Poč talina plačana v gotovini
LETO V„ ŠTEV. £5 — CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Kastelic — Naslov uredništva in aprave: »Naše delo« pri OO OF Krško — Telefon 43 — Čekovni račun pri Narodni banki FLRJ Krško štev. 615-1-93332-16 - Tiska Celjska tiskarna v Celja — Celoletna naročnina 144, polletna 77, četrtletna 36 din — »Naše delo« izhaja dvakrat mesečno.
KRŠKO, DNE 18. DECEMBRA 1952
naše Delo
O I. A § I L O OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA KRŠKO
D
j Major Vukadinovič Milovan
11 let Jugoslovanske ljudske armade
Razvoj naše ljudske armade ni možno vbdelati v tako kratki obliki, kajti to zahteva širšo obdelavo. Zaradi tega samo nekaj najvažnejših dogodkov o nastajanju naše ljudske armade.
Z okupacijo naše domovine je pričela KPJ organizirano borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem. Ze v prvih začetkih borbe so bile formirane prve partizanske čete in diverzantske grupe, ki so se hitro razvijale in rasle v večje formacije — odrede. Sovražnik je imel tehniko in mnoga druga sredstva ter številno armado na razpolago, mi smo pa imeli svojevrstno taktiko vojskovanja, ki nam je omogočila številne zmage nad sovražnikom. Načini vojskovanja naših partizanov so jim tudi omogočali od zelo nadmočnega sovražnika osvajati nam potrebno tehniko, ki je mi sami nismo imeli. Poleg tega smo imeli narod, ki je dajal vse kar je imel in delil z borci na bojiščih tudi zadnje grižljaje. Naše zaledje in bojišče sta bila edinstvena. Imeli smo tudi re- I volucionami elan, ki ni nikoli padal, pač pa iz dneva v dan postajal večji. V toku NOB smo imeli tudi neizčrpno rezervo novih borcev iz vrst ljudstva in prav zaradi tega je naša ljudska armada številčno čedalje bolj rasla in pridobivala na moralni moči.
Hrabrost, vztrajnost, samopremago-vanje, visoka disciplina in le druge vojaške vrline so reševale borce nalih partizanskih odredov pred tem, da niso nikoli klonili pred nadmočnim sovražnikom. Vse te vrline so se seveda prenesle na našo novo ljudsko armado.
Hiter razvoj borbe je terjal ustanavljanje novih regularnih edinic, takih, ki bodo lahko vodile borbo večjih obsegov, kajti partizanski odredi so biti vezani tamo na nekatera področja. Prav zaradi tega je 22. decembra 1941 formirana prva proletarska brigada v malem mestecu Rudo v Sandžaku. Ta dan je bil dan rojstva naše armade. Od tega dne so na osvobojenem ozemlju nastajale vse nove in nove brigade, a proti koncu leta 1942 smo imeli že 79 partizanskih odredov, 2 korpusa z 9 divizijami, 36 brigad, 70 samostojnih bataljonov in 15 samostojnih čet regularnih enot. Toda to še niso bile formacijsko popolne enote, niti po številu, niti po tehnični opremi, vendar so se dnevno vsestransko krepile. Naša taktika vojskovanja je v tisti dobi zahtevala manjše enote, toda hitre, s katerimi se da bitro manevrirati.
S takimi silami, ki so dnevno rasle, •mo uspeli vzdržati vseh sedem sovražnikovih ofenziv. Iz vsake ofenzive pa smo izšli moralno in številčno močnejši, za kar se imamo zahvaliti odločnosti, vztrajnosti in junaštvu naših borcev.
V končnih operacijah leta 1945 pa so imele naše vojaške sile na frontah že 100.000 borcev v 17 korpusih, 52 divizijah, 23 samostojnih bataljonih in 107 partizanskih odredih. To je bila torej Usta sila, ki je osvobodila našo domovino od tujih osvajačev in dala ogromen doprinos skupnim borbam in naporom naših zaveznikov za zmago nad fašistično osjo.
V borbah za osvoboditev naše domovine je padlo 1,706.000 ljudskih žrtev. Od tega je padlo v borbah 305.000 žrtev, 425.000 pa je bilo ranjenih borcev.
To so najzgovornejše številke o tem, koliko smo doprinesli v borbi proti združenim fašističnim sovražnikom.
Po osvoboditvi je naš vojni vodilni kader, ki je nastal 90% iz vrst delav-
skega razreda in kmetov in ki je imel za seboj velike vojne preizkušnje, prešel skozi razne vojne šole in tečaje in si tako pridobil potrebnega strokovnega znanja za delo v sodobni in moderni armadi.
Po osvoboditvi je bila glavna naloga naše JLA čuvanje pridobitev NOB in mirne izgradnje socializma ter neodvisnosti naše domovine. Ta naloga je postala značajna zlasti ob izidu zloglasne resolucije Informbiroja, ko se je ZSSR pokazala s svojimi sateliti nasproti naši domovini kot največji sovražnik. To dokazujejo tudi nenehni izgredi in incidenti na naših mejah. Od polovice leta 1948 do sredine novembra leta 1952 so organi madžarske, romunske, bolgarske in albanske vlade izzvali na naših mejah 4966 incidentov, in sicer: 1948. leta 74 incidentov, 1949. leta 442, 1950. leta 937, 1951. leta 1517 in 1952. leta 1996. Porast incidentov govori, da sovražna dejavnost satelitskih
vlad, sosednjih držav ne pojenja, pač pa stalno pridobiva na agresivnem karakterju, ki ne gre v prid ohranitvi miru v tem delu sveta.
Zaradi agresivnega pritiska na našo državo smo morali trpeti 3 milijarde 581 milijonov dolarjev v odnosu na leto 1946, ko smo izdati v svrhe narodne obrambe samo 305 milijonov dolarjev, v letu 1948 je porabljeno 128 milijonov dolarjev več. V letu 1949 so izdatki porasli za 218 milijonov dolarjev, a v letih 1950, 1951 in 1952 pa so se izdatki več kot podvojili. Naši izredni stroški za narodno obrambo v zadnjih petih letih znašajo 1 milijardo 407,5 milijonov dolarjev.
Dosedanji razvoj in naloge naše ljudske armade kažejo, da bo ona pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije in tovariša Tita sposobna uspešno odbiti vsak agresivni poizkus nasproti naši domovini in očuvati našo samostojnost.
Volitve? 7. decembra
nova manifestacija zavesti našega ljudstva
Zbor II. grupe odredov v Liliji
Minulo je že dobrih Štirinajst dni. od km' so na poti partizanske patrulje. Tudi z našega okraja so krenile partizanske patrulje že 9. t. m. na pot po slavni poti borcev XI. grupe odredov. Naše partizanske patrulje so prisostvovale pri odkritju spominske ploiče Miloševe čete na Osredku in se sestale 10. decembra v Kozjem, kjer so prodale štafetne palice in spominske knjige partizanski patrulji formirani iz borcev celjskega okraja.
V nedeljo, dne 14. decembra pa se je pričela ob 9. uri slavnostna seja ljudskega odbora mesta Litije, na kateri so sprejeli sklep, da se 24. december proglasi za praznik litijske občine. Ko je nad Litijo ležala še gosta megla, se je po okrašenih ulicah pričeto zbirati redno več ljudi. Okrog pol 10. ure pa so se pričeli zbirati ljudje na slavnostnem prostoru — litijskem fizkultumem igrišču.
Nekako okrog 10. ure so prišli na to zgodovinsko važno proslavo tudi predstavniki naše oblasti in naše ljudske armade. Med njimi tov. Leskošek Luka, član Izvršnega komiteja ZKJ, tov. Jože Rus, podpredsednik Prežidija FLRJ, tov. Miha Marinko, predsednik vlade LRS, In podpredsednika tov. Ivan Maček-Matija in Marijan Brecelj. Dalje so bili navzoči: minister tov. Boris Krajgher, narodni heroj tov. Rudi Avbelj, minster tov. Boris Ziherl, tov. Stane Kavčič, tov, Janez
odredov. Med njima mnogo višjih oficirjev naše ljudske armade, nekateri v civilnih oblekah, drugi zopet v starih partizanskih uniformah. Med njima tudi v našem okraju po-
Kamnikar Niko-Rok Hribar, general podpolkovnik Dušan Kveder-Tomaž, generalmajor Poglajen Franc, tov. Etbin Kristan ter več drugih predstavnikov ljudske oblasti, vojske in množičnih organizacij.
Točno ob 10. uri pa so na slavnostni prostor prikorakali preživeli lx>rci II. grupe
(Prui jugoslovanski kardinal= =====-^----- - vojni zločinec
Nad 360 delavcev, nameščencev in mladine Brežic in bližnje okolice se je zbralo minuli teden zvečer v dvorani Doma JLA, da ogorčeno na izzivanji Vatikana da duška vsem onim, ki so naši poleg SZ največji napadalci in nasprotniki mirne graditve resničnega socializma v naši mladi toda revolucionarni državi. V svojem govoru je tov. sodnik Švajger in drugi diskutanti podrobno orisali sodelovanje zagrebškega nadškofa Stepinca z ustaško drhaljo. Inodušno je bilo sprejeto, da se za taka izzivanja vatikanskih nasilnikov odpošlje protestna resolucija zunanjemu ministrstvu FLRJ, v kateri je rečeno: »Prebivalci mesta Brežice in okolice, zbrani na velikem protestnem zborovanju v Brežicah najodločneje protestiramo proti najnovejši skrajno izzivalni testi Vatikana nasproti naši državi in našim narodom. Imenovanje nadškofa Stepinca za kardinala smatramo za globoko načrtno sovražno dejanje Vatikana in blatenje 1 in pol milijonskih žrtev naših narodov v času NOB, za katere nosi velik del krivde prav Ste-Vinac. Za naše prebivalstvo in vse pošteno ljudstvo na svetu, ki pozna njegovo zločinsko delovanje med vojno, je
Stepinac veliki vojni zločinec, ker je odgovoren za pokolje stotisočev nedolžnih ljudi pri nas. Smatramo, da še tako debel škrlatni kardinalski plašč ne more zakriti z nedolžno krvjo svojega naroda oškropljenega vojnega zločinca Stepinca. Najvišji cerkveni krogi v Vatikanu so z imenovanjem Stepinca za kardinala ponovno dokazati, da odobravajo bratomorno klanje, ki so ga pri nas povzročiti, odobravati in pri njem sodelovali posamezni najvišji cerkveni predstavniki v naši domovini, med katerimi je na prvem mestu nadškof Stepinac. Dobro vemo, kaj hoče s tem imenovanjem doseči Vatikan in prav zato predlagamo naslovu, da najodločneje nastopi proti temu imenovanju. Ako hoče Vatikan imeti Stepinca za kardinala ali pa celo za papeža, naj ga pokliče k sebi. Pri nas, med našimi ljudmi, ki so bili priča vseh zločinov Stepinca in ostalih zločincev, pa ni mesta za take ,verske predstavnike
Prebivalci mesta Brežice in nkolice.
