki zelo borili za vsako točko in končno zmago. Kalinska je zaigrala odlično in si je priigrala prednost s 5:2 in najprej ni končala obračuna z dvema zaključnima žogicama. To je Rusinji uspelo v deveti igri tretjega niza, ko je za veliko zmago s 6:3 nanizala tri zaporedne točke na svoj servis in je tako izločila iz turnirja Tamaro Zidanšek. S porazom bo Zidanškova zelo zdrsnila na WTA-lestvici. Tako bo s sedanjega 55. mesta na svetovni računalniški WTA-lestvici (op. p. najvišje je bila do sedaj uvrščena na tej lestvici na 22. mesto) doživela velik zdrs in jo v prihodnje čaka na poti do novih uspehov veliko trdega dela. David Breznik Atletika z Svetovno prvenstvo Čeh izpopolnjeval finese pred nastopom na svetovnem prvenstvu Od 15. do 24. julija bo na prenovljenem stadionu v Eugenu svetovno prvenstvo v atletiki. Slovenija v Združene države Amerike pošilja močno zasedbo in v njej je izstopajoči člen Kristjan Čeh. Član Atletskega kluba Ptuj je že od torka naprej v ZDA in se je v zadnjih dneh na veliko tekmo pripravljal na univerzi v Oregonu. O zadnjih dneh v Oregonu je Čeh dejal: »V Oregonu, kjer sem treniral v zadnjih dneh, je zelo lepo, predvsem Foto : osebni arhiv Na letališču v Lescah je bila po odpadli tekmi svetovnega pokala na Reki prva letošnja tekma v padalstvu v skokih na cilj. Pod Stolom je nastopilo kar 37 ekip oziroma 185 padalcev in padalk. Nekateri izmed tekmovalcev so prišli opravit zadnje preverjanje forme, saj bo od sobote naprej na Češkem svetovno prvenstvo v padalstvu. Na odlično organizirani tekmi v Lescah so v treh dneh od petka do nedelje opravili vseh osem načrtovanih skokov. Sam potek tekme je malo krojilo tudi vreme, saj je občasno padalce motil nepredvidljiv severni veter. V težkih pogojih so se najbolje med ekipami znašli člani Slovenske vojske. Ti so imeli po opravljenih štiridesetih skokih na cilj oseminpetdeset kazenskih centimetrov. Na drugem mestu je bila ekipa češke vojske, ki je zbrala skupno 64 kazenskih centimetrov, in na tretjem mestu je bila ekipa Sportfordergruppe BW ekipa 1. V zmagovalni ekipi Slovenske vojske sta tekmovala dva člana Aerokluba Ptuj Peter Balta in Matej Kostanjevec, ob njima pa so skakali še Roman Karun, Matej Bečan in Maja Sajovic. Na tekmovanju v Lescah je tekmovala tudi ekipa Aerokluba Ptuj. Slednji so letos opravili zelo malo treningov, saj so si šele v zadnjih štirinajstih dneh izposodili avion za nekaj skokov na cilj. Kljub temu so Ptujčani na koncu za- sedli zelo solidno petnajsto mesto z zbranimi 154 kazenskimi centimetri. Ob ptujski trojki Boris Janžekovič, Aleksander Čuš in Tonček Gregorič sta bila člana ekipe še dva Leščana – Igor Primc in Damjan Tomšič. Vseh pet je solidno opravilo s svojimi skoki in tokratna tekma je štela tudi za posamezno državno prvenstvo. Naslov državnega prvaka v skokih na cilj si je priskakal Roman Karun, medtem ko je drugo mesto osvojil Peter Balta. Slednji je bil kar zadovoljen s svojimi skoki v Lescah in optimistično odhaja na svetovno prvenstvo v padalstvu na Češko. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh pa sta mi všeč lepa narava in okolica, kjer sem bival. Treningi so mi šli zelo v redu in na njih izpopolnjujem zadnje 'finese' na tehniki. Prav tako pa delam vaje, da vzdržujem moč in eksplozivnost, ki jo imam in jo potrebujem za dolge mete. Tako se na najboljši možni način pripravljam za nastop na svetovnem prvenstvu v atletiki.« Triindvajsetletni Ptujčan je v letošnji sezoni v izvrstni formi, ki ga je popeljala do številnih zmag in odličnih rezultatov. Ti rezultati ga upravičeno uvrščajo v sam vrh kandidatov za medaljo. Na poti do nje trenutno najboljšega slovenskega atleta čakata še dve veliki oviri. Prva bodo kvalifikacije meta diska, ki bodo na sporedu v ponedeljek zjutraj. V času zaključka redakcije še žal ni bilo znano, ali bo Kristjan Čeh nastopil v skupini A ali v skupini B. Skupina A bo začela z meti diska ponoči ob 2.05, skupina B pa ob 3.30. Tisti tekmovalci, ki bodo izpolnili kvalifikacijsko normo in še nekaj drugih najboljših, se bodo uvrstili v veliki finale, ki bo v sredo ponoči ob 3.35. V tem finalu pričakujemo tudi Kristjana Čeha, za katerega bomo vsi držali pesti, da doseže viden rezultat na svetovnem prvenstvu v atletiki v Eugenu. David Breznik Štajerski TEDNIK petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 16 petek z 15. julija 2022 Ptuj z Odkrili so ploščo v spomin na tajno skladišče Simbol enotnosti za samostojno Slovenijo V času osamosvajanja Republike Slovenije je bilo tajno skladišče orožja tudi v kletnih prostorih zgradbe Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož na Ptuju. Na to bo javnost odslej spominjala tudi spominska plošča, ki so jo odkrili 8. julija. Ob tej priložnosti sta na spominsko slovesnost povabila Zveza lovskih družin Ptuj-Ormož in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, na območju katerega je bilo v tistem času 17 tajnih skladišč orožja. V kratkem bodo novo spominsko ploščo v spomin na tajno skladišče orožja v času osamosvajanja RS namestili na objektu Gasilskega doma Ptuj. Predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Vlado Žgeč je prepričan, da bodo člani Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož dobro skrbeli za to spominsko ploščo. Zahvalil se je vsem tistim, ki so bili organizatorji manevrske strukture narodne zaščite v času osamosvajanja RS, in vsem tistim, ki so sodelovali pri organizaciji tega tajnega skladišča orožja in vseh drugih skladišč na Ptujskem. V Sloveniji je bilo organiziranih okrog 550 tajnih skladišč orožja, 520 jih je v sliki in besedi v knjigi pod naslovom Tajna skladišča orožja TO v letih 1990/1990 predstavil Vlado Žgeč. Organizator tajnih skladišč oz. skladiščnik za tajna skladišča na Ptujskem Milan Slana je na slovesnosti ob odkritju spominske plošče v spomin na tajno skladišče orožja na zgradbi Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož več povedal o tem, kako je izbiral oz. se odločal o lokaciji le-teh. Orožje za to tajno skladišče so pripeljali iz Kočevske Reke tri tedne pred začetkom osamosvojitvene vojne na Ptuju. Nekaj so ga razložili v LD Destrnik, preostalo pa v kletne prostore zgradbe ZLD Ptuj-Ormož. „Nobeno skladišče ni bilo izdano. Nič nam ni zmanjkalo. To orožje nam je veliko pomenilo pri naših dejavnostih v okviru 10-dnevne vojne za samostojno Slovenijo,“ je Milan Slana spomnil na to izjemno pomembno obdobje osamosvajanja RS. Lovci pomagali pri varovanju orožja Slavnostni govornik pa je bil Stanko Žitnik, organizator manevrske strukture narodne zaščite v letu 1990 in podpredsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj. „Sodelavci v projektu manevrske strukture so dobili nalogo organiziranja tajnih skladišč in opreme. V največji tajnosti smo v tistem času vozili orožje v tajna skladišča na območju občine Ptuj. Prostore so nam nudili v delovnih organizacijah, društvih in občani na terenu. Le-ta so morala biti čim bliže enotam oz. tam, kjer so se enote zbirale. Nobeno presenečenje ni, da smo tajno skladišče orožja uredili v zgradbi Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. V lovcih