Zupanc Ludvik-Ivo
znana preživela borca II. grupe: tov. Kamnikar Niko-Rok in Zupanc Ludvik-Ivo.
Ko so se borci poetrojili, je tor. polkovnik Janko Sekimik-Simon predal raport tov. Leskošku, na kar pa se je pozdravil z vsemi borci. Prav prisrčno pa so tov. Leskoška pozdravili pionirji mesta Litije. Burno je bil pozdravljen tudi zastopnik koroških partizanov.
Po pozdravih in predaji zastav je tov. Le-skošek-I.nka, član izvršnega komiteja ZKJ, pozdravil vse udeležence te svečanosti. V svojem govoru je podrobno orisal razvoj in hrabrost borcev II. grupe odredov.
Borci kakor tudi udeleženci te svečanosti so burno pozdravili komisarja II. grupe odredov tov. generalpodpolkovnika Dušana Kve-dra-Tomaža, ki je zaključil svoj govor z besedami: »Z današnjim zborovanjem manifestiramo enako zvestobo našemu vodstvu i tovarišem Titom na čeln kot sme jo v borbi. Naj živi spomin na II. grupo odredov, našo prvo udarno partizansko brigado!®
Po zborovanju so odkorakali borci II. grupe pred spomenik padlim borcem in žrtvam iz NOB, kjer so počastili spomin umrlih in potožili venec. Za njimi so polagali številne vence razne delegacije.
Med drugim so sd udeleženci te svečanosti ogledali tudi razstavo narodnoosvobodilne borbe, kjer je bila v drugi sobi iziožena vsa prestreljena vojaška bluza od drobcev mine, kapa in opasač komandanta Staneta in tako je ponovno oživel njegov lik v spominu borcev.
Ponosni na tako slavno in neuklonljivo edi-nico iz NOB so se borci in udeleženci vrnili zopet na svoja delovna mesta, da bi še z večjo zavestjo in vztrajnostjo dosegali nove zmage.
Volitve v občinske in okrajni ljudski odbor so za nami. Živa diskusija in splošna razgibanost, ki je spremljala volilne priprave je bila zaključena z veliko manifestacijo vseh delovnih ljudi našega okraja. Naši državljani so ob tej priliki ponovno pokazali vso politično zrelost in globoko patriotično zavest ter s ponosom potrdili pridobitve naše ljudske revolucije.
Kljub izredno slabemu vremenu se je volitev udeležilo preko 91% volivcev našega okraja. Posamezne množične organizacije so organizirano prihajale na volišča. Naše žene so množično in s ponosom dajale svoje glasove za kandidate Osvobodilne fronte. V mnogih volilnih enotah so prednjačile v udeležbi, brez ozira na starost, oddaljenosti in snežnim metežem in s tem potrdile, da smo jim storili veliko krivico, ko smo jih premalo kandidirali in na dan volitev še manj izbrali v odbore.
Tudi mladi volivci so z vso resnostjo izbirali najboljše kandidate, v katere imajo zaupanje, da bodo razumeli potrebe mlade generacije. Te volitve so potekale v duhu popolne demokracije. Široka izbira kandidatov je dajala možnost vsakemu volivcu svobodne odločitve.
Kljub dejstvu, da je bila letošnja volilna agitacija prepuščena pretežno občinskim komitejem in občinskim odborom OF in občinskemu aktivu, so tako volilni rezultati kot sestav odborov povsem zadovoljiti. Sedaj veljavni volilni sistem je namreč omogočil najširše sodelovanje volivcev pri izbiri svojih predstavnikov. Skoraj povsod so odbori Fronte na predvolilnih sestankih opozarjali na slabost in napake poedinih predlaganih kandidatov in tako preprečili, da pridejo na kandidatne liste tisti, ki zaenkrat tja ne spadajo. Le zelo redki primeri so bili, ko so se zaradi nezrelosti volivcev in neaktivnosti poskušali vriniti na listo takšni, ki nimajo zaupanja volivcev, vsled česar na volitvah tudi niso bili izvoljeni. Zaradi izredno dobrega kriterija, ki ga ima večina volivcev, pa so bili še veliko bolj redki primeri, da so taki državljani na volitvah prodrli. Slabosti, ki so prišle v manjši meri ponekod do izraza, so bile te, da je zaradi majhnih volilnih enot na izvolitev tega ali onega kandidata lahko znatno vplivalo, n. pr. sorodne veze in prijateljstvo, socialna struktura vasi, nekoliko tudi lokalpatriotizem itd., ven-
dar ne toliko, da bi bil znatno oslabljen sestav občinskega in okrajnega LO.
Nekaj nad osem odstotna abstinenca naj nas ne zavaja v to, da so ti volivci nasprotniki ljudske oblasti. Bili so odkriti na sam dan volitev po celi manjši zaselki oddaljenih vasi, ko volivci vse do zadnjega dne niso bili poučeni o volitvah in so morda nekaj slišali samo na splošno, niso pa vedeli za čas in kraj volitev. Zaradi starosti, bolezni in snežnih razmer so mnogi volivci izostali brez, da bi jih zato kdo opravičil, zato je tudi procent n. pr. odsotnih relativno nizek. To so bile nekatere pomanjkljivosti, ki so deloma izhajale tudi iz dejstva, da je bila volilna agitacija prvič to pot prepuščena le domačemu aktivu, ki pa ni povsod uspel obdelati sleherni zaselek in vsako hišo.
Ko imamo pred seboj še ta dejstva vidimo, da volitve, ki so se izvedle na najbolj demokratični osnovi, niso samo manifestacija zavesti, temveč tudi enotnost OF zaupanja v ljudsko oblast. ZKJ ter pripravljenost volivcev, da aktivno sodelujejo pri graditvi take ljudske samouprave, ki bo zvesto izpolnjevala njihova stremljenja.
Z izvolitvijo svojih predstavnikov ljudske oblasti smo volivci opravili le eno, sicer važno nalogo. Izvoljeni občinski in okrajni odbor, čeprav dobro sestavljen, ne bo uresničil našega pričakovanja brez naše pomoči. Samo tisti odbori, ki bodo uspeli aktivizirati široke množice pri reševanju svojih nalog, ki bodo razvili in upoštevali iniciativo širokih delovnih množic, bodo v tej mandatni dobi izpolnili svojo odbomi-ško dolžnost. Od nas volivcev in aktivistov ZKS in OF zavisi v veliki meri, bodo ali ne zastopali odborniki, ki smo jih izvolili pravilno stališče po raznih vprašanjih, ki jih bo reševala občina. Mi ne samo da lahko, temveč smo dolžni svoje odbornike klicati na odgovornost pred zbor volivcev za vsa nepoštena in nečastna dejanja za nepravilno politiko, ki bi jo vodila občina. To, da bomo na zborih volivcev ostro grajali svoje odbornike zaradi eventuelnih nepravilnosti na občini ali okraju, bo na njih lahko samo vzgojno delovalo. S svojim delom, predlogi in nasveti pa bomo podprli njih prizadevanje, da bi bi bil cilj nas vseh državljanov — izgradnja socializma — čimprej uresničen.
Pred letnimi občinskimi honlerencami ZKS
K procesu Pe ša k in
soobtoženci
V poročilu o procesu, ki ga je prinesel naš list dne 5. decembra 1952, je bilo omenjeno, da je tov. Lojze Jazbec, ki je izstavil Ivanu Pešaku račun za cement po 2 din za kilogram, kljub temu, da je cement stal 15,80 din za kg. Komunalni banki v Krškem pa da je dal nalog, da se iz salda pozitivnih razlik »Preskrbe® Senovo izplača znesek 75.900 din, češ da je cement pokvarjen.
To poročilo popravljamo v toliko, da je tovariš Jazbec stavil predlog Komunalni banki v Krškem za regresiranje cementa, ki mu ga je banka tudi priznala, vendar je že naslednji dan tov. Jazbec predlagal Komunalni banki stor-no predloga za regres, tako da ni »Preskrba« Senovo nič oškodovana. Pač pa je oškodovan tov. Jazbec sam za 16.000 dinarjev, ki jih je moral plačati iz lastnega žepa, ker mu tovariš Lado Spiler ni hotel kriti razlike cen za cement
Občinski komiteji ZKS v našem okraju vršijo te dni priprave za letne konference članstva ZKS, ki se bodo vršile v mesecu decembru in prvi polovici januarja prihodnjega leta. Le-te imajo za cilj, pregledati dosedanje delo osnovnih organizacij ZKS in njenih članov, pregledati, kako se sprovajajo v življenje zaključki IV. konference ZKS za okraj Krško ter na osnovi konkretne situacije v občini in glede na smernice VI. kongresa ZKJ odrediti nadaljnje naloge.
Prav gotovo je čas, v katerem bodo občinske konference, izredno primeren. Za nami je kongres ZKJ, katerega dragocene zaključke bo konkretizirati na svoje prilike in pričeti s spreva j anjem v življenje. Za nami so volitve v ljudske odbore, ta dragocena tehtnica politične situacije na terenu, ki nam kaže, koliko so člani ZKJ in aktiv-sti Fronte dorasli sedanjim pogojem dela in koliko so živeli z volivci, si prizadevali z njimi predelati vsebino novih zakonov o Ljudskih odborih, nov volilni zakon in druge gospodarsko-politične probleme občine. Volitve so pokazale, bolj kot katere koli doslej, koliko imajo poedini komunisti zaupanje pri množicah, kar bo pripomoglo, da OO ZKS realneje ocenijo njihovo delo in povlečejo nove izkušnje. Približujemo se tudi koncu gospodarskega leta, kjer bodo komunisti že lahko spregovorili tudi o tem, kako so se v njihovih podjetjih in zadrugah izpolnile letne proizvodne in druge naloge, kje in v čem so bile slabosti ter ugotovili, kaj bo treba izboljšati v njihovem nadaljnjem delu. Pri tem naj bi komunisti vsekakor imeli pred seboj nekatere od glavnih nalog, ki se postavljajo danes, ne le pred njih, temveč pred vse državljane Jugoslavije. Tu mislim borbo za večjo, cenejšo proizvodnjo in boljšo kvaliteto svojih proizvodov, borbo za nadaljnji razvoj delavskega upravljanja v smeri reševanja teh nalog za prave socialistične odnose itd. To sicer niso nove, komunistom do sedaj nepoznane naloge, vendar se danes z ozirom na stopnjo razvoja in vse več-
je potrebe postavljajo v prvo vrsto in z ozirom na novo vlogo ZKJ na poseben način.
Pri mnogih od nas so te naloge še prakticistično kampanjske in večkrat celo birokratske, kar je odgovarjalo dosedanjemu napačnemu pojmovanju vodeče vloge Partije, ki se z vlogo ZKJ nakazano na VI. kongresu bistveno razlikuje. Da bi pravilno razumeli tako svoje konkretne naloge, kot vlogo, ki jo morajo kot člani ZKJ v tem splošnem boju za socializem odigrati, naj bi občinske konference ZKJ to stran problema dobro obdelale.
Stojimo pred celim nizom političnih nalog, ki nastajajo ob vsakem novem letu. Za naše podeželje so izredno važni letni občni zbori KZ. Mnogi upravni in nadzorni odbori KZ bodo z zadovoljstvom stopili pred svoje člane, ker so v tem letu napravili velik vsestranski razvoj, drugi bodo s svojimi poročili potrdili manjše, ali samo enostransko zanimanje, lastno nesposobnost itd. V podjetjih bodo zasedali DS, člani sindikatov bodo na svojih skupščinah poslušali poročila o delu odbora sindikalnih podružnic, svoje letne skupščine sklicujejo gasilci, ostala šp»rtna, kulturno-prosvetna in druga društva. Ne bi bili dobri aktivisti, ako se ne bi zanimali za vse te stvari, komuniste mora zanimati vse, prav vse. Spoznavati morajo probleme vseh organizacij in aktivno sodelovati pri njihovem reševanju, dajati predloge, grajati napake javno, ostro kritizirati škodljiva ali celo zlonamerna dejanja, ki gredo na škodo zadruge, organizacije, društva ali celo socialistični skupnosti. Ta naloga največkrat ni lahka in ne pripada le komunistom, temveč vsem onim, ki pošteno mislijo, vsem, ki so jim interesi delovnih množic in izgradnja socialistične družbe pri srcu. Zdrava konstruktivna kritika množic (katero naj povedejo v prvi vrsti komunisti), je v socialistični družbi izredno važen faktor za soliden razvoj dela vseh odborov, organizacij in društev, za razvoj socialistične demokracije.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Novoizvoljeni odborniki
Dne 7. decembra 1952 na dan volitev so bili izvoljeni naslednji kandidati v okrajni ljudski odbor:
Občina Artiče: Držanič Adam, kmet iz Dolenje vasi, Tominc Milan, učitelj iz Globokega in Butkovič Anton, kmet iz Volčjega.
Občina Bistrica ob Sotli: Stadler Jože, kmet iz Bistrice in Cvetanovič Franc, kmet iz Dek-mance.
Občina Bizeljsko: Pečnik Gustav, učitelj iz Bizeljskega, Dernikovič Feliks, kmet iz Orešja in Šepetavec Ferdo, upravnik Drž. posestva Stara vas.
Občina Blanca: Marn Avgust, šef žel. postaje Brežice in Radej Jože, kmet iz Blance.
Občina Boštanj: Papež Jože st., kmet zadružnik iz Dol. Boštanja in Papež Joško, nameščenec OLO Krško.
Občina Brestanica: Kranjc Kristijan, učitelj Brestanica, Javorič Anton, direktor Elektrarne Brestanica in Habinc Anton, kmet iz Kostanjka.
Občina Bučka: Marjetič Alojz, kmet iz Gor. Radulje.
Mestna občina Brežice: Bohinc Rozika, učiteljica iz Brežic, Grabnar Vinko, trg. poslov. Iz Št. Lenarta in Križanec Adolf, kmet iz Sel.
Občina Cerklje ob Krki: Kodrič Jože, kmet iz Račje vasi in Pešec Martin, kmet iz Sto-janskega vrha.
Občina Čatež: Zevnik Franc, kmet iz Krške vasi in Zevnik Ivan, kmet iz Dol. Skopic.
Občina Dobova: Polovic Jože, kmet iz Dobove, Jurkas Ivan, kmet iz Loč in Radinovič Franc, kmet iz Rakovca.
Občina Kostanjevica: Gliha Tone, trg. poslovodja iz Kostanjevice, Jordan Alojz, kmet iz Dobrave in Vintar Marija, namešČenka, Ošterc.
Občina Krmelj: Blas Matija, gozd. delavec iz Vel. vrha in Zupančič Tone, sekretar OK ZKS Krško.
Občina Leskovec: Salmič Ivan, delavec iz Brege, Longo Avgust, kmet iz Vel. Podloga, Grebenc Anton, kmet iz Brezja in Mustar Anton, nameščenec iz Vel. vasi.
Občina Pišece: Videnič Ivan šef GU Pileče in Lesinšek Ivan, krnet iz Piršenbrcga.
Občina Podbočje:	Banič Jože, kmet iz
Podbočja in Colarič Lojze, predsednik OLO Krško.
Občina Podsreda:	Kunej Jože, kmet iz
Gorjan in Jagrič Martin, kmet iz Osredka.
Občina Raka: Bajc Franc, kmet iz Rake in Gorenc Franc, kmet iz Zaloke.
Občina Senovo: Šterban Karel, rudar iz Senovega, Radej Jože, kmet iz Dolškega, Hlastan Leopold, rudar iz Reštanja in Kozole Jože, kmet iz Vel. Kamna.
Občina Studenec:	Trček Janez, kmet iz
Gor. Orle.
Občina Tržišče: Knez Ciril, kmet iz Skrov-nika in Štrukelj Karl, org. sekretar OK ZKS Krško.
Občina Velika Dolina:	Kvartuh Janez,
kmet, Koritno in Kalin Jože, kmet iz Obrežja.
Občina Veliki Trn: Debevc Albin, obrtnik iz Vel. Trna.
Mestna občina Videm-Krško: Gunčar Stanko, kmet iz Čreteža, Zupančič Marija, učiteljica, Krško, Vahčič Joško, nameščenec, Krško in černoga Rudolf, nameščenec, Zdole.
Občina Zabukovje: Pipan Franc, kmet iz Podgorja.
Mestna občina Sevnica: Kolar Slavi, nameščenec, Sevnica, Jazbec Jože, kmet, Drožje, Kolman Karel, delavec, Šmarje in Grahek Štefan, kmet, Lončarjev dol.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vršijo se priprave za sprovedbo v življenje statuta VI. kongresa ZKJ, kjer se bodo poleg vsebinske spremembe vloge ZKJ nastale tudi organizacijske s tem, ko se ukinejo vse osnovne organizacije ZKS v ustanovah, šolah, bolnicah itd. — članstvo pa poveže v osnovne organizacije ZKS tam, kjer živijo.
Do IV. kongresa LFJ nas ločita še dva meseca. V tem času stoje pred nami mnoge naloge, ki se nanašajo na akti-vizacijo odborov in članstva OF. Mnogi odbori OF že dalj časa niso opravljali svojih organizacijskih nalog, izpopolnjevali svoje odbore s kadri, ki so se vrnili iz centra v naše vasi. Slično je z nekaterimi drugimi organizacijami: ZB, AFŽ itd. Letošnjo jesen so se pričeli na področju okraja mnogi izobraževalni tečaji, gospodinjski, tečaji prve pomoči in drugi. Zaradi izredno velikega zanimanja mladine za tečaje se javljajo na terenu mnogi problemi (predavatelji, finančna sredstva, prostori itd.).
Občinske konference ZKS ne bodo dosegle svojega cilja, ako ne bodo imele pred seboj vseh teh problemov, ako ne bodo iz njih potegnile zaključkov, kako iste rešiti. Zato bi naj pri pripravah za občinske konference sodelovali ne samo občinski komiteji, temveč vsi komunisti, ki živijo na področju občine.
S. K.
Dopisujte in oglašujte v
Oglas
v našem listu
le siguren uspeh
i
m
o davkih
Lahko trdimo, da ni bilo v novembru in decembru niti enega predvolilnega sestanka v okraju, kjer ne bi nanesel pogovor na davke. Bilo je sestankov, kjer so se volivci pametno in preudarno pogovorili o vseh gospodarskih problemih, torej tudi o davkih, bilo je pa tudi takšnih sestankov, kjer se je skoraj celotni pogovor »sukal« okoli davkov, in sicer v tem smislu — davki so previsoki, so nezmogljivi, z davki se hoče kmetu onemogočiti gospodarjenje, zakaj samo kmetje in obrtniki v obliki davkov prispevajo za kritje splošno družbenih potreb največ ali celo vse itd. — Ker se je za takšnimi trditvami marsikje skrival propadli vaški politikant, kateri je v stilu predvojne volilne agitacije s tem skušal pridobiti za sebe volivce, ali si je pa s takšnimi problemi hladil svojo onemoglo jezo nad tem, ker ga pošteni i npametni volivci niso hoteli postaviti za »svojega« kandidata, je potrebno, da o vprašanju letošnjih davkov spregovorimo več, in sicer za celotno javnost v okraju.
Predvsem moramo postaviti vprašanje zmogljivosti davčnih obvez. Letošnje davčne akontacije so povprečno v okraju za 38% višje od lanskoletne končne odmere vkljub letošnji suši. Nobeden človek, kateri pozna razmere v okraju nima namena trditi, da letošnja suša v našem okraju ni pustila nezaže-1 j enih gospodarskih posledic. Te se odražajo predvsem v nižji proizvodnji od letnega povprečja pri vseh osnovnih kmetijskih proizvodih. Ker je s tem padla ponudba kmečkih; proizvodov na trgu, so se ež takoj v prvih jesenskih mesecih formirale cene kmečkih pridelkov, katere so dokaj višje od cen lanskega leta. To velja za celo vrsto kmetijskih proizvodov, kot n. pr. vino, žita, prašiči, jajca, mleko itd. Na ta način je kmečki proizvajalec dobil za manjše količine prodanega blaga ista ali pa še večja denarna sredstva, kot n. pr. v lanski jeseni. Če k temu dodamo še dejstvo, da so v letošnjem letu v celoti odpadli vsi obvezni odkupi in je kmetovalec v stanju prodati vse svoje viške na prostem trgu — povpraševanje po vseh viških pa obstoja in če upoštevamo še to, da je bilo v letošnjem letu samo od strani državnih in zadružnih podjetij izplačano kmetovalcem — bilo za prodano blago, bilo za razne prevoze ali slično, dosti več kot v lanskem letu, nam pokaže račun, da so letos razpisani davki absolutno zmogljivi ter da ne more biti govora o kakšnih pretiranih obvezah. Takoj lahko izločimo tudi vsako trditev, da obstoja namen z davki onemogočiti pravilen razvoj gospodarstva pri privatnem kmečkem proizjvajalcu. Ta namen nikoli ni obstojal in tudi sedaj ne obstoja. Nasprotno obstoja interes celotne družbe, da se vsakemu kmečkemu proizvajalcu v okviru možnosti pomaga in omogoča, da čim boljše gospodari in da čim več proizvaja ter s tem jača fonde kmečkih proizvodov.
Vsakomur mora postati jasno, da velika in samo čim večja proizvodnja blaga, tako industrijskega in kmečkega uravnava cene in ustvarja boljše življenjske pogoje delavcu in kmetu.
Sam potek vnovčevanja davčnih obvez v preteklih letih in v letošnjem letu potrjuje navedena dejstva. V vseh letih od leta 1945 do sedaj so bile davčne obveze vnočene tako rekoč brez vsakih prisilno-administrativnih ukrepov. V vseh teh letih je bilo odvzeto za kritje davčnega dolga pri 14 davčnih zavezancih v okraju par predmetov. V večini primerov se je šlo za trdovratne in zakrknjene plačnike. V vsem tem obdobju so pa nastali na našem podeželju novi gospodarski objekti, nove hiše, novi hlevi in kozolci v večjem številu kot v vseh letih med prvo in drugo svetovno vojno. In še nekaj za primerjavo. V letih pred drugo svetovno vojno je bilo na območju sedanjega okraja za neplačane davke na sodnih dražbah prodanih nešteto zemljiških parcel in celotnih kmečkih domačij. Teh prodaj je bilo v enem letu takratne gospodarske krize čez 300. Vsak objektivni in pošteni državljan lahko sam primerja in presoja.