Foto: Črtomir Goznik Na zgradbi Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož na Ptuju, kjer je bilo v času osamosvajanja Republike Slovenije tajno skladišče orožja, so 8. julija odkrili spominsko ploščo z vsemi, ki so bili zaslužni za to. Na spominski slovesnosti so zaigrali rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Urejeni v poletje – s Qcentrom Ptuj stran 16 smo že takrat videli del oboroženih občanov, ki bodo pomagali pri varovanju orožja, in če bo potrebno tudi pri upiranju takratni armadi. Naša prizadevanja v pripravah so bila potrjena v času osamosvojitvene vojne, saj so lovci vseh družin ZLD Ptuj-Ormož večkrat ponujali svoje usluge kot tudi orožje pri varovanju in izvajanju naših akcij. Kot dobri poznavalci terena so opravljali izvidniške naloge, varovanje, nudili obveščevalno-varnostne podatke itd., ki so jih potrebovali TO in milica,“ je povedal slavnostni govornik. Spominska plošča je spomin na osamosvojitev, predvsem pa simbol enotnosti Slovencev za samostojno Slovenijo. To je pomnik naše zgodovine, ki bo spominjal na skupni zgodovinski dosežek. Spominsko ploščo sta odkrila Milan Slana in Emilijan Trafela, ki je v času osamosvajanja vodil ZLD Ptuj-Ormož. Zasluge za ureditev tajnega skladišča v zgradbi ZLD Ptuj-Ormož ima tudi Miro Obran. Lovci ZLD Ptuj-Ormož so ponosni in veseli, da so v tistih zgodovinskih dogodkih prispevali svoj delež k današnji državi, pa je povedal doc. dr. Srečko Felix Krope, predsednik ZLD Ptuj-Ormož. Odkritje spominske plošče v spomin na tajno skladišče orožja v času osamosvajanja RS ima zanje izjemen pomen, je neke vrste državno odlikovanje. Slovenski lovci so izdali tudi dve knjigi, ki se nanašata na osamosvojitveno vojno pod naslovom Lovci med osamosvojitveno vojno. Na slovesnosti ob odkritju spominske plošče v spomin na tajno skladišče orožja v času osamosvajanja Republike Slovenije na Potrčevi 45 na Ptuju so zaigrali rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. ŰŪ Ormož z Sodelovanje v projektu EPAS Dosegli odlično tretje mesto Dijaki Gimnazije Ormož so bili letos ponovno zelo aktivni v projektu EPAS, Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. Pa ne samo aktivni, ampak tudi izjemno uspešni.  ƒŒ˜‡«Œ‡ ƒ—’‘˜ƒŽ‡ •”‡†‹æ«— ƒ –—Œ— Ȃ  ‡–”— ˜ —Š‘˜‹ Ȃ Œ‡ ˜ ’‘Ž‡–‡ «ƒ•— ’‡•–”‘ ‹ ˜‡•‡Ž‘Ǥ–‡Š†‡Š’ƒŒ‡„‹Ž‘–—†‹•Ž‘˜‡•‘ǡ•ƒŒŒ‡ ͹ ƒ”„‡” Š‘’ ‘„‡Ž‡ā‹Ž ’”˜‘ ‘„Ž‡–‹ ‘ †‡Ž‘˜ƒŒƒǤ‘–’”ƒ˜‹ƒ–”‹”‘ŽǡŒ‡„‹Ž‘’”˜‘Ž‡–‘†‡Ž‘˜ƒŒƒ„ƒ”„‡”•Š‘’ƒœ‡Ž‘—•’‡æ‘ǡ•ƒŒ•‘•‡˜–‡ «ƒ•—•’‘’ƒ†Ž‹•’”‡ ‡Œ–‡āƒ˜ƒ‹ǡ–—†‹‘”‘ƒ”‹œ‘ǡ ƒ˜‡†ƒ”Ž‡˜•‡•—’ƒŒƒ’‘•Ž‘˜ƒŒ‡‹‹‡Ž‘˜‡Ž‹‡‰ƒ˜’Ž‹˜ƒǣǷ‡Ž‘•‡˜‡•‡Žǡ†ƒ•‘•–”ƒ‡‘†Ž‹«‘ •’”‡Œ‡Ž‡ƒæ‘ ‡’–†‡Žƒ‹˜ƒ•‘’ƒœ‹Ž‡†‘†ƒ‘ ˜”‡†‘•–ǡ ‹ Œ‘ ’‘—†‹‘ ˜•ƒ‡— ‘„‹•‘˜ƒŽ — ƒæ‡‰ƒ„ƒ”„‡”•Š‘’ƒǤ†œ‹˜‹•‘„‹Ž‹˜‡•«ƒ•‘†Ž‹«‹ǡ •–”ƒ‡•‘’ƒ’”‡†˜•‡‹•ƒŽ‡‡ƒŒ˜‡«Ȃ’‘‰Ž‘„‹–‡˜˜•ƒ‘’”‹«‡•‘ǡ‘ ‡‘‹’”‹’‘”‘«‹Ž‘ǡƒ–‡”‹•–‹Žˆ”‹œ—”‡ƒŽ‹„”ƒ†‡„‹—ƒŒ„‘ŽŒ‘†‰‘˜ƒ”ŒƒŽ‹ •‡˜‡†ƒ ƒ ‘ — ’”‘ˆ‡•‹‘ƒŽ‘ ‘’”ƒ˜ŽŒ‡‘ •–‘”‹–‡˜Ǥ‡˜‡†ƒ•‡•–”ƒ‡‡†•‡„‘Œœ‡Ž‘”ƒœŽ‹—Œ‡Œ‘Ǥ ‡ƒ–‡”‹’”‹†‡Œ‘•‘”‡–‹‹ā‡ŽŒƒ‹ǡ•’‡–†”—‰‹ •‡ ’‘’‘Ž‘ƒ ’”‡’—•–‹Œ‘ ‘•‡„Œ— ˜ •ƒŽ‘—Ǥ ˜•ƒ- ‡’”‹‡”—’ƒŒ‡ƒæ‰Žƒ˜‹ ‹ŽŒœƒ˜•‡’‘•”„‡–‹ ’‘ƒŒ„‘ŽŒæ‹Š‘«‡Šǡ†ƒ•‡•–”ƒƒ’”‹ƒ•’‘«—–‹ ‘–”ƒŽŒ‹•ƒŽ‘œƒ’—•–‹•”‡«ƒ‹œƒ†‘˜‘ŽŒƒǤDz‘– ƒ–”‹”‘Ž œƒ†‘˜‘ŽŒ‘ ’‘˜‡ǡ†ƒ˜•‡œƒ’‘•Ž‡‹ –‹’‘œ‹–‹˜‹‘‡–ƒ”Œ‹•–”ƒ‹œ†‡˜ƒ˜†ƒ†ƒŒ‡Œ‘ †‘†ƒ–‘’‘œ‹–‹˜‘‡‡”‰‹Œ‘ǡœƒ–‘‘•–ƒŒƒŒ‘‘•”‡†‘–‘«‡‹ƒ–‘ǡ†ƒ„‘†‘˜•ƒŽ‘—‡’”‡•–ƒ‘‹˜‘•–‘”‹–‡˜æ‡†˜‹‰ƒŽ‹Ǥ„–‡’ƒ’‘Š˜ƒŽ‹–—†‹˜‘†•–˜‡‘ ‡‹’‘ ‡–”ƒǡ†ƒ•”„‹œƒ†‘„”‘‡‡”‰‹Œ‘œ‘–”ƒŒ ‡–”ƒ‹†‘†ƒ–‘’‘—†„‘ǡ•ƒ–‡”‘’”‡•‡‡«ƒŒ‘ ’”ƒ–‹«‘˜•ƒ–‡†‡ǤǷƒ†‘˜‘ŽŒ‹•‘‹Š˜ƒŽ‡ā‹ǡ †ƒ•‘†‡Ž†”—ā‹‡–—Œ‹˜‡”Œƒ‡ǡ†ƒ „‘–ƒ‘懏‘‰‘Ž‡–ǡDzœƒŽŒ—«‹ƒ–”‹”‘Ž‹œ͹ ƒ”„‡”Š‘’ƒ–—ŒǤ —憔‘‰‡”‹Œ‹˜ ‡–”—–—Œ’ƒƒŒ†‡–‡˜•‡ǡƒ” ’‘–”‡„—Œ‡–‡œƒ„”‡œ•”„‡’‘«‹–‹ ‡Ǥ‡’‘œƒ„‹–‡ǡ †ƒŽ‘•Œ‘‹‹”‡‡œƒ‡‰‘‘ā‡‡†•‘«‡Œ‡ –‡”’‘Œ‡•’ƒ†ƒŒ‘‡†‘„˜‡œ‘‘’”‡‘ǡ•ƒŒŒ‡ –”‡„ƒ‘„ƒ–‹˜‘•–‹Šƒ’”‘•–‡˜‡†‘ƒŒ’”‡Œ’‘•”„‡–‹œƒ—•–”‡œ‘œƒæ«‹–‘’”‡†•‘ ‡Ǥƒ’‘Ž‹ ƒŠ —憔‘‰‡”‹Œ‡ƒŒ†‡–‡˜•‡’‘–”‡„‡‹œ†‡Ž‡ǡ•ƒ–‡”‹‹„‘•–‡’‘•”„‡Ž‹œƒ„”‡œ•”„‘‹˜ƒ”‘—ā‹˜ƒŒ‡˜’‘Ž‡–Œ—ǡ‡††”—‰‹–—†‹˜”Š—•‡ƒ”ƒ˜‡ ‹œ†‡Ž‡ ‹œ •‘«‡ Ž‹‹Œ‡ ƒ”–ŠŽ‹‡Ǥ ‹ œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒŒ‘ ͷͶͶܐƒ”ƒ˜‘‹˜ƒ”‘•‘«‡Œ‡ǡ•ƒŒ‘‘‰‘«ƒŒ‘ –ƒ‘ŒæŒ‘œƒæ«‹–‘’”‡†Ǧ‹Ǧāƒ”‹„”‡œ捑†ŽŒ‹˜‹Š •‡•–ƒ˜‹ œƒ ‘ā‘ ‹ ‘‘ŽŒ‡ǡ ‘ā‘ ƒŠ”ƒ‹Œ‘ ‹’‘ƒ‰ƒŒ‘’”‹’”‡’”‡«‡˜ƒŒ—’”‡œ‰‘†Œ‡‰ƒ•–ƒ”ƒŒƒǤ—憔‘‰‡”‹Œ‹†‘„‹–‡–—†‹œƒ’‡ŽŒ‹˜‡’‘Ž‡–‡ ’ƒ”ˆ—‡ǡ Ž‹’ ‘ —‡–‡ ‘Š–‡ ‹ ’‹•ƒ‘ ’ƒŽ‡–‘ Žƒ‘˜œƒ‘Š–‡ǡ‘†‡„”‹•ƒ«‡‹–‘”„‡œƒƒ’Žƒā‘Ǥ Program je tekmovalnega značaja, komisija pregleda celoletne aktivnosti vseh sodelujočih in razglasi najboljše. Gimnazija Ormož je dosegla odlično 3. mesto med skupno 75 sodelujočimi srednjimi šolami v Sloveniji. Višje sta se uvrstili samo II. Gimnazija Maribor in Gimnazija Nova Gorica, obe že uveljavljeni v projektu EPAS. Gimnazija Ormož v projektu sodeluje šele drugič, zato so na uspeh toliko bolj ponosni. Skozi različne dejavnosti, ki jih je podpirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani, so se dijaki v skupini, poimenovani Ambasadorji EPAS, usposabljali za aktivno državljanstvo. Na zanimiv in zabaven način so spoznavali delovanje EU in prednosti evropske integracije v našem vsakdanjem življenju; poseben zagon pri tem jim je dal obisk Hiše EU v Ljubljani. Dijaki so aktivno sodelovali v razpravah z evropskimi poslanci in jim posredovali svoje predloge pri reševanju posameznih izzivov (podnebne spremembe, družbene neenakosti, spopadanje z epidemijo, odvisnost, promet in podobno). Razvijali so kompetence kritičnega mišljenja in javnega nastopanja, preštudirali gradivo o EU, se udeležili delavnic v Mladinskem centru Ormož in razprave Prihodnost Evrope na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ... Mentorice, profesorice Lenka Keček Vaupotič, Tanja Galun Založnik in Renata Bezjak, so z izpeljanim projektom zelo zadovoljne in ponosne na svoje dijake, zlasti na to, da delajo vedno bolj samostojno. Skozi projekt EPAS so dokazali, da je mladim še kako mar za našo prihodnost in da se zavedajo, da je nacionalna in evropska politika del našega vsakdana. Z veseljem bodo pri projektu sodelovali tudi naslednje šolsko leto, se ponovno učili in o pomenu Evropske unije osveščali tudi vrstnike ter lokalno skupnost. ŵƈƑƄƗƄŃťƈƝƍƄƎ Foto: Gimnazija Ormož Skozi projekt EPAS so mladi dokazali, da jim je še kako mar za prihodnost in se zavedajo, da sta nacionalna ter evropska politika del našega vsakdana. Štajerski TEDNIK petek z 15. julija 2022 petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK stran 17 17 Za kratek čas Tedenski horoskop do 21. julija OVEN (21. 3. – 20. 4.) Foto: Profimedia Postali boste zelo samoiniciativni in pogumno stopali naprej po poti življenja. Strmite po tem, da se v osnovi dokažete in da tudi drugi opazijo vašo kreativnost. Mnogi se bodo odločili in šli po svoji poti mnogo bolj izvirno. Odprle se vam bodo tudi priložnosti v pogledu ljubezni. BIK (21. 4. – 20. 5.) Dinamična energija vam bo dala krila in tako se lahko soočite z vsem tistim, kar vam je dano. Previdnost je mati modrosti in sami boste morali narediti selekcijo in se odločiti, kaj je za vas pomembno in čemu ni tako. Stremite po notranji preobrazbi in čas je, da postanete bolj prožni. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Je nekdanja cesarska palača kitajskih dinastij Ming (1368–1644) in Qing (1644– 1912), danes pa muzej na površini več kot 720.000 m². Leži severno od trga Tiananmen v Pekingu. Zgrajeno je bilo med letoma 1406 in 1420, sestavlja pa ga 980 stavb z 9999 sobami. Pet stoletij je bilo sedež 24 vladarjev – 14 iz dinastije Ming in deset iz dinastije Qing (do leta 1912, ko je zadnji kitajski cesar Pu Yi abdiciral). Od leta 1925 je muzej, del njegove umetnostne zbirke iz dinastij Ming in Qing pa je tudi v muzeju National Palace v Tajpeju, kamor so jih odnesli med kitajsko državljansko vojno. Je zelo formalno mesto, skoraj simetrično in hierarhično urejeno, tako da se vse pomembne stavbe razprostirajo skozi središče v smeri sever-jug (feng šuj). Stavbe v celoti poosebljajo umetniške značilnosti ter slog starodavne kitajske arhitek- ture in jih lahko imenujemo mojstrovina kitajske in celo svetovne zgodovinske arhitekture. Je kombinacija opeke in marmorja z lesenimi stebri in razkošnimi konzolami, stopnišči in balustradami, natrpanimi z razkošnimi, barvitimi in zapleteno izrezljanimi okraski. Od leta 1987 je skupaj s cesarsko palačo v Shenyangu na seznamu Unescove svetovne dediščine. Letno ga obišče približno 19 milijonov obiskovalcev. ESTER - spojina alkohola z organsko kislino, MOA - v holocenu izumrla velika, noju podobna ptica, PENN, Sean - ameriški filmski igralec Ptuj z 18 let ljudskih pevcev DU Turnišče Ohranjajo tradicijo domače pesmi V Domu krajanov Turnišče je bilo 9. julija praznično in veselo. Skupina ljudskih pevcev DU Turnišče, ki jo vodi Silva Kajtezovič, tudi njena mentorica, je praznovala 18. obletnico delovanja. Praznične trenutke so pevke in pevci delili s pevskimi in glasbenimi prijatelji s Hajdine, Kidričevega, Obreža, Juršincev, Ptuja in Vitomarcev. Ob jubileju so jim čestitali ptujska županja Nuška Gajšek, predsednik sveta ČS Breg-Turnišče Vladimir Koritnik, predsednik DU Turnišče Franc Zupanič in predsednik PZDU Spodnje Podravje Viktor Kokol. Zaželeli so jim še mnogo skupnih pevskih let, da bi s svojimi nastopi bogatili srečanja v domačem okolju in na gostovanjih. Še pred koronskim obdobjem je skupina imela tudi do 30 nastopov letno. Vedno pa s svojimi nastopi obogatijo dogodke v domačem okolju. Z največjim ponosom ohranjajo kulturno dediščino in tradicijo domače pesmi. Repertoar pridno dopolnjujejo z novimi ljudskimi, ponarodelimi, narodnimi in drugimi pesmimi. Tudi za 18. rojstni dan so naštudirali novi pesmi. Na odru so se ljudskim pevcem DU Turnišče pridružili: ljudske pevke KD Staneta Petroviča Hajdina (vodja Marta Sitar), Katoliško kulturno društvo Zvezdni dol Kidriče- vo (vodja Marija Rampre), ljudski pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina (vodja Janko Kirbiš), ljudski pevci Obrež (vodja Danica Žerjav), Lovrenški ljudski pevci – KUD A. Slodnjaka Juršinci (vodja Miran Germin), pevska skupina Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj (vodja Lidija Kodrič Kmet) in pevke Društva gospodinj Vitomarci (vodja Milica Kocuvan). Občinstvo pa so dodatno ogreli v skupni pesmi Bo moj sin še pel slovenske pesmi, saj če bo utihnila slovenska pesem, tudi slovenskega roda več ne bo. Skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem na Ptujskem, si tudi same najbolj želijo, da bi jih ta še dolgo povezovala, zato k sodelovanju vabijo nove pevce, vse, ki želijo ohranjati in ljudsko pesem prenašati na mlajše rodove. Pesem pa jih je razveseljevala tudi še na skupnem druženju po uradnem nastopu. ŰŪ Privlačila vas bo tišina, vendarle bo to le navidezno, kajti v sebi že kujete načrte, kako se boste lotili načrtov v prihodnosti. Zdi se, da se vam bo obrestovalo neko delo iz preteklosti. Nekaj potrpežljivosti ne bo odveč v ljubezni, samske čakajo prijetne romance v dvoje. RAK (21. 6. – 22. 7.) Življenje je lahko kot pesem in sami jo boste oglasili po nekem notranjem ritmu. Dogajalo se vam bo veliko in postali boste zelo intenzivni in se lahko obnašali tudi prodorno. Finančno stanje se vam bo izboljšalo. Sreča bo vsekakor na vaši strani, pridajte ji še pogum in notranjo modrost! LEV (23. 7. – 22. 8.) Na delovnem mestu bo veliko obveznosti in temperamentnost bo tokrat obrodila sadove. Nujno bo, da naredite načrte in da se držite tistega, za kar menite, da je pravilno. Strmite po tem, da uveljavite svojo voljo, skrivnost uspeha je v sodelovanju. Življenje vam bo ponudilo neko priznanje! DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: Črtomir Goznik Ljudski pevci DU Turnišče so 18. rojstni dan proslavili s svojimi pevskimi in glasbenimi prijatelji iz Hajdine, Kidričevega, Obreža, Juršincev, Ptuja in Vitomarcev. Narava vas bo napolnila z energijo in osvežila s poletno dinamiko. Zdi se, da se zaveste lastne pomembnosti in da uvidite bistvo življenja. Dogajale se vam bodo prijetne stvari in veliko novosti. Študijsko lahko dosežete zelo dobre rezultate. Našli boste svojo srečo in spoštovanje! TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) V vsakem človeku se skriva zaklad in tudi sami boste iskali tisto skrito energijo in posledično zavedali lastne odgovornosti pri kreiranju vsakdana. Cveteli boste v majhnih stvareh in ljubezenska sreča se bo stopnjevala. Čutiti bo sproščeno energijo in tako boste kos vsem obveznostim! ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Pred vami je dinamičen in odgovoren teden. Zanimivo je, da bo vaše razpoloženje odvisno od čustvenih vzgibov in da ste lahko relativno hitre jeze in kmalu spet dobri. Seveda morate narediti osebno selekcijo in v partnerju poiskati prijatelja in če tudi bo to velika umetnost. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Strmeti boste morali po osebni preobrazbi in se soočiti z vsem tistim, kar vam je blizu. Ljubezenska sreča bo nekaj normalnega in splošno sprejetega. Imeli boste občutek, da se cedita mleko in med. Poletna pravljica bo nekaj prijetnega in vsesplošno sprejetega! KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Reka življenja bo drvela po svoji strugi in sami boste tisti, ki vijugate čolnič. Harmonija dni bo nekaj prijetnega in vzpodbuda prihodnosti. Prijatelji pa bodo ostali še naprej staro vino življenja. Korak za korakom greste naprej in na delovnem mestu prihaja vaših sedem minut. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Osebna svoboda vam bo dala krila in ljudje vas bodo v veliki meri podprli. Hrepenite po tem, da greste naprej in da se ne ozirate na posledice. Pri tem ne bo odveč opozorilo, da nekaj zdrave previdnosti ni nikoli odveč. Pomoč vam ne bo koristila samo doma, pač pa tudi v službi. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Spremljala vas bo nekoliko radovedna in nagajiva energija. Sprostila vas bo narava in sveži zrak. Po poti usode plešete in se soočite s tistim, kar vam je dano. Posebna dinamika je vidna v pogledu komunikacije in intelektualnih zadev. Odpravite s k frizerju, kozmetičarki ali maserju. Štajerski TEDNIK petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 15. julija 2022 Ptuj z Z Vereno Maroh na dvorišču Prešernove 9 „Mestno dvorišče mi daje občutek, da živim na deželi“ Dvorišča v starem ptujskem mestnem jedru so pravi zakladi, četudi so nekatera zelo zanemarjena in zanje nihče ne skrbi. Škoda, da jim pozornosti ne posvečajo odgovorni oz. tisti, ki naj bi spodbujali k urejanju in ohranjanju njihove podobe. Prebivalci na tem območju imajo bolj ali manj zavezane roke, ker to ni v njihovi pristojnosti, saj kulturne dediščine oz. spomenikov ne morejo spreminjati po svoji volji. Tako jim je prepuščena le skrb, da le-ta ne postanejo poligon najrazličnejše navlake. Obiskali smo dvorišče Verene Maroh v Prešernovi 9, ki je lani prejela tudi priznanje TD Ptuj za urejeno okolje, za skrb za urejeno dvorišče in pročelje zgradbe. To je že njeno drugo priznanje, ki ga je prejela za svoja prizadevanja na tem področju. Vedno je zelo vesela, če kdo odpre vhodna vrata njihove zgradbe in se sprehodi po dvorišču. Ni jih malo, ki pridejo in občudujejo njegovo urejenost. Zlasti veliko je tujih turistov, ki se zelo zanimajo za dvorišča starih zgradb, zato tudi pogosto odpirajo njihova vrata. Verena skromno pripomni, da je več takih, „ki skrbimo za urejena dvorišča“. Želi pa si, da bi bila vsa mestna dvorišča lepo urejena, da bi se vsi, ki živijo v mestu, po najboljših mo- Foto: Črtomir Goznik Prešernova 9 je ena izmed redkih zgradb v tej ulici, ki jo še krasijo cvetlice. Verena Maroh sicer pravi, da letošnje niso najlepše, saj jim tudi vreme ni naklonjeno. Pročelje hiše brez rož deluje grobo. Foto: Črtomir Goznik Verena Maroh: „Več nas je, ki imamo urejena dvorišča, četudi za stoletja starimi zidovi, ki že dolgo kličejo k obnovi. Vesela sem vsakega, ki odpre vrata naše hiše in se sprehodi po dvorišču. Zlasti pogosto jih odpirajo tuji turisti, ki jih zanima, kako so urejena dvorišča starih zgradb v mestnem jedru.“ čeh trudili za to. To bi bilo dobro za Ptuj, za vse, ki živijo v našem lepem mestu in si prizadevajo za njegovo lepo podobo, ki ni pomembna samo za kakovost njihovega življenja, temveč je tudi najlepše vabilo za obisk domačih in tujih turistov. Tudi druga stanovalka v zgradbi Terezija Vogrinec skrbi za urejenost dela dvorišča. »Občutek, da se dobro počutiš v okolju, v katerem živiš, je nekaj najlepšega,« pove. Stara stanovanja imajo dušo, ki je ne more nič nadomestiti Foto: Črtomir Goznik Cvetlice lepšajo dvorišče, mu dajejo dušo in so hkrati tudi hrana za čmrlje in čebele, ki imajo tudi svojo gnezdilnico. Verena svojega starega stanovanja v mestnem jedru za nič na Na dvorišču Prešernove 9 rastejo številne cvetlice in grmičevje. Verena Maroh si že od leta 1974, ko se je zaradi ljubezni iz Zabovcev preselila na Ptuj, prizadeva, da bi bilo dvorišče njenega doma lepo urejeno. Na začetku je bilo vse prej kot urejeno, dobesedno v razsulu in zaraščeno z grmovjem, ki ga je bilo treba odstraniti, da je lahko začela dvorišče urejati po svoje. Veliko je bilo treba postoriti, da je dobilo urejeno podobo, da so zacvetele prve rože in druge okrasne rastline. Poleti ga krasi tudi palma. Tudi star vodnjak obdajajo številne cvetlice. Verena pravi, da jim letos vreme ni najbolj naklonjeno, tako kot ne enoletnicam na okenskih policah na pročelju zgradbe. Pročelje hiše deluje grobo, če na njem ni rož, je prepričana. svetu ne bi zamenjala za blokovsko stanovanje. Stara stanovanja imajo dušo, ki je ne more nič nadomestiti. Uživa v mestu, saj ima, ko stopi na dvorišče, občutek, kot da bi živela na deželi. K temu prispevajo tudi mestne lastovičke, ki vsako leto gnezdijo na hodniku stavbe. Že tako so udomačene, da pogosto priletijo v kuhinjo in se usedejo na karniso. Ne dajo se motiti, četudi jim pogosto pove, da to ni njihov prostor. Tudi domača mačka Loti uživa na dvorišču, že nekaj časa ji družbo dela Spidi, ki je na tem dvorišču le v začasnem varstvu. Prireditve v mestu je ne motijo, niti hrup, ki jih spremlja. Vesela je, da se v mestu dogaja, da pridejo ljudje in uživajo na številnih dogodkih. Mesto mora živeti. Želi pa si, da bi začeli urejati tudi tiste dele stavb, ki niso vidni z ulic, ker tudi z njih odpada omet, se krušijo in propadajo. Na njihovi stavbi so pred časom že uredili fasado, leta 2007 pa tudi streho, za druga popravila oz. urejanje pa poskrbijo sami, je povedala, saj živijo v lastniškem stanovanju. Na dvoriščni strani objekta je tudi balkon, ki je tudi prijeten kotiček za sprostitev. ŰŪ Gorišnica z Po dveh letih največji športni dogodek v občini Na Vaški olimpijadi 1.140 tekmovalcev Minulo soboto je dobra četrtina Gorišničanov sodelovala na 22. Vaški olimpijadi. V 18 različnih športnih panogah se je med seboj pomerilo neverjetnih 1.140 tekmovalcev iz vseh vasi. Na prizorišče dogodka, novi Športni center Gorišnica, so prišli v športnem duhu in dobro pripravljeni. Pomožno nogometno igrišče je bilo tako že v zgodnjih jutranjih urah preplavljeno z različnimi barvami mavrice – člani vsake ekipe oz. vaškega odbora so bili namreč oblečeni v drugo barvo majic. Izjemno zadovoljen s številom prijavljenih tekmovalcev je bil tudi Ratko Matjašič, predsednik Športne zveze občine Gorišnica, ki je tudi letos poskrbela za organizacijo in nemoten potek dogodka. »Vsako leto si prizadevamo, da se lahko vaške olimpijade udeležijo vse generacije naših občanov in občank. Letošnja izbira športnih panog je bila res velika in prepričan sem, da je lahko vsak našel kaj primernega zase. Naš cilj je promocija zdravega načina življenja skozi različne športne aktivnosti.« Organizatorji so posebej veseli, da se iz leta v leto število sodelujočih povečuje. Tik pred začetkom tekmovanja so na kratko predstavili vse vaške odbore in njihove tekmovalce – Cunkovci (18), Formin (115), Gajevci-Placerovci (117), Gorišnica (220), Mala vas (58), Moškanjci (190), Muretinci (80), Tibolci (98), Zagojiči (71), Zamušani (65). Po številu tekmovalcev je bila letos najbolj zastopana vas Gorišnica – njihov simbol je petelin na strehi. »Gorišniški petelini« so letos svojo ekipo še dodatno okrepili, ponovno pa so si prizadevali osvojiti čim več zmag tako kot v preteklih letih. Letos sicer niso razglasili najboljše ekipe med vsemi sodelujočimi vasmi, ampak samo zmagovalce posamezne športne panoge. Na igrišče so se spustili padalci in prinesli zastavo Po uvodnem pozdravu župana Jožefa Kokota so val navdušenja poželi padalci, ki so pristali na sre- Foto: EK Predstavniki vaških odborov so v znak sodelovanja in medsebojne pomoči simbolično izpustili golobe. Foto: EK Predstavitev vseh ekip oz. vaških odborov v Športnem centru Gorišnica di igrišča in s seboj prinesli zastavo vaške olimpijade. Slavnostno so jo dvignili na vrh droga, in ko je zaplapolala v vetru, so se igre lahko začele. Zmagovalcev številnih disciplin – od nogomet, teka, košarke, odbojke, streljanja, kegljanja, skokov, ribolova itd. – je bilo veliko. V desetih disciplinah so se najbolje odrezali člani ekipe iz Gorišnice, z osmimi zmagami je sledila ekipa iz Moškanjcev, s petimi pa ekipa iz naselja Gajevci-Placerovci. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ Štajerski TEDNIK petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK stran 19 petek z 15. julija 2022 19 Ptuj z Finalisti 8. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Slovenska pesem z novimi vrhunci Tudi letošnje polfinale je prinesel vrsto izjemnih nastopov mladih pevk in pevcev. 