Kako pa stoji stvar s pripombami, da kmečki proizvajalec z davki največ prispeva k splošno družbenim potrebam? V letošnjem letu znaša celotni prispevek privatnih kmečkih proizvajalcev, ki ga v obliki davka neposredno vlagajo v proračunske fonde samo 12.5% od celotnih proračunskih dohodkov, ki se ustvarjajo v našem okraju, ■“omeni, da bodo ostanek 87.5% prisoe-vali delavci in nameščenci po obratih in tovarnah, kateri bodo v tej višini del svojega dejanskega zaslužka oziroma dejansko ustvarjene vrednosti svojega dela neposredno odstopili v proračunske fonde za kritje splošno družbenih potreb, kot n. pr. za kritje izdatkov pri graditvi ključnih objektov, za izdatke narodne obrambe, zdravstva, socialnega skrbstva itd.
Pri vsem tem pa nihče ne trdi, da davčni zavezanci z lahkoto poravnavajo svoje letošnje davčne obveze. Nasprotno, vemo, da bodo tu in tam znatne težave. Mnogo kaj si bo treba pri-trgati in mnogočemu se bo treba odpovedati. Dosti lažja pa bo stvar, če vemo, da bomo samo z lastnimi skupnimi sredstvi in silami premagali težke posledice letošnje suše in obdržali potrebno gospodarsko ravnotežje in daljnji splošni ekonomski napredek.
Trenutna situacija v pogledu plačevanja davkov in davčnih zaostankov v okraju ni najboljša. Davčni zaostanki, katere v galvnem sestavlja letošnja IV. akontacija so se sicer v preteklih štirih tednih znatno zmanjšali, vendar pa je sedanji davčni dolg še vedno precejšen. Vzrok az takšno stanje je v glavnem pripisati občinskim ljudskim odborom z ozirom na njihovo nedelavnost. Težko je upoštevati in sprejeti kot
pravilno stališče funkcionarjev nekaterih občinskih ljudskih odborov, kateri so v predvolilnem času zanemarjali izterjavo, odklanjali in še sedaj odklanjajo pomoč okraja pri izterjavi, češ — predvolilnem času ne bomo dosledno izterjevali davke — ali pa — ne potrebujemo nobene pomoči, ker bomo sami vnovčili davčne obveze — ko pa istočasno ugotavljamo, da še danes ravno v teh občinah obstojajo največji davčni zaostanki. Mislimo, da si s takšnim stališčem nihče ne more graditi ali pa utrjevati svoj politični kapital in družbeni položaj. Med osnovne naloge občinskih ljudskih odborov in njihovih časno vnovčevanje davčnih obvez. Za obvladanje pravilnih gospodarskih odnosov in uspešen daljnji splošni ekonomski razvoj je nujno in neobhodno, da se bodo do konca letošnjega leta vnovčili prav vsi davčni zaostanki, tako pri kmetovalcih kot pri obrtnikih in nosilcih prostih poklicov. Tega se moramo zavedati vsi, predvsem pa davčni zavezanci sami in njihovi občinski ljudski odbori. Občinski ljudski odbori; Artiče, Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Brežice, Čatež, Kostanjevica, Leskovec, Podsreda in Videm—Krško, kjer obstojajo še čezmilijonski davčni zaostanki, bodo morali v teh zadnjih dneh letošnjega leta močno pohiteti z izterjavo, tako da bodo šli v novo leto s čistimi računi!
Vkljub temeljitemu pretresu in upoštevanju vseh gospodarskih pogojev ni izključeno, da pri obremenitvah z akontacijami morda obstojajo manjša nesorazmerja med občinami. Formiranje sedanjih cen kmetijskih proizvodov in vsi ostali pokazatelji kažejo na to, da ne more biti govora o bistvenih odstopih, oziroma nesorazmerjih. Prav tako ni izključeno, da so občinski ljudski odbori in davčne komisije pri razdeljevanju akontacij na posamezna gospodarstva napravili kakšne napake. Vse to pa ne more biti nobena resna ovira pri vnov-čevanju sedanjih davčnih obvez, ko pa vemo, da bo končna odmera dohodnine za leto 1952, katera bo izvršena v januarju 1953 izravnala vsa eventuclna nesorazmerja med občinskimi ljudskimi odbori in med posameznimi davčnimi zavezanci.
Vedno je bilo poudarjeno, da administrativni ukrepi pri vnovčevanju davkov kot so rubež in transferacije niso zaželjeni in da se jih nerado uporablja. Pri sedanji situaciji davčnih zaostankov v okraju bomo pa nujno morali zaostriti odnos do rednega plačevanja pri vseh tistih davčnih zaostan-karjih, kateri kljub tolmačenju, pozivom in opominom ne bi pokazali truda veznosti do konca leta. Bolj dosledno in volje, poravnati svoji hdavčnih ob-izterjavo kot mogoče bilo kdaj do sedaj terja pravilen odnos pri razvoju naše celotne ekonomike. To zahtevajo tudi interesi celotne družbe.
X*.	1, -V "V-XV
Inž. Mišič Drago:
Melioracije krškega okraja
Neprestana borba za boljši hektarski donos nas sili, da pobliže pogledamo na poljedelske površine tudi v krškem okraju. Ob tej priliki lahko ugotovimo, da je najvažnejši vzrok slabega donosa poljedelskih površin pač v tem, ker zemlja nima vode, oziroma je ima preveč. Neregulirane vodne prilike v krškem okraju povzročajo na nekaterih mestih zamočvirjenje oziroma preveliko mokroto zemljišč, na drugi strani pa ostajajo področja, ki so preskrbljena s premajhnimi vodnimi množinami v teku leta.
V krškem okraju imamo nešteto takih področij in pravilno je, da se seznanimo z njimi in to na podlagi dosedanjih raziskav in študijev.
1.	Krško polje.
Krško polje spada med večje melioracijske naloge Slovenije. Uspešna rešitev te naloge bi bistveno spremenila gospodarski obraz krškega okraja ter hkrati prav občutno prispevala k zmanjšanju deficita agrarne proizvodnje v Sloveniji.
Krško polje je kompleksni melioracijski problem. Vse Krško polje, ki na zahodu obseže še ravninsko območje Lokavca, meri bruto kakih 5200 ha s kakimi 4000 ha aktivne kmetijske (pašniki so všteti) in gozdne površine. Od te površine je na vzhodni strani polja kakih 2000 ha peščenega zemljišča s
propustno podlago in z nizko podtalnico, na zahodu pa prav tako kakih 2000 ha težkega, slabo propustnega, deloma zamočvirjenega zemljišča, ki je večinoma pogozdeno ali pa izkoriščeno za pašnike in slabe travnike (senožeti). Obdelana površina spada po večini v V. in VI. razred.
Krško polje je prav gotovo hvaležen melioracijski objekt. S primernimi hi-drotehničnimi in agrotehničnimi ukrepi bi bilo mogoče obdelovalno površino znatno razširiti in ji dati kvaliteto II. in III. razreda. Temeljita raziskovalna dela bodo dala pravo sliko rentabilnosti melioracijskih investicij.
V letošnjem letu so se začela sistematična dela za rešitev te melioracijske naloge, ki pa so' se omejila v I. fazi na področje ob potoku Senuši. To področje se da obravnavati zaključeno z osuševalnimi ukrepi — regulacij a potoka Senu še, naprava dolinske pregrade v Rakovniku na Vel. potoku in naprava od-vodnika, nadalje pa razni osuševalni jarki s krtasto drenažo. V delu je izmera tega področja in redno se opazuje gibanje podtalnice na tem področju.
Rešitev melioracije na vzhodni strani Krškega polja je odvisna predvsem od namakanja zemljišč. V tem pogledu se vrše študije, kako se naj bi to namaka-predvidenega čistega dobička poljedel-nje izvedlo. Vsekakor bo prišla v poštev
za namakanje obsavskega predela voda reke Save, za srednji predel črpanje same podtalnice, za predel ob reki Krki pa bi se posluževali vodnih množin reke. Ekonomska študija bo pokazala, kaj je bolj poceni, pri tem pa bolj efektno.
Melioracija Krškega polja bo dolgotrajnai. in nesmiselno bi bilo pričakovati izboljšanje že po prvih hidrotehničnih ukrepih. Po regulaciji vodnih množin bo potrebnega še veliko napora, da bomo rešili ta melioracijski problem tudi z agrotehničnega vidika.
2.	Melioracija v Podbočju.
Celotna melioracijska površina znaša 210 ha in je razdeljena na več področij, ki jih domačini imenujejo: Trbeže, Gaze, Celine, Tlačenica, Farovški travniki in Štiti. Dalje pa še imamo na desnem bregu nizvodno odtod z ozirom na Krko področje okoli vasi: Dobrava, Pristava in Znanovci.
V	glavnem so to njivske površine in bi se dalo z razmeroma majhnimi stroški urediti odtok padavinske vode, ki povzroča v mokrih letih okrog 40 odstotkov manjši hektarski donos.
V	suhih letih je donos teh zemljišč, ki zaradi globoke zemlje ne trpe toliko na suši, dokaj dober.
Omenjena zemljišča leže na področju, ki ga Krka ne poplavlja ter jih je možno izsušiti samo z odprtimi jarki manjših dimenzij, kar bi v glavnem predstavljalo samo zemeljska dela, kar bi lahko izvršili i' razmeroma kratkem času.
3.	Melioracijsko področje Cundrovca.
2e dalj čaas se razpravlja o melioraciji zemljišč na področju Brežice—Artiče—Stara vas na Bizeljskem—Sotla. Ta zemljišča so izpostavljena večkratnim poplavam Sotle in Save z njenimi pritoki ter so zaradi tega tudi preko vsega leta prekomerno navlažena. Pripomniti moramo, da predstavljajo ta tla po svojih pedaloških lastnostih na podlagi raziskav na terenu in laboratoriju visoko gospodarsko vrednost.
Označeno področje obsega okrog 20 tisoč hektarov. Po podatkih iz kmetijske ankete (leta 1929) je potrebno meliori-rati okrog 2000 ha in to: na vsem področju Sotle okrog 1300 ha (od tega pri Vel. Obrežu 500 ha, kar je bilo v glavnem izvršeno že pred drugo svetovno vojno) in 534 ha na območju potokov Sromljice in Gabernice. Melioracija dobrovskega gozda je še vedno sporna. Poudariti pa. moramo, da melioracija celotnega področja ni odvisna 5amo od Ivdrotehničnih ukrepov, temveč tudi od agrotehničnih mer. Trenutno stopa bolj na površje rešitev melioracijskega področja Sromljice in Gabernice. Na podlagi pedološke študije bi prikazali sliko o rentabilnosti izvedbe melioracije nakazanega področja.