83 jih je bilo, od tega jih je za finalni nastop, skupaj dvajset, izbrala komisija, po deset v vsaki kategoriji, mlajši in starejši. Šestim pevkam in pevcem, po tri v mlajši in starejši kategoriji, pa so finale prinesla SMS-sporočila, ki jih je bilo več tisoč. Finalnega nastopa so se po odločitvi komisije v mlajši kategoriji razveselili: Lejla Bećirović (Ptuj), Neža Cimerman (Ormož), Taja Maver (Fram), Lea Artič (Rogatec), Jana Bombek (Ptuj), Nick Horvat (Trnovska vas), Lara Tement (Markovci), Lara Venta (Velika Nedelja), Sara Viher (Sveti Tomaž) in Lara Šori (Videm). SMS-sporočila pa so finale v maljši kategoriji prinesla: Zali Žibret (Rečica ob Savinji), Maju Terbucu (Dornava) in Aneju Gorenjaku (Zreče). Iz starejše kategorije je komisija za finalni nastop iz- brala: Saro Krivec Britvič (Šempeter), Nežo Kralj (Ormož), Lariso Mlinarič (Markovci), Saro Sluga (Ptuj), Klaro Cestar (Zavrč), Evo Šnut (Destrnik), Brino Štefančič (Ptuj), Zojo Klinar (Zreče), Ajdo Lah (Fram) in Lano Friščić Krampelj (Juršinci). Z SMS sporo- čili pa so se v finale uvrstili: Neli Ela Guček in Veronika Padežnik (Laško), Alja Zamuda (Gorišnica) in Gaja Kopriva (Nazarje). Osemnajstega avgusta bodo tako na odru na Mestnem trgu na Ptuju obiskovalci lahko zaploskali 26 fi- nalnim nastopom, med katerimi bo komisija znanih slovenskih pevcev izbrala dva zmagovalca, enega v mlajši kategoriji in enega v starejši kategoriji, ki bosta za nagrado prejela lastno pesem. Obiskovalci in tekmovalci pa bodo lahko skupaj zaploskali tudi vrhunskim slovenskim pevcem. Tako bo še ena zgodba projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo spisala uspešno zgodbo spodbujanja petja slovenskih pesmi in odkrivanja pevskih oz. glasbenih talentov. ŰŪ Foto: Andrej Purg Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Zala Žibret, 5. razred, OŠ Rečica ob Savinji, pesem Zgodba o prijateljstvu Taja Maver, 5. razred, OŠ Fram, pesem Ledena (lastna spremljava na klavirju) Nick Horvat, 3. razred, OŠ Destrnik-Trnovska vas, pesem Človek brez imena Maj Terbuc, 5. razred, OŠ Dornava, pesem Malo miru Lea Artič, 5. razred, OŠ Rogatec, pesem Dobro jutro, življenje Anej Gorenjak, 3. razred, OŠ Zreče, pesem Me boš še ljubila Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Leila Bećirović, 5. razred, OŠ Olge Meglič, Ptuj, pesem Srajca Neža Cimerman, 4. razred, OŠ Ormož, pesem Tam, kjer murke cveto Jana Bombek, 2. razred, OŠ Ljudski vrt, Ptuj, Kekčeva pesem Lara Tement, 4. razred, OŠ Markovci, pesem Uspavanka za Evo Lara Venta, 4. razred, OŠ Velika Nedelja, pesem Kaj je to življenje Sara Viher, 4. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Za Slovenijo živim Foto: Črtomir Goznik Foto: Andrej Purg Foto: Andrej Purg Foto: Andrej Purg Foto: Črtomir Goznik Lara Šori, 5. razred, OŠ Videm, pesem Zgodba o prijateljstvu Neli Ela Guček in Veronika Padežnik, 7. razred, OŠ Laško, pesem Kdo še verjame (spremljava na kitari) Gaja Kopriva, 8. razred, OŠ Nazarje, pesem Spet zaljubljena Sara Krivec Britvić, 9. razred, OŠ Šempeter, pesem Čudež Zoja Klinar, 8. razred, OŠ Zreče, pesem Le s teboj Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ajda Lah, 6. razred, OŠ Fram, pesem Ob kavi Neža Kralj, 8. razred, OŠ Ormož, pesem Bodi z mano do konca Klara Cestar, 7. razred, OŠ Cirkulane-Zavrč, pesem Največ Lana Friščić Krampelj, 6. razred, OŠ Juršinci, pesem Čudež Larisa Mlinarič, 9. razred, OŠ Markovci, pesem Hallelujah Alja Zamuda, 7. razred, OŠ Gorišnica, pesem Boš znal naprej me ljubiti E ON FINALE 8. SEZ Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Eva Šnut, 7. razred, OŠ DestrnikTrnovska vas, pesem Metulji Brina Štefančič, 9. razred, OŠ Ljudski vrt, Ptuj, pesem Milijon in ena Sara Sluga, 9. razred, OŠ Mladika, Ptuj, pesem Izgubljam se (lastna pesem) Mestni trg Ptuj, 18. avgusta 2022, ob 18.00 Štajerski TEDNIK petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 petek z 15. julija 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Parkinsonova bolezen Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča, degenerativna bolezen, katere vzroka ne poznamo. Bolezen prepoznamo po tremorju (hitro ritmično tresenje mišic), rigidnosti (enakomerno zvišan tonus, ki ovira izvajanje gibov, okorelost), bradikinezi (upočasnjenost gibov) in motnjah ravnotežja (nestabilnost in padci). Vse to pa vpliva na kakovost življenja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo (PB). Zanimiv je podatek, da za Parkinsonovno boleznijo zboli več moških kot žensk. Razlika se s starostjo še povečuje. Klinična slika pa se med bolniki zelo razlikuje, vsak pacient ima svoj profil bolezni, kar dokazuje, da na bolezen vplivajo tako notranji kot zunanji dejavniki (prof. dr. Georgiev). Prepoznavanje teh razlik je za bolnike in za specialiste, ki se ukvarjajo z zdravljenjem Parkinsonove bolezni, zelo pomembno. Natančna diagnoza je podlaga za izbiro ustreznega zdravljenja, pa tudi za izpolnjevanje socialnih in drugih potreb moških in žensk. V Sloveniji naj bi bilo okrog štiri tisoč bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. Njihovo število narašča, saj se pogostost bolezni s starostjo povečuje. Bolniki in svojci se povezujejo v društvu Trepetlika. Glavni namen društva je v izobraževanju bolnikov in njihovih skrbnikov o načinih zdravljenja in druga pomoč pri lajšanju življenja. Znaki bolezni se pojavijo počasi, neopazno. Bolezen pri večini bol- Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Bolnišnice dolžne zagotoviti 10 % postelj za covidne bolnike Nacionalna skupina za koordinacijo sprejemov in posteljnih kapacitet za covidne bolnike v zdravstvenem sistemu je izvajalcem zdravstvene dejavnosti poslala navodila za obvladovanje okužb s koronavirusom. Foto: Pexels.com Foto: Črtomir Goznik V Sloveniji naj bi bilo okrog štiri tisoč bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. Njihovo število narašča, saj se s starostjo pogostost bolezni povečuje. (Fotografija je simbolična). nikov tudi počasi napreduje. To je eden glavnih vzrokov, da je diagnoza postavljena sorazmerno pozno. Glavni simptomi so povezani s pomanjkanjem živčnega prenašalca dopamina. Prvi znaki so motorični, od tresenja, okorelosti, upočasnjenih gibov, težav pri govoru in težav za ravnotežjem. Bolezen pa spremljajo tudi nemotorični znaki, in sicer motnje razpoloženja, motnje spomina in koncentracije, motnje spanja in motnje v delovanju avtonomnega živčevja (zaprtost, motnje uriniranja, bolečine). Večina bolnikov se zdravili z zdravili v obliki tablet. Zdravila, ki bi bolezen pozdravilo, žal nimamo. Potekajo pa intenzivne raziskave, med drugim reprogramiranje pacientovih lastnih kožnih celic, ki bi nadomestile celice v možganih. Ameriška agencija FDA (Food and Drug Administration) je odobrila, kljub nasprotovanju strokovnja- kov, zdravilo, ki naj bi Parkinsonovo bolezen tudi zdravilo. Strokovnjaki se strinjajo, da za zdaj ni zadostnih dokazov za to trditev. Je pa dejstvo, da potekajo številne raziskave s ciljem odkriti zdravilo za zdravljenje te bolezni. Zdravila, ki se uporabljajo, poznamo že več desetletij. Nadomeščajo živčni prenašalec dopamin. Je pa pri teh zdravilih, po večletni uporabi pogost pojav neželenih učinkov, predvsem v obliki motoričnih nihanj in nehotenih zgibov. Imamo tudi zdravila, ki oponašajo delovanje dopamina, a so manj učinkovita. Zdravila so na voljo tudi v obliki obližev. Tretja skupina so zaviralci mono-amino-oksidaze (MAO), ki imajo malo neželenih učinkov, a so tudi manj učinkovita in so zato primerna za prva leta zdravljenja. Novejša so zdravila, ki jih v telo vnašajo s pomočjo posebne črpalke. Prednost tega načina je, da se zdravila kon- tinuirano vnaša in ne prihaja do nihanj koncentracije zdravila v telesu, kot je to v primeru uporabe tablet (ki jih bolnik jemlje v določenih časovnih intervalih). In potem je tu še četrti način zdravljenja – to je kirurška terapija, kjer uvedejo v možgane majhno elektrodo, ki umirja preveč aktivne predele možganov. Te operacije v Sloveniji ne izvajajo, bolnike napotijo v tujino. Parkinsonova bolezen zelo vpliva na kakovost življenja bolnika in družine. Zato je prav, da imamo v Sloveniji na voljo vse sodobne načine zdravljenja. Da so zdravila učinkovita, jih je treba uporabljati v skladu z navodili. Če ste v dvomih, če se vam porajajo vprašanja, preden se odločite za uporabo zdravila brez recepta ali prehranskih dopolnil, se posvetujte tudi s svojim farmacevtom. ŰƄƊőŃŧƄƕƍƄŃųƒƗƒ࣪ƑƌƎŃťƈƑ࣪ƌ࣪ŏŃ ƐƄƊőŃƉƄƕƐőŏŃƖƓƈƆő Pomagajmo si Kako prepoznamo motnje v delovanju ledvic Ledvice z odstranjevanjem odpadnih snovi in odvečne vode skrbijo za ravnovesje v telesu. Uravnavajo tudi krvni tlak in spodbujajo proizvodnjo rdečih krvničk. Veliko ljudi se ne zaveda okvare ledvic, saj se ne počutijo nič slabše oziroma jih nič ne boli. Ker pa ledvice ne morejo več odstranjevati iz telesa odvečne vode in odpadnih snovi iz krvi, se te začnejo kopičiti. Delovanje ledvic se lahko poslabša za več kot polovico, preden takšno kopičenje zaradi slabšega počutja sploh odkrijejo. Tako na začetne stopnje okvare ledvic opozorijo zgolj krvne preiskave ali analiza seča, kar pa je poceni in dostopno v vsakem laboratoriju. Bolnišnice so med drugim dolžne zagotoviti do deset odstotkov postelj za covidne bolnike in imenovati koordinatorja za covidne postelje. Delež postelj za covidne bolnike bodo glede na epidemične razmere postopno povečevali do 20 % vseh postelj. Ko bodo bolnišnice presegle dogovorjen delež postelj za covidne bolnike, bodo preko koordinatorja za postelje in dispečerske službe aktivirali sistem za premestitve bolnikov v druge bolnišnice. Vodstvo bolnišnic lahko obravnavo covidnih bolnikov organizira tudi v obliki covidnih oddelkov oziroma rdečih con. Covidne bolnike pa naj v bolnišnicah vodijo po regionalnem principu. Navodilo predvideva tudi, da vodstvo bolnišnic imenuje koordinatorja za postelje, namenjene covidnim bolnikom. Koordinator bo skrbel za komunikacijo z nacionalnim koordinatorjem in bo sodeloval na skupnih operativnih sestankih prek spleta. Organizacija dela izvajalcev zdravstvene dejavnosti na primarni ravni mora ob ustrezni obravnavi covidnih bolnikov omogočiti nemoteno obravnavo ostalih bolnikov in izvajanje ostalih zdravstvenih storitev. Izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko ukrepe iz navodil po potrebi prilagodijo oziroma nadgradijo z dodatnimi ukrepi. Ob tem morajo upoštevati vrsto zdravstvene dejavnosti, ki jo izvajajo, in epidemiološko sliko v lokalnem okolju. Nacionalno skupino za koordinacijo sprejemov in posteljnih kapacitet za covidne bolnike v zdravstvenem sistemu vodi vodja oddelka za intenzivno terapijo na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetne kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Jereb. Skupino sestavljajo zdravniki različnih specialnosti. Med njimi so specialistka družinske in urgentne medicine Renata Rajapakse, ki bo skrbela za primarno raven, zdravnica družinske medicine Tanja Petkovič, ki bo skrbela za domove za starejše, in Polona Gams iz Kirurgije Bitenc kot predstavnica mladih zdravnikov. ƖƗƄ ovire v pretoku urina, kar povzroči nabrekanje ledvičnega meha in ledvičnih čašic. Simptomi akutne odpovedi ledvic se pojavijo zelo hitro, običajno v nekaj urah. Med njimi so močno zmanjšana količina urina, slabost in bruhanje, zaspanost in glavobol, bolečine v hrbtu. Tudi v tem primeru takoj poiščite zdravniško pomoč. Kdo je bolj ogrožen V najbolj tvegani skupini za bolezni ledvic so ljudje z zvišanim krvnim tlakom, ki je lahko posledica nepravilnega delovanja ledvic, sladkorni bolniki, ljudje z boleznimi srca in ožilja, povečano prostato in avtoimunskimi boleznimi, osebe s preveliko telesno težo in kadilci, stari nad 50 let. Če ste med njimi, prosite zdravnika za krvne preiskave in analizo seča. Poškodba ledvic se lahko potuhnjeno razvija več let in postane v tem času neozdravljiva, kar pomeni, da lahko stanje izboljšamo le z dializo, ki umetno odstranjuje odpadne snovi in odvečno vodo, ali s presaditvijo ledvic. Slednje se v Sloveniji vsako leto zgodi okoli 250 ljudem. Če je še čas Najpogostejši vzrok nenadne ledvične odpovedi je zmanjšanje dotoka krvi v ledvice, kar se lahko zgodi zaradi nenadoma znižanega krvnega tlaka ali anafilaktičnega šoka, lahko pa je posledica delovanja strupenih kemikalij, zdravil ali stran 20 Foto: Pexels.com ŽƒƕƄƑŃũƕƄƑƆ Znaki akutne odpovedi Zaradi nezdravljenja lahko odpove več kot 90 odstotkov ledvic. To je običajno posledica kronične ledvične odpovedi, ki ni bila zdravljena. Če nemudoma ne ukrepate z dializo ali presaditvijo ledvic, lahko stanje postane smrtno nevarno. Za smrtno nevarno odpovedovanje ledvic so značilni otekel obraz, udi in trebuh, izrazita otopelost, hujšanje, glavobol in bruhanje, obložen jezik in zelo srbeča koža. Sogovorniki vas lahko opozorijo, da imate sapo z vonjem po amonijaku. Stranski učinki dialize so pogosto izguba kostne gostote in slabokrvnost. Po letih napornih dializ je tudi iz praktičnega razloga včasih edina možnost, ki omogoča najmanj moteno vsakdanje življenje, presaditev ledvice. Organ oziroma ledvico lahko daruje živi sorodnik ali oseba, ki soglaša, da po smrti uporabijo njene organe. Štajerski TEDNIK petek z 15. julija 2022 COLOR CMYK petek, 15. 7. 2022 stran 21 21 Poslovna in druga sporočila VELIKI GASILSKI OLIMPIJSKI KON CERT SREDA, 20. 7. 20 , 22, OB 18.30 URI, STADION Z’DEŽE LE CELJE , Dejan Vunjak Modrijani, Čuki barabami, z Brendijevimi Mladi Dolenjci, Gadi, Kingston, Vikend, Naveza, Nemir, i zvoki, sk Firbci, Sloven en, ot rb Ve Natalija Slovenske er st ke Or , gasilec Sašo ga ni silski vojske in Združe pevski zbori. To bo ŽUR. PRODAJA VSTOPNIC: VSTOPNICE V PREDPRODAJI ZA SAMO 10€, NA DAN DOGODKA 14,99€. ŠTEVILO VSTOPNIC JE OMEJENO. Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ SMS sporočilom ZVEZEK5 na 1919 S p o s l anim b o s te d a r o v a l i 5 E U R . Prispeva Pris p va jo l ahko ahk upo porabn r rabn iki Tele Telekoma k ko Sloveni ven je, veni je Telemac ma a, A1 mach 1 in T-2 T-2. www.karitas.si Ptuj 2022 B R E Z P L AČ N A O B JAVAA 53 Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob 19.30 Štajerski TEDNIK 22 petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK stran 22 petek z 15. julija 2022 Poslovna in druga sporočila OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte p oletje z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu NOVI NAROČNIKI POZOR! za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! petek, 15. 