Ako predpostavljamo, da bi stroški osuševanja v letu 1951 znašali 120.000 dinarjev za 1 ha ih da bi se ta kapital obrestoval s 4 odstotki in amortiziral v 30 letih, se mora letna produkcija kmetijske proizvodnje povečati za amortizacijsko vsoto 4000 din in za obresti 4800 din, skupaj torej za 8800 din. Iz ske proizvodnje melioracijskega pod-
ročja nad in pod železniško progo vidimo, da bi bilo osuševanje v obeh primerih rentabilno. Pri polnem osuševanju bi bili stroški del izplačani v 6 letih. Naslednja tabela naj pokaže približno vsakoletno škodo, ki jo trpi kmetijska proizvodnja tega področja.
(Dalje prihodnjič.)
Tisk
je močno orodje v obrambi miru in graditvi
lepše
bodočnosti!
Dedek Mraz prihaja...
Dedek Mraz, ki prihaja že nekaj let vedno k nam v goste, je zapustil neizbrisen vtis v srcih naših malčkov. Čeprav je do novega leta še dokaj dni, so otroška srca prepolna pričakovanja in usta polna pripovedovanja, kakšen bo neki letos dedek Mraz in kaj bo prinesel. Posebno nepozabni so pravljični prizori, živali in palčki, ki so ponekod spremljali nastop dedka Mraza.
Kakor izgleda, tudi letos otroci ne bodo razočarani. Organizacije AF2 na terenu že skoraj mesec dni pripravljajo presenečenja za praznik naših najmlajših. Praznovanje novoletne jelke pripravljajo žene skupno s šolami, ponekod skupaj za vse otroke, ponekod pa ločeno za predšolske in šolske, kar je hvalevredno. Glavna skrb naših žena je, da bodo pripravile obdaritev in pogostitev
otrok. V Sevnici, Kostanjevici, Leskovcu, Krškem, Bučki, Krmelju in v drugih krajih imajo žene že zbran material, iz katerega bodo žene spekle slaščice in pecivo za naše cicibane in pionirje.
Posebno moramo pohvaliti žene v Krškem, ki že več kot mesec dni pridno pletejo kapice za predšolske otroke. Pri pletenju je sodelovalo 50 žena ter so spletle 150 kapic. Veliko razumevanje je pokazal delovni kolektiv tovarne Celuloza, ki je dal denarne prispevke organizacijam na Vidmu, Krškem in Leskovcu za obdaritev otrok.
Seveda niso nič manj pridne žene tudi v Brežicah, ki že dalj časa šivajo igrače našim malčkom, tako da bo dobil vsak predšolski otrok poleg ostalih dobrot po eno igračo, ki jo bodo sešile njihove mamice. Organizacija AF2 v Brežicah bo obdarila tudi otroke iz okolice, tako da bo obdarjenih okrog tisoč otrok. Vsa podjetja v Brežicah so pokazala razumevanje za naše najmlajše. Pohvaliti moramo K2, ki je prispevala 10.000 din. Tudi v Čatežu pridno pripravljajo žene presenečenje našim najmlajšim. Poleg peciva in sladkarij jim šivajo igrače, pa to ne samo v Čatežu, temveč tudi v okoliških vaseh, posebno pridne pa so v Mrslali vasi.
Malo je takih krajev, ki še ne pripravljajo novoletne jelke in še vedno čakajo na pomoč iz okraja. Tem krajem
lahko damo pojasnilo, da letos ne bo za novoletno jelko nobene pomoči iz okraja v materialu. 2ato naj ti kraji, kolikor so že sedaj zamudili, pohitijo z zbiranjem in pripravami. Podsreda tudi nima podjetij in industrije, ki bi pomagale z denarnimi prispevki, vendar V Podsredi žene že pripravljajo obdaritev otrok. Seveda moramo tudi pohvaliti K2 v Podsredi, ki je prispevala 15.000 din za praznik naših najmlajših.
V	Veliki Dolini v zadnjem času niso mogli izvoliti občinskega odbora AF2 zaradi nezainteresiranosti tamkajšnjih žena. Kljub temu, da ni v občinskem merilu kakšnih večjih priprav za novoletno jelko, so se žene novoizvoljenih vaških odborov AF2 Bregansko selo in Jesenice odločile za proslavo in obdaritev otrok v svojih vaseh.
V	naših pripravah za praznovanje tega praznika je pomanjkljivost v tem, da smo premalo mislili na vsebinski del novoletne jelke. Organizacije AF2 v glavnem pripravljajo material, kulturni spored pa otroci sami sebi. Nekateri kraji so sicer naredili korak naprej od lani. KUD Leskovec pripravlja za otroke pravljično igro »Sneguljčica«, kjer bodo igrali sami odrasli. Prav tako pripravlja pravljični prikaz osnovna šola za predšolske otroke in pravljično igro gimnazija Krško.
Mladinski sekretar se zahvaljuje in izroča tov. Etbin Kristanu šopek rož. V ozadju mladina gimnazije Brežice
Iz okrajne mladinske konierence
14. decembra je bila okrajna mladinska konferenca v Krškem. Konferenci je prisostvovalo 77 delegatov in več povabljenih mladincev in vidnih predstavnikov množičnih organizacij ter Partije. Navzoč je bil tudi član CK LMS tovariš Nedoh Janez in org. sekretar OK ZKJ Krško tovariš štrukelj Karel, dalje komisar garnizona Krško in predstavnik Vojnega odseka tovariš poročnik Kazakovič.
Konferenca je obravnavala važna vzgojno-mladinska vprašanja, dotaknila se je tudi politične situacije v svetu in doma ter važnih gospodarskih vprašanj. Pravilno je ocenila dosedanje delo in se kritično dotaknila tudi slabosti, ki ^ so se pojavile v nekaterih aktivih. Diskusija je pokazala, da je mladinska organizacija posvečala premalo pozornosti političnemu delu. Dejstvo, da je komaj 35% mladine vključene v mladinsko organizacijo nam nalaga, da vložimo vse svoje sile in napore za razširitev mladinske organizacije. Stremeti moramo, da bo v prihodnjem letu mladinsko delo čimbolj živo in privlačno, ker le z živim vzgledom dela bodo uspeli vključiti še neorganizirano mladino v vrste najnaprednejših borcev za socializem.
Konferenca je sprejela sklep, da bodo aktivi še dalje tekmovali v čast V. kongresa LMJ, ker se je pokazalo, da je dosedanje tekmovanje mnogo pripomoglo k razširitvi mladinske organizacije k utrditvi vodstev aktivov in občinskih komitejev in da so se v času tekmovanja ustanovili mnogi novi aktivi v krajih kjer je do sedaj stala mladina ob strani. Konferenca je sprejela tudi sklep, da se bo še dalje razvijalo društveno življenje in da se bo vključevala mladina v vsa tista
v Krškem
društva, ki so voljna dati vse od sebe za vzgojo mladine.
Za pozdraviti je sklep mladinske konference, da bo prihodnje leto mladinska organizacija priredila mladinski teden. V času tega mladinskega tedna bo prikazovala mladina vse tisto, kar bo v zimskem času ustvarila.
Številni diskutanti so govorili o uspehih njihove mladinske organizacije bodisi na vasi ali v mestu. Nekateri so poudarili predvsem to, da prejema mladina vse premalo pomoči od strani Zveze komunistov in drugih množičnih organizacij. V bodoče se bodo morali zavedati vsi ti politični faktorji, da je mladina tista, ki jih bo nasledila in da je zato potrebno vzgojiti to mladino tako, da bo vredna naslednica vseh tistih, katerim gre zahvala za pridobitve, ki jih imamo in katere uživamo v novi svobodni Titovi Jugoslaviji.
Delo delavskih mladinskih aktivov je bilo dosedaj slabo vidljivo, ker so se mladinski aktivi predvsem bavili s fizkulturo, pozabljali pa so na političnoideološko vzgojo in na to, da ima ravno mladina največje pravice in dolžnosti pri upravljanju tovarn.
Nekaj koristnih nasvetov sta dala mladinski organizaciji tovariša Nedoh in Štrukelj, ki sta poudarila vlogo mladinske organizacije, ki ju ima le-ta v izgradnji socializma. Oba sta poudarila, da se bo v bodoče boriti predvsem za moralni lik mladinca — mladinke in pa za to, da bo postala mladinska organizacija bolj revolucionarna, ker le takšna bo vredna naslednica slavnega SKOJ.
Kaj je novega po svetu
JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA PRI OZN SE JE VRNILA
Pariz, 15. decembra (Tanjug). Danes popoldne je prispela iz New Yorka v Pariz delegacija FLRJ na letošnjem zasedanju generalne skupščine OZN, ki jo vodi namestnik ministrstva za zunanje zadeve Veljko Vlahovič. Na pa-leposlanik FLRJ hw wy z hwy hwyoyh raški železniški postaji je delegacijo pozgravil veleposlanik FLRJ v Parizu Srdjan Priča z osebjem veleposlaništva. Člani jugoslovanske delegacije bodo nadaljevali potovanje v Beograd jutri zvečer.
ŽREBANJE OBVEZNIC PRVEGA LJUDSKEGA POSOJILA
Beograd, 15. dec. V Beogradu je bilo danes objavljena zadnje žrebanje obveznic prvega ljudskega posojila. Dobitke po sto tisoč din so dobile obveznice št. 15 iz naslednjih serij: 1009, 2681 in 3289. Dvanajst dobitkov po 50 tisoč din so dobile obveznice št. 795 iz naslednjih serij: 2354, 3829, 1004, 3189, 742, 3508, 1976, 1470, 774, 751, 1413 in 1801. Izžrebanih je bilo še 550 dobitkov po 10.000 din: 1776 po 5000 dinarjev in 132.072 dobitkov po 2000 din.
UPOR V UJETNISKEM TABORIŠČU
Fusan, 15. dec. (UP). Združeno poveljstvo je sporočilo danes, da je bilo ubitih v uporu, ki je izbruhnil včeraj v ujetniškem taborišču na Pongamu, majhnem otoku zahodno od Kodjeja,
momenta v mladinskem delu, ki mora biti v pogojih napete mednarodne situacije najbolj v ospredju. To je krepitev nače obrambne moči, ki mora biti taka, da bomo v stanju vsak čas se upreti agresorju, če bi nas le-ta napadel. Sklep konference je, da bo izvenarmad-na vzgoja mladincev in mladink skrb tudi mladinske organizacije, ki ji mora biti največ na tem, da bo naša domovina močna in neodvisna.
Iz konference so bile poslane pozdravne resolucije CK ZKS in CK LMS. Mladina je tudi želela tovarišu Kidriču čimprejšnje okrevanje, da bi lahko zopet vodil naše gospodarstvo v nove zmage, kakor je to delal dosedaj.
Konferenca je sprejela resolucijo o nalogah mladinske organizacije, katero v celoti priobčujemo z željo, da bi služila vsem mladinskim aktivom kot napotilo za nadaljnje delo.
82 severnokorejskih ujetnikov, ranjenih pa je bilo 120. Ranjena sta bila tudi dva ameriška in dva južnokorejska vojaka.
V	uporu je sodelovalo okrog 3600 severnokorejskih ujetnikov. Upor se je začel s tem, da so ujetniki organizirali vojaške vaje, ki so bile v tem taborišču prepovedane. Na opomin stražarjev so začeli ujetniki obmetavati s kamenjem ameriške in južnokorejske vojake.
AKCIJA ZA TUNIS
V	INDIJI
New Delhi, 15. dec. (Tanjug): Na pobudo kongresa stranke in indijske socialistične stranke je bil včeraj v vsej Indiji »dan svobodnega Tunisa«. Indijski prosvetni minister je na zborovanju v New Delhiju izjavil, da sta indijski narod in njegova vlada naklonjena tuniškemu narodu v njegovem boju za neodvisnost in svobodo. Hkrati se je začela po vsej državi akcija za zbiranje Prostovoljnih prispevkov za pomoč tuniškemu nacionalnemu gibanju.
ZAČETEK PROTI2IDOVSKE GONJE V ČSR
Dunaj, 13. dec. (Tanjug). Po vesteh iz Prage se val antisemitizma v Češkoslovaški, ki se je začel s procesom v Pragi, čedalje bolj širi. Iz mnogih ustanov in podjetij odpuščajo židovske upravnike in višje nameščence ter jim dodeljujejo brezpomembna mesta. Napovedujejo tudi obširno preiskavo o politični zanesljivosti vseh 2idov v ČSR, kar pomeni, da bo po tej »preiskavi« prišlo do sistematične protižidovske akcije.
SPORAZUM V IZRAELU
Jeruzalem, 15. dec. (AFP). Po več mesecev trajajočih pogajanjih je bil danes dosežen sporazum med predsednikom izraelske vlade Davidom Ban Gu-rionom in zastopniki cionistične stranke, ki so pravolili na vstop v njegovo vlado. Ta stranka je dobila 4 resore: trgovino in industrijo, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za promet in zdravstvo.
Naše delo v vsako vas in vsako hišo!
Postani stalni naročnik „NAŠEGA DELA”
Kmetje, delavti, uslužbenci in mladina!
Naročajte se na najbolj čitan list v našem okraju
NAŠE DELO
ki vas bo z Novim letom 1953 seznanjalo z vsemi dogodki, ki se bodo tekom tedna zgodile v našem okraju bodisi na gospodarskem, političnem, kulturno-prosvetnem m fizkulturnem polju, kakor tudi z vestmi izven naše domovine.
»Naše delo« vam bo prineslo vse, kar zanima naše ljudi, naše kmete, delavce, uslužbence m delovno inteligenco. List daje možnost najširšega sodelovanja v prispevkih.
Z uspehom objavljamo vse oglase in reklame, kajti naš list naroča že sedaj okoli 5000 ljudi.
Naročite se sami in razveselite z lokalnimi novicami svojce v Inozemstvu v vojski in na delu Izven ožje domovine.
Če ste naročnik, ponudite naročilnico prijatelju, ki ni naročen. Čim več nas bo naročnikov in sodelavcev, tem boljši bo naš lokalni list.
Celoletna naročnina bo 144 din.
Če hočete, da boste »Naše delo« prejeli že prihodnji teden in ga nato redno prejemali, izpolnite takoj spodnjo naročilnico, jo odrežite in oddajte na pošto. Če naročite list za svojce, ki so drugod, napište njihov točen naslov, kamor naj pošiljamo list, vaš naslov pa navedite spodaj, kjer je prostor za lastnoročni podpis.
Tukaj odrežite!
Uprava
Naročilnica
Naročam en izvod lista »Naše delo« na naslov:
Ime in priimek ....................................................
Bivališče ................................
Pošta .............................................................
Naročnino bom plačal, ko prejmem vašo položnico!
Dne ..............................
(Lastnoročni podpis)
Resolucija VII. mladinske konference « Krškem
I.
Okrajna mladinska konferenca nalaga vsem osnovnim organizacijam, da vse bolj razvijajo patriotičnost pri naših mladih ljudeh. Ne sme biti manifestacije, kjer ne bi bila mladina tista, ki bi dajala manifestacijam revolucionarno vsebino. Zato je vse bolj razvijati borbo za ideološki dvig naših članov, za moralni lik naših mladih ljudi, ki so po svojem bistvu revolucionarni in patriotični, samo je treba to dvoje razvijati in buditi pri njih.
II.
Okrajna mladinska konferenca opozarja na sovražne elemente, ki skušajo pridobiti pod svoj vpliv mladino. To so v glavnem agenti Vatikana, ki jim je naša ljudska oblast trn v peti in jih boli vsak napredek v naši državi pa tudi napredek mladine.
Konferenca ugotavlja, da je ta vpli^ različen, zavisno od budnosti množičnih organizacij in še posebej mladinske organizacije. Zato je potrebno, da spozna resnico mladina. S svojo prisotnostjo na ljudskih univerzah, predavanjih, študijskih sestankih, bo spoznavala to resnico, spozna pa naj tudi vso ogabnost gonje, ki jo vodi proti nam Vatikan in njegova agentura v Jugoslaviji.
III.
Konferenca sodi, da ni bilo dovolj političnega dela v naši mladinski organizaciji, čeprav je že pred meseci izšlo Rankovičevo Pismo, kmalu nato pa tudi članek Vide Tom-
šičeve, niso vzeli resno teh člankov nekateri aktivi, kar sklepamo po tem, da imamo še vedno aktive, ki razvijajo vso ostalo dejavnost v svoji organizaciji, samo politične ne. S tem je treba prenehati. Mladinska organizacija je po svoji vsebini politična organizacija, ki si prizadeva, da mladina nenehno osvaja mark-sistično-leninistični nauk in se bori za popolno uresničenje programa Zveze komunistov Jugoslavije.
IV.
Konferenca sodi, da je bilo tekmovanje v čast Dneva vstaje in VI. kongresa ZKJ uspešno in da je mnogo pripomoglo k razširitvi mladinske organizacije. V času tekmovanja so se utrdila vodstva aktivov in občinskih komitejev. Ustanovili so se novi aktivi v Vel. Dolini, Jesenicah, Dobovi, Selah, Mostecu, Vel. Trnu in drugod.
Konferenca zato smatra, da je koristno, če aktivi še dalje tekmujejo v vseh vprašanjih mladinskega dela. Tekmovanje bo v čast VI. kongresa LMJ in republiškega kongresa LMS.
V.
Konferenca pozdravlja napredek, ki ga je dosegla mladinska organizacija pri razvijanju društvenega življenja, ki jemlje prosti čas mladini, s tem pa jo tudi odvaja od nemoralnega življenja in sploh od stvari, ki niso lastne socialistični mladini.
Konferenca sodi, da je potrebno še dalje razvijati to društveno življenje in vključevati mladino v razna društva, fizkulturna, kultur-
noprosvetna, gasilska in ostala društva, ki so voljna dati vse od sebe za vzgojo mladine.
VI.
Konferenca sodi, da so bili mladinsko-pio-nirski festivali primerna oblika mladinskega dela, s katerim se je napravilo delo mladinske organizacije bolj pestro in živahno. Mnogi aktivi, ki se do tedaj niso mogli otresti starega sistema dela — sestankarstva, so ravno s temi festivali mnogo pridobili in napravili prelomnico v svojem delu.
Konferenca zato smatra, da je še treba organizirati takšne festivale, ki naj bodo kvalitetni in pestri.
Konferenca opozarja, da je veliko bolje, če se festivali organizirajo v okviru občin in mest, kot pa v okviru okraja, to pa zato, ker so taki mladinski dnevi v okviru občin in mest veliko bolj množični in zato tudi bolj koristni, kakor okrajni festivali, na katerih nastopajo le najboljši mladinci in mladinke.
Konferenca smatra za potrebno, da se prihodnje leto priredi Mladinski teden, ki bo nekak odraz mladinskega dela. V času mladinskega tedna bodo pokazali aktivi vse tisto, kar bodo v zimskem času ustvarili. Nekateri aktivi, ki imajo razne sekcije, kot n. pr. dramske, pevske, šahovske, literarne in d*r-ge, bodo gostovali v drugih krajih, drugi pa bodo doma prirejali kulturne in fizkulturne igre.
Konferenca pooblašča Okrajni komite LMS, da izdela podrobna navodila za ta mladinski teden in jih pošlje vsem aktivom in občinskim komitejem LMS.
VII.
Konferenca opozarja na delo mladinske organizacije na gimnaziji v Brežicah, ki ni take
kot bi moralo biti z ozirom na možnosti, ki jih ima ta organizacija.
Konferenca opozarja tudi na nedelavnost mladinske organizacije v mestu Brežice. MK se nalaga, da analizira delo mladinske organizacije v Brežicah in pokrene vse potrebno, da bo delo mladinske organizacije v Brežicah uspešno.
VIII.
Konferenca nalaga delavskim mladinskim aktivom, posebno še aktivu v rudniku Senovo in v »Celulozi« na Vidmu, da poživijo mladinsko delo, ki je trenutno mrtvo. Mladini v tovarnah in podjetjih je treba vcepiti zavest, da so njih pravice in dolžnosti velike, da pa imajo tudi velike dolžnosti, kajti tudi mladina je soudeležena pri upravljanju tovarn.
Konferenca nalaga delavskim mladinskim aktivom, da nudijo veliko pomoč sindikalnim organizacijam v tovarnah, ki so šola socialističnega demokratizma in množičnega upravljanja.
IX.
Konferenca sodi, da je bil obračun Partije bogat in tak, da smo nanj upravičeno po-odkril nova pota ter možnosti še večjega raz-nosni. Kongres nam je dal nove smernice in maha sproščene dejavnosti mladine v novi Jugoslaviji.
Konferenca zato nalaga vsem aktivom, da temeljito in sistematsko preštudirajo material iz VI. kongresa ZKJ, povezano s člankom tovariša Rankoviča in tovarišice Tomšičeve.
X.
Konferenca nalaga aktivom, da se vedno borijo proti zaostalosti na vasi — za dvig
storilnosti dela in krepitev socialistične zavesti. Kmetske sinove in hčere je vzgajati v socialističnem duhu, hkrati pa krepiti pri njih zadružno miselnost in zavest.
Konferenca poziva vse aktive, da tekmujejo v tem, kateri aktiv bo dal največ od sebe za uspešno delo mladine v splošnih kmetijskih zadrugah in njenih odsekih.
XI.
Konferenca sodi, da mladinska organizacija ni posvečala dovolj pozornosti mladinskemu in našemu lokalnemu tisku. Čeprav prinašata »Mladina« in »Naše delo« zanimive stvari iz življenja mladine, je malo mladine naročene na ta dva lista.
Konferenca poziva vse aktive, da tekmujejo tudi v tem vprašanju.
XII.