7. 2022 Štajerski TEDNIK Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. Polaganje robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje in košnja trave, čiščenje parcel, kleti, podstrešij z odvozom. Kombi prevozi do 1,5 tone. Telefon 031 733 112, Srečko Turk, s.p., Muretinci 60-LETNI moški z obveznostjo, s SŠ izobrazbo, iz Prlekije, nekadilec, želi spoznati žensko za občasna skrita srečanja, vezano, samsko, ločeno. Leta niso pomembna. Tel. 031 449 727. KMETIJSTVO NEPREMIČNINE KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. PRODAM kamerunske ovce z mladiči za nadaljnjo rejo ali za zakol. Tel. 031 463 711. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. 17. julija bo minilo žalostno leto, odkar se je poslovil naš dragi Andrej Prelog IZ LANCOVE VASI 61A Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji MOTORNA VOZILA KUPIM traktor in pomožne priključke. Tel. 041 680 684. POCENI prodam golfa štirko 1,4, prevoženih 170.000 km, tehnični velja do 2/2023, neregistriran, nov zavorni sistem, amortizerji, sklopka, vsa olja in filtri. Kličite na tel. 030 331 882, Zgornja Hajdina. PRODAM filter za vino, velikost plošč 20 x 20 cm. Tel. 031 494 853. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. SPOMIN 352'$02VWDYEQR]HPOMLåĆHY LQGXVWULMVNLFRQLQD3WXMXREPRĆMH proizvodnih dejavnosti, sk. 4.199 m2. Cena: 100 EUR/m2. 041 933 151 in 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio NESNICE, 20-tedenske, grahaste, črne, štajerke in peteline prodajamo, Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM bikca simentalca, starega tri tedne. Tel. 041 349 469. PRODAM dve telici, simental in limuzin, za zakol. Tel. 031 788 502. Tako kot tipke na klavirju oddajajo zven lepot, tako najlepše misli nate spremljajo nas povsod ... www.novareha.si PRODAM kozlička burske pasme za nadaljnjo rejo. Tel. 041 783 224. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OSTALO V spomin ob 10. obletnici slovesa IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. MOŠKI, star 62 let, potrebuje eno žensko, ki bi se lahko samo objela in mirno živela. Več ne potrebujemo, še ta kratek čas, ki ga imamo. Pokličite 070 161 881. Angele Braček " !! !  ( &! &    &$ $ !  ,  $  (!$ (!$mý ($& TERRIER 200 ALLMATIC HYPER 400 in HYPER PER 600 ALLMATIC SO400 369 € do 300 kg / 3 m do 300 kg / 4,5 m 735 € Hvala, draga mama in tašča, za dediščino modrosti, predanosti in brezpogojne ljubezni. do 3,5 m Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu in prižgete svečko, iskrena hvala. do 500 kg / 5 m prodaja@kipkop.si / prodaja1@kipkop.si / prodaja2@kipkop.si / prodaja3@kipkop.si / prodaja4@kipkop.si "! ! !  ( &! ! & &      & $! !    ,   $%   ALLMATIC MOVEO 600 BFT DEIMOS 400 349 € 279 € do 600 kg do 500 kg ALLMATIC BIG ALLMATIC KALOS TURBO 550 € do 400 kg d 430 € do 2200 kg d "  uý !$ %&$ 4m mm m 5m mm m 21 ,70 € ,20 € ,60 € 40 ,20 € 103 x 250 cm 123 x 250 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm ,30 € 103 x 250 0 cm 123 x 250 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm steb ste t ber ber v. 10 100 0 cm cm 33 ,70 € 42 ,80 € 53 ,40 € steber ste ber v. 12 125 5 cm cm steb ste t ber ber v. 15 150 0 cm cm steber v. 200 cm infoline: 040 974 470 / 030 479 955 / 030 464 480 / 030 360 630 18 ,40 € ,00 € ,40 € 27 ,70 € KK Thelma KK Susy slim 72%<+HOHQD 5DGH.RQÎDU7(3 TOBY Helena 12 1 Danes, 15. julija, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babi in tašča 62/(,QVHUWRYORĿHN SOLE Croatica 12 Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pa pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče v spomin gorijo. SPOMIN www.kipkopshop.si &!"!,$ý   "&,'! !!$(  KK Camilla slim Hči Idaangelina z Jožetom %! !% (!$mý ($& BENINCA BULL 5M 309 € 229 € IZ KICARJA 140B ALLMATIC PLUS L 510 € 415 € do 350 kg / 3 m ALLMATIC MAXIARTK 670 € 480 € 23 Vsa toplina srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. PRODAM parcelo na Viru, 352 m2, južna stran, lepa lokacija s čudovitim razgledom na morje. Cena 12.000,00 €. Tel. 070 270 130. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. JOYTECH AC 600 stran 23 Oglasi in objave petek z 15. julija 2022 do 250 kg / 2,5 m COLOR CMYK Štefka Galun IZ HAJDOŠ 73 Hvala za vsako lepo misel in svečko ob njenem grobu. 749 € PRÎN: 1149 € PRÎN: Î   N: 779 € 949 € PRÎN: Î   N: N PRÎN: Î  N: 1149 € 1099 € PRÎN: Î  N: PRÎN: PRÎ Î  N: 1299 € 1149 € PRÎN: Î  N: PRÎN: &!"!(! &! ! "! ! !( !(! !( (!       "&,"$!"  &$ !!$(  www ww w.kipk w.ki pkop kop.s .si si www.kipkopshop.si TOBY H 15 NA ZALOGI PRI NAS TUDI DIMNIŠKE CEVI, ROZETE, KOLENA, TESNILA, SPOJKE, NOSILCI... ( (  u  $ !! ! MODEL KIPROL55 TOBY H 20 1699 € TOBY H 24 1799 € PR RÎN: : 1999 € PRÎN: : (!  ( $& SPOMIN 02'(/.,352/ 739 € u! INDUSTRIJSKA ROLO KKBIO u! 839 € u! 1990 € 1990 € swiss made SEKCIJSKA INDUSTRIJSKA 6(.&,-6.$'9,ľ1$= VGRAJENIM OSEBNIM PREHODOM SEKCIJSKA STRANSKA www.dvizna-vrata.si u! 839 € u! ENOKRILNA VHODNA DRSNA VRATA u! 839 € 1414 € u! 640 € u! DVOKRILNA KK ECONOMIC 40 u! 999 € 1495 € DVOKRILNA KK CLASSIC 44 u! 1220 € Samuel Rajtar Čuš 3. 9. 1989–9. 7. 2021 IZ BRATISLAVCEV Tvoja mama in vsi, ki ga imamo radi %    %    $ $ u  ( $ & 6(.&,-6.$'9,ľ1$ ŽE ENO LETO tvojega koraka ni ... tvojega glasu več ni ... tvojega pogleda ni ... tvojega nasmeha več ni ... V SRCU VEDNO SI! PRÎN: +,7527(.2Í$ u! Sin Miran in hčerka Bojana z družinama u! 1414 € AKCIJA Bela, srebrna in rjava barva vrat za isto ceno! www.dvizna-vrata.si Štajerski TEDNIK petek, 15. 7. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 24 stran 24 petek z 15. julija 2022 Sv. Andraž z Zlatomašnik Mirko Krašovec Hrvaška Istra z Z italijanskimi proti domačim komarjem Zlati jubilej duhovniškega poslanstva Ekološki boj proti komarjem V župniji Sv. Andraž v Slovenskih goricah so v začetku julija praznovali zlato mašo žu- V Istri so v naravo v minulih dneh izpustili 10.000 sterilnih tigrastih komarjev. Pripeljali pnijskega upravitelja, župnika Mirka Krašovca. Mašo ob 50-letnici duhovništva je daro- so jih iz Bologne, uporabili pa so jih v sklopu pilotnega projekta krčenja te vrste komarjev val zlatomašnik ob somaševanju drugih duhovnikov. na območju Premanture. S to metodo želijo zmanjšati populacijo komarjev pa tudi uporabo insekticidov na tem območju. »Tehnika sterilnih žuželk (SIT) je biološka metoda krčenja ciljane vrste z izpustitvijo sterilnih samcev v naravo. Ti se parijo z divjimi samicami, posledica tega pa je, da samica izleže neoplojena jajčeca, posledično tako ne dobi potomcev. To je ekološko sprejemljiva metoda, ki bi morala ne samo vplivati na zmanjšanje populacije komarjev, ampak tudi na zmanjšanje potrebe po uporabi insekticidov v okolju,« je pojasnil Nediljko Landeka iz službe za epidemiologijo izobraževalnega zavoda za javno zdravstvo istrske županije. V Premanturi nameravajo do začetka avgusta v naravo vsak Foto: Pexels.com teden izpustiti po 50.000 novih sterilnih komarjev. Komarje bodo vsakič označili z drugo barvo, da bodo lahko spremljali njihovo gibanje in življenjsko dobo. ŷőŧő Foto: Valentin Jelenc Mirko Krašovec je zlato mašo daroval v nedeljo, 3. julija. Na slovesnost zlate maše so se vneto pripravljali vsi sodelavci v župniji: ključarja, mežnarji, člani Žps, Karitas, cerkveni zbor, vokalna skupina Avis, Kulturno umetniško društvo in otroška folklorna sekcija, Društvo upokojencev, Društvo gospodinj in Vinogradniško sadjarsko društvo. Zlato mašo so začeli s procesijo v cerkev ob pesmi Zlatomašnik bod´ pozdravljen in orgelski spremljavi Nike Rojko. Nato je zlatomašnika in prisotne povabljene pozdravil ključar Janez Hanžel, pozdrav in dobrodošlico vsem je izrekel še zlatomašnik Mirko. S pridigo je bogoslužje duhovno obogatil zlatomašnikov brat akademik profesor drr. Jože Krašovec, ki je poudaril in razložil pomen ter namen zlatomašnikovega novomašnega gesla, ki so ga za to priložnost izbrali kot vodilo zlate maše. Njegovo novomašno geslo se glasi: „Hvalite Gospoda, vsi narodi, slavite ga, vsa ljudstva.