Izvenarmadna vzgoja fantov in deklet mora biti tudi v mladinski organizaciji, ki ji mora biti največ na tem, da bo naša domovina močna in sposobna vsak čas se upreti agresorju, če bi nas le-ta napadel.
XIII.
Konferenca nalaga vsem aktivom, da častno izvršijo vse sklepe, ki jih nakazuje ta resolucija. Z izvršitvijo teh sklepov bodo dokazali, da so vredni nasledniki slavnega SKOJ.
Živela LMJ — borbena naslednica SKOJ!
Živel tovariš Tito — naš veliki učitelj in voditelj!
V Krškem, 14. decembra 1952.
Okrajna mladinska konferenca.
Novoizvoljeni odborniki v občinske ljudske odbore in zbor proizvajalcev
IZVOLJENI ODBORNIKI V ZBOR PROIZVAJALCEV
Podrepšek Jurij, Pionir, Videm; Lapuh Anton, Pionir, Videm; Tacar Martin, Rudnik, Senovo; Breznik Lovro, Rudnik, Senovo; Fabjan Franc, Rudnik, Senovo; Molan Miha, Rudnik, Senovo; Kaše Ivan, Rudnik, Senovo; Blas Matija, LIP, Brežice; Gorenc Silvo, LIP, Brežice; Štrukelj Slavko, LIP, Brežice; Kolšek Jože, Celuloza, Videm; He-gler Jože, Rudnik, Šentjanž; Marn Avgust, uslužbenec JD2; Stajnko Franc, uslužbenec JDŽ; Malgaj Franc, Elektrarna, Brestanica; Planinc Rihard, Kopitarna, Sevnica; Gatta Angelo, Prevoz, Krško; Novak Franc, Potrošnja, Krško; Zalokar Andrej, Kmet. pos. Rdeča zvezda; Vesel Gvido, KDZ, Leskovec; Zibert Ivan, KZ Dobova; Šetinc Martin, KZ, Brežice; Gliha Ivan, KZ, Kostanjevica; Ilijaž Jože, KZ, Bizeljsko; Kozmus Tone, KZ Sevnica; Sikošek Ivan, KZ Leskovec; Planinc Danijel, KZ Videm; Medvešek Franc, KZ Dolsko; Šerbec Anton, KZ Vel. Kamen; Cerjak Alojz, KZ Artiče; Repše Stanko, KZ Šentjanž.
OBČINSKI LO ARTIČE
Osterlič Miha, kmet, Artiče 10; Drugovič Jože, kmet, Arnovo selo 11; Pinterič Jože, kmet, Arnovo selo 18; Cerjak Ivan, kmet, Dečna sela 68 Rožman Franc, kmet, Dečna sela 7; Kovačič Ivan, kmet, Glogov brod 13; Molan Janez, kmet; Trebež 19; Arnšek Miško, kmet, Pohanca; Glogovšek Miha, kmet, Zg. Obrež 26; Godler Jože, žel. kretnik, Zg. Obrež 46; Rožman Franc, kmet, Mali vrh 15; Zivič Franc, kmet, Globoko 38; Cizej Franc, kmet, Globoko 75; Šerbec Jože, kmet, Sromlje 57; Volčanjšek Janez, kmet, Sromlje; Molan Jakob, kmet, Silovec 7; Sotler Adam, kmet, Curnovec 54; Krošelj Martin, čevljar, Curnovec 42; Strgar Ivan, kmet, Volčje 5; Butkovič Anton, kmet, Volčje 13; Bostele Ivan, sin malega kmeta, Okljukova gora 19; Rožman Benjamin, kmet, Gor. Pohanca 1; Strnad Anton, kmet, Pesje 21; Molan Martin, kmet, Dolenja vas 13; Rožac Anton, kmet, Dolenja vas 5.
OBČINSKI LO BLANCA
Radej Jože, kmet, Blanca 8; Vidrih Ivan, mlinar, Blanca 5; Marn Avgust, žel. upokojenec, Brezovo 33; Balantič Franc, kmet, Čanje 20; Mirt Rudolf, invalid, Čanje 7; Robek Karl, kmet, Klad je 13; Bobnič Martin, kmet, Krajna brda 9; Abram Ivan, kmet, Rožno 36; Urh Alojz, kmet, Rožno 9; Urbančič Vinko, kmečki sin, Poklek 15; Požun Anton, kmečki sin, Poklek 12; Zibert Franc, kmet, Selce 13; Prosenik Anton, kmečki sin, Gor. Leskovec 8; Grilc Jože, kmet, Stranje 5; Gane Franc, kmet, Stranje 18.
OBČINSKI LO CERKLJE
Hafner Marinka, učiteljica, Cerklje 55; Hočevar Franc, kapetan JLA, Cerklje 1; Zibert Jože, m. kmet, Cerklje 15; Račič Anton, kmet, ŽupeČa vas 51; Kodrič Jože, kmečki sin, Račja vas 17; Krkovič Anton, kmečki sin, Boršt 1; Jurečič Martin, kmet, črešnjice 13; Dobravc Franc, kmet, črešnjice 10; Komotar Franc, kmet, Črešnjice 53; Žugič Franc, kmet, Hrastje 22; Unetič Jakob, kmet, Gazice 5; Sojer Ludvik, učitelj, Bušeča vas; Kožar Jože, kmet, Poštena vas; Oštir Jože, delavec,
Stojanski vrh 10; Lopatič Franc; kmet, Dol. Pirošica 6; Pavlič Janez, kmet, Gor. Pirošica
OBČINSKI LO PODBOČJE
Zibert Karl, kmet, Vel. Mraševo 36; Zupančič Franc, kmet, Vel. Mraševo 37; Brudar Janez, kmet, Malo Mraševo; Kerin Andrej, Brod; Nečemer Alojz, delavec, Kalce—Naklo 15; Mladkovič Jože, kmet, Kalce—Naklo 1; Pešec Franc, kmet, Dobrava 8; Kuntarič Vinko, kmet, Pristava 4; Jalovec Franc, kmet, Šutna 5; Žarn Anton, kmet, Hrastek 2; Kodrič Franc, kmečki sin, Dol 12; Vintar Janez, kmet, Trebeljnik; Vegelj Jože, kmet, Brezje 4; Turk Jože, kmet, Planina 9; Martinčič Franc, kmet, Vrbovška vas 7; Unetič Avgust, delavec, Vinji vrh 2; Kerin Franc, kmet, Podbočje 43; Glinšek Franc, kmet, Podbočje 3; Colarič Alojz, kmet, Savinjek 2.
OBČINSKI LO VELIKA DOLINA
Novosel Janez, kmet, Vel. Dolina 9; Požgaj Jože, kmet, Mal. Dolina Roštohar Franc, kmet, Brezje 23; Vinetič Jože, kmet, Brezje 16; Heimbring Martin, kmet, Ponikve 6; Vogrin Jože, kmet, Laze 7; Kvartuh Janez, kmet, Koritno 12; Cirinski Janez, kmet, Cir-nik 14; Novoselič Anton, kmet, Zg. Ribnica 1; Budič Franc, kmet, Podgračeno 5; Berce Ivan, delavec, Dol. Ridnica; Frigelj Martin, kmet, Jesenice 5; Semenič Jurij, kmet, Nova vas 4; Pangerčič Franc, obrtnik, Obrežje 41; Pangerčič Janez, kmet, Obrežje 1; Štefanič Franc, kmet, Raje 5; Mohorčič Alojz, krojač, Bregansko selo 18.
OBČINSKI LO KOSTANJEVICA
Gliha Anton, nameščenec, Kostanjevica; IIc-rakovič Pavel, kmet, Kostanjevica; Gliha Zan, kmet, Kostanjevica; Mlakar Alojz, krojač, Kostanjevica; Kuhar Franc, kmet, Dobo 9; Cvelbar Alojz, kmet, Dol. Prekopa 41; Jordan Alojz, kmet, Dobrava 4; črtalič Jože, kmet, Gor. Prekopa 9; Pišek Ivan, kmet, Orehovec; Kavčič štefanič Ivan, kmet, Orehovec; Penca Janez, kmet, Male Vodenice 5; Palčič Anton, kmet Kočarija 8; Vukčevič Emil, avtoprevoznik, Globočice 2; Kerin Martin, kmet, Slinovec 7; Kuhar Alojz, kmet, Malence 7; Stipič Jože, kmet, Gradnje; Pe-tretič Martin, kmet, Frluga 1; Stipanič Matija, kmet, Prušnja vas 6; Jurečič Janez, kmet, črneča vas 25; Lakner Jože, kmet, Ošterc 15; Stopar Janez, kmet, Ošterc 9.
OBČINSKI LO TRŽIŠČE
Strmole Ignac, mizar, Tržišče; Majcen Ivan, kmet, Vrhek 1; Povšič Franc, kmet, Zg. Vo-dalc; Poljane Ciril, mlinar. Sp. Vodale; Muren Žani, kmet, Malkovec; Lenič Alojz, kmet, Pavl ja vas; Pelko Albin, delavec, škrovec; Hribar Franc, gozdar, Pijavice 8; Gačnik Peter, klepar, Zg. Mladetiče; Tisu Rafael, rudar, Polje; Gruden Stanko, delavec, Gabrijele; Dule Jože, kmet, Telče 18; Novak Janez, kmet, Telče; ..Jermančič Martin, kmet, Drušče; Pirc Anton, kmet, Drušče; Brečko Ivan, kmet, Slančji vrh 2; Kuhar Matija, kmet, Otavnik 5.
Uprava
Znamka
za
10 din
„NAŠE DELO"
KRŠKO
OBČINSKI LO MESTNE OBČINE VIDEM-KRŠKO
Rumpret Franc, usnjar, Krško; Čebular Andrej, ključavničar, Krško; Vidic Drago, upokojenec, Krško; Strle Ivan, mehanik, Krško; Kukovičič Jože, trg. pomočnik, Krško; Pavlin Franc, kmečki sin, Sr. Pijavško 4; Levičar Jože, kmečki sin, Cesta 19; Mavsar Jože, kmečki sin, Gora 4; Gunčar Lojze, nameščenec, čretež 1; Bogolin Anton, kmet, Golek 7; Lokovšek Jože, kmet, Trška gora 44; Vahčič Joško, nameščenec, Videm; Mižigoj Darko, delavec, Stara vas 77; Planinc Danijel, kmet, Libna 5; Miklavčič Anton, kmet, Stara vas 51; Babič Maks, trg. poslovodja, Stara vas 114; Habinc Maks, kmet, Bučerca 16; Šepec Jože, kmet, Sremič; Kozole Karl, kmet, Sremič; Turenšek Franc, kmet, Stari grad 10; Pirnat Jože, kmet, Stari grad 17; Vahčič Adam, železničar, Libna 38; černoga Rudolf, kmet, Zdole 63; Vodopivec Jože, kmet, Pleterje 22; Molan Jože, kmečki sin, Anovec 8; Knez Mihael, kmet, Ravne 20; Robek Jože, kmet, Ravne 17.