“ Z bogatim sodelovanjem pri oblikovanju prošenj, prinašanju darov na oltar, uvoda v Očenaš in Mir ter z bogatim petjem Aleluje (v operni verziji jo je pela Rebeka Golob), ostalimi pevskimi in glasbenimi doživetji, za katera so poskrbeli cerkveni zbor, vokalna skupina Avis, flavtistka Nina Toš, Sofia Eva F. Krašovec in otroška folklorna sekcija, so darovali duhovno bogato zlato mašo v čast zlatomašniku Mirku Krašovcu. Zlatomašnik je v začetku maše predstavil mašni plašč, ki ga je na ta dan prvič oblekel. V imenu župnijskih sodelavcev so na koncu maše zlatomašniku izrekli čestitko in izročili dar sodelavcev v denarni obliki. Zlatomašnik se je zahvalil, prejeti dar je skupaj z mašnim plaščem podaril župniji. Mirku Kraševcu je čestitko poslal nadškof Franc Kramberger, na slovesnosti zlate maše so bili prisotni tudi predstavniki lokalne skupnosti, med njimi župani Sv. Andraža Darja Vudler Berlak, Cerkvenjaka Marjan Žmavc in Podčetrtka Peter Misja ter zlatomašnikovi sorodniki. ŬƕƈƑƄŃŵƌȧƑƄƕ čitno tila protezo. O es m a n o n d tr no in še posebej skrb mo lajala. j a tr u zj je si Tašča danes ne bo sa njanje *** rabiti za odga o p a g le ce In zadnji? kot da je tvoj , n a d k sa v dedičev?!!!? i Živet mrhovinarskih vodo. *** ral še s pitno o m m o b j a zd aram, m že dolgo šp o in v im n it ep Zn po *** a razmerja, je eg n ji a n tu le prvem ogoče. il sladkorne v b o d em bsolutno nem is a n to e a Č n o k za letih petindvajsetih e. *** le Božo za jošk m se a p , a jc ja držim boga za Sem mislil, da ino. V *** nativno medic er lt a o k rs a šč m z zeli zivno ukvarja n ilke. te in se to le kam rešilne b a m Zadnje a n su p o šn BY FREDI AFORIZMI Nagradno turistično vprašanje Pestro festivalsko in drugo dogajanje Otvoritveni vikend 20. festivala sodobne umetnosti Art Stays je zaprl na minoritskem dvorišču, k ogledu vabijo tudi glasbeni nastopi v Muzikafevrata, še do 18. septembra pa si bodo ljubitelji sodobne umetnosti lahko ju, kavarni Bodi, hotelu Mitra, prav tako tudi oder mladih na Slovenskem ogledali razstave v ptujskih galerijah in razstaviščih ter v Strnišču v gale- trgu. Najmlajši bodo uživali na dogodkih otroškega glasbenega festivala riji FO.VI. Od srede naprej je v galeriji Luna na ogled razstava, posveče- na Mestni tržnici, v Mestnem kinu, refektoriju minoritskega samostana, v na ptujski likovni umetnici Rozini Šebetič. V romanski palacij ptujskega pravljični sobi Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in dvorani GŠ Karola Pahorja Ptuj. gradu vabi razstava o štirih damah (prazgodovina Spodnjega Podravja), v Za študente, dijake, profesionalne glasbenike, vokalne skupine, profesorje Salonu umetnosti pa je še vedno na ogled razstava Petovionski panteon. in vse druge, ki se želijo izpolniti in razvijati znanje v izvajanju jazz glasbe, Tudi v tem tednu so potekale počitniške likovne delavnice, ki so se z so v Arsani pripravili vokalni mojstrski tečaj, ki ga bodo vodili člani vokalneRimske ploščadi preselile na Arbeiterjevo ulico, zadnjo bodo izvedli danes. ga kvarteta New York Voices, prejemniki dveh grammijev. Predavali bodo V CID-u poteka tudi tečaj nemščine – Nemščina preko glasbe. Tudi v tem o vokalni tehniki, vokalni jazz improvizaciji, interpretaciji jazz standardov tednu so v Ptujski kleti in v Vinoteki Kobal povabili na vodne vinske degu- itd. Ptujski festivalski dogodki so iz leta v leto bolj prepoznavni. Postali so stacije. Ponovno bo zanimivo tudi v rovih pod ptujskim gradom, kjer bo ta konec tedna potekala tudi degustacija piva v temi. Jutri bo živahno tudi na Mestnem trgu, kjer bodo potekale vragolije z bratoma Malek. Zanimive filmske produkcije bodo od danes do nedelje na ogled tudi v kinu brez stropa na dvorišču za Mestnim kinom. Jutri vabi tudi muzejska delavnica na ptujskem gradu v okviru tradicionalnega muzejskega vikenda. Že prihodnji teden se bo začelo strnjeno dogajanje letošnjega 14. glasbenega festivala Arsana, ki prinaša številne glasbene in druge doFoto: Črtomir Goznik godke v spremljajočem programu. Do 18. septembra bodo v galerijah oz. razstaviščih na Ptuju in v Strnišču (FO.VI) na ogled razstave letošnjega 20. Ob glavnem odru, ki bo tudi letos festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki je potekal pod naslovom Postprodukcija. magnet za obiskovalce od blizu in daleč. Panorama bo tudi letos gostila festival urbane kulture po uspešni premierni izvedbi v letu 2021. V mesto ob Dravi pa z letošnjim poletjem prihajajo še nekateri drugi dogodki. Na parkirišču ob Dravi bo 5. in 6. avgusta potekal Offline festival 2022, glasbeni dogodek s številnimi znanimi zvezdniškimi imeni. Lokalni DJ-ji pa na ptujski grad prihajajo s Pulsecastle. Le-ti si prizadevajo za razvoj in promocijo slovenske avtorske glasbe, povezujejo kulturno dediščino gradov s sedanjostjo. V tem času je nadvse zanimiv tudi ogled dominikanskega samostana, kjer se tudi marsikaj dogaja, in Sončnega parka, kjer bo avgusta nastopil tudi Jan Plestenjak. Avgusta bo Ptuj ponovno v znamenju rimske zgodbe, festivala Dnevi poezije in vina, finalnega izbora v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo na Mestnem trgu na Ptuju, 18. avgusta, dan kasneje se bodo za festivalske nagrade 53. festivala NZG potegovali najboljši narodno-zabavni ansambli. 30. jubilej pa bo 21. avgusta proslavila Orfejčkova parada, največja glasbena prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti v tem delu Slovenije, ki pa se poslavlja. Tudi septembra bo Ptuj gostil festivalske dogodke, najprej se bodo odvile ptujske grajske igre, nato pa še Festival ptujskih zgodb. Nagrado (vstopnico za kopanje v Termah Ptuj) bo za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kateri znani ptujski trgovec z vinom je bil prvi predsednik Olepševalnega društva Ptuj, da je to bil Josef Fürst, prejel Branko Emeršič (Trbovlje). Danes sprašujemo, katere po vrsti bodo letošnje Ptujske grajske igre. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 22. julija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katere po vrsti bodo letošnje Ptujske grajske igre? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.