OBČINSKI LO BUČKA
Komljanec Rajko, kmet, Bučka; Bukovič Jože, kmet, Sleme 6; Pavšič Matija, kmet, Jerman vrh; Hočevar Franc, kmet, Močvirje; Marjetič Alojz, mlinar, Gor. Radulje; Urbanč Vinko, kmet, Dol. Radulje; Novak Alojz, kmet, Dol. Radulje; Vene Jože, kmet, Za-boršt; Peterlin Franc, kmet, Štrit; Vene Ludvik, kmet, Dole; Vene Jože, kolar, Jarčji vrh 1.
OBČINSKI LO STUDENEC
Jakše Jože, kmet, Studenec 44; Novak Martin, kmet, Studenec 14; Kokove Franc, kmet, Rovišče 20; Marušič Jože, kmet, Ro-višče 14; Ajdnik Jože, kmečki sin, Hudo Brezje 10; Rupar Peter, kmet, Zavratec 10; Zibert Janez, kmet, Brezovo; Mikolič Jože, kmet, Vel. Hubanjica; Dančič Anton, kmet, Češnjica 1; Krnc Leopold, kmet, Gor. Impo-Ije 3; Trček Jože, kmet, Gor. Orle 12; Sečen Anton, nameščenec, Impolca; Zalokar Franc, kmet, Ponikve.
Urbabč Franc, kmet, Pristava 16; Učajnšek Alojz, kmečki sin, Senuše; Tomažin Albin, delavec, Straža 14; Vogler Anton, kmet, Selce 5; Arh Janez, kmet, Vel. Podlog 23; An-drijaš Franc, delavec, Vihre 43; Pirc Alojz, kmet, Vel. vas 27; Fornazarič Alojz, sadjar, Loke 2.
OBČINSKI LO SENOVO
šterban Karl, rudar, Senovo; Baš Karl, delavec, Senovo 17; Kmetec Ivan, uslužbenec, Senovo 131; Učakar Miha, uslužbenec, Senovo 67; Gobec Franc, rudar, Senovo 114; Knez Jože, rudar, Senovo 114; Hictaler Peter, rudar, Senovo 45; Mirt Alojz, kmečki sin, Senovo 4; Zakšek Franc, kmet, Reštanj 7; Čepin Karl, kmet, Reštanj 20; Radej Jože, kmetijski tehnik, Dolsko 18; Solina Franc, trg. poslovodja, Dolsko 24; Škoberne Vitko, kmet. Brezje 11; Abram Jože, kmet, Kališe-vec 20; Zupan Alojz, kmečki sin, Dobrava 10; Kozole Jože, rudar, Dobrava 40; Agrež Anton, kmet, Dobrava 16; Krajnc Franc, miz. pomočnik, šeden 16; Pečnik Maks, kmet, Vel. Kamen 16; Kozole Jože, kmet, Vel. Kamen 50; Moškon Jože, kmet. ekonom, Mali Kamen 19; Božičnik Alojz, kmet, Mrčna sela 26; Drenovec Alojz, kmet, Mrčna sela 41; Ban Jurij, kmet, Vel. Dol. 23; činžar Anton, kmet, Koprivnica 9.
OBČINSKI LO BIZELJSKO
Pečnik Gustav, šol. upravitelj, Gor. Su-šica 99; Smrkaj Franc, kmet, Zg. Sušica 31; Kelhar Karl, kmet, Zg. Sušica 23; Premelč Andrej, kmečki sin, Dračna vas 11; Drni-kovič Milan, kmečki sin, Bukovje 7; Škof Ivan, kmet, Drenovec 16; Baloh Ivan, kmečki sin, Sp. Sušica 20; Kovačič Avgust, avtoprevoznik, Nova vas 6; Dernikovič Feliks, kmet, Orešje 19; Ulčnik Martin, kmet, Bizeljska vas 5; Balon Bernard, kmet, Brezovica 29; Kovačič Jože, kmečki sin, Vitna vas 5; Kajs Franc, kmet. Drame 16; Jelčič Andrej, kmet, Stara vas 86; Mihelin Ivan, kovaški pom., Stara vas 33; Lubšina Zvonko, kmečki sin, Draga vas 19; šepetave Ivan, kmečki sin, Gregovec 7.
OBČINSKI LO BOŠTANJ
OBČINSKI LO ZABUKOVJE
Senica Ema, kmečka hči, Trnovec 27; Klenovšek Alojz, kmet, Podvrh 21; Strle Alojz, kmečki sin, Tržišče 6; Mlinarič Ivan, kmet, Vranje 1; Gumzej Ivan, delavec, Trnovec 26; Spec Jože, kmet, Zabukovje 7; Pavlič Ivan, kmet, Mrzla Planina 45; Drnač Jože, kmet, Zabukovje 48; Leskošek Vinko, kmet, Mrzla Planina 11; Drnač Anton, kmet, Zabukovje; Pipan Franc, kmet, Podgorje 51; Zupan Franc, kmečki sin, Podgorje 13; Božič Franc, kmet, Podgorje 35; Imperl Franc, kmet, Podgorica 14; Imperl Anton, kmet, Podgorica 1.
Zalašček Lojze, kmet, Boštanj 29; škrget Leopold, upok. Boštanj; Levstik Janko, kmet, Mrtvice 2; Godec Vinko, kmet, Kompolje 17; Felicijan Albert, invalid, Šmarčna; Paskvala Leopold, kmet, Boben 31; Rešeta Antonija, adružnica, Novi grad 19; Erman Franc, kmet, Staro Dobje; Prinčič Jože, kmet, Vrh; Stebla Jože, kmet, Jablanica; Božič Franc, kmet, Okič; Povšc Alojz, kmet, Planina 14; Jene Anton, kmet, Križ; Brinovec Slavko, zadružnik, Radna; Zakrajšek Janez, nameščenec, Dol. Boštanj; Kurnik Janez, kmet, Log; Gnedic Jože, kmet, Lukovec 5; Rak Janez, kmet, Laze 3.
OBČINSKI LO KRMELJ
OBČINSKI LO DOBOVA
Majcen Ciril, uslužbenec, Šentjanž; Tičar Lovro, rudar, Birčna vas 7; Kočina Jože, strojevodja, Krmelj; Slepšak Stane, rudar, Krmelj; Senčar Vlado, jamomercc, Krmelj; Gole Ignac, rudar, Kamenica; Flajs Filip, kmet, Brezje; Planinšek Jože, kmet, Hinje; Umek Franc, rudar, Štražberg; Pelko Janez, kmet, Breško; Dolinšek Ivan, rudar, Kij 15; Bajt Jože, kmet, Muravce; Trkaj Anton, kmet, Kal; Majcen Nace, uslužbenec, Šentjanž; Sotler Ivan, kmet, Grič; Zupan Vladimir, delavec, Gaj; Prelogar Vinko, kmet, Češnjica 21; Glas Matija, kmet, Vel. vrh; Kos Franc, kmet, Rupa 4.
OBČINSKI LO ČATEŽ
Zevnik Franc, kmet, Čatež 16; Račič Jože, kmet, Čatež 4; Račič Janez, kmet, Čerina 5; Lapuh Anton, kmet, Prilipe 4; Tomše Frane, kmet, Dobeno; Tomše Martin, kmet, Soben ja vas; Pavlovič Leopold, kmet, Žejno 19; Žo-kalj Ivajn, kmet, Krška vas 78; Kovačič Franc, kmet, Krška vas 53; Lopatič Mirko, kmečki sin, Krška vas 69; Kolar Emanuel, kovač, Krška vas 86; Tomše Matija, kmet, Vel. Malence 9; Galič Janez, kmet, Vel. Malence 42; Potokar Janez, zidar, Dol. Skopice 39; Starčič Viktor, kmet, Dol. Skopice 11; Bogolin Jože, kmet. Gor. Skopice 15; Zevnik Ivan, kmet, Dol. Skopice 13; Mohor Franc, kmet. Mrzla vas 5; Gramc Jože, kmet, Globočice 7; Lukšič Vid, kmet, Krška vas 3; Gramc Jože, kmet, Krška vas 5.
Gerjevič Jože, kmet, Dobova; Zupančič Andrej, delavec, Dobova; Sablič Franc, delavec, Rigonce 65; Žibert Ivan, uslužbenec, Loče 53; Kos Ivan, kmečki sin, Mihalovec 42; Mer-slavič Jože, mizar, Mostec 43; Merslavič Avgust, kmet. Sela 94; Stergar Martin, kmet, Sela 45; Blaževič Ivan, kmet, Gaber je; Kež-man Martin, kmet, M. Obrež 10; Kramer Anton, kmet, Vel. Obrež; Pavlič Anton, kmet, Vel. Obrež; Hotko Franc, kmet, Podvinje 17; Urek Franc, kmečki sin, Kapele 31; Živič Jože, kmet, Kapele 17; Urek Matija, kmet, Vrbje 44; Radanovič Franc, kmet, Vrhje 32; Šepetave Franc, kmet, Župelevec 13; Pšeničnik Miha, kmet, Slogansko 2; Vučajnk Andrej, Jereslavec 6.
OBČINSKI LO BRESTANICA
Starič Andrej, kmet, Dol. Leskovec 36; Požun Jože, kmet, Dol. Leskovec 8; Mihelič Franc, kmet, Presladol 4; Franc Kristl, kmet, Presladol 28; Božiček Edo, ekonom, Brestanica 74; Geršak Miha, čevljar, Brestanica; Zlosel Albin, soboslikar, Brestanica; Zakšek Slavko, delavec, Brestanica; Likar Leon, nameščenec, Brestanica; šoba Franc, kmet, Štolo vnik 3; Kunej Anton, kmet, Stolovnik 37; Malgaj Franc, nameščenec, Armeško 26; Mirt Alojz, kmet, Lokve 3; Župevc Ludvik, logar, Raztez; Repar Jože, kmet, Anže 8; Pečnik Jože, kmet, Gorica; Bevc Dominik, kmečki sin, Kostanjek 19.
OBČINSKI LO LESKOVEC
Grebenc Anton, kmet, Brezje 13; Zorko Franc, kmet, Brezovska gora 6; Baznik Franc, kmet, Brege 40; Baznik Anton, kmet, Drnovo 33; Kerin Alojz, kmet, Gržeča vas; Marinčič Jože, kmet, Gorica 8; Baznik Anton, kmet, Gor. vas; Bučar Alojz, delavec, Jelšo 20; Cerovšek Franc, kmet, Ivan dol 2; Vovk Vinko, kmet, Leskovec 41; Jazbec Franc, kmet, Leskovec 7; Katič Miha, kmet, Mrtvice 2; Žarn Franc, delavec, M. Podlog;
OBČINSKI LO RAKA
Šribar Franc, kmet, Ardro; Šinkovec Matija, kmet, Sela; Gorenc Janez, kmet, Zaloke 11; Bizjak Viktor, kmet, Križišče 2; Tomažin Janez, kmet, Smednik; Žabkar Janez, kmet, Vel. Kolen 2; Klemenčič Alojz, kmečki sin, Ravno 16; Mirt Jože, kmet, Gmajna 21; Bajc Janez, kmet, Dol. vas 8; Junkar Franc, kmet, Videm 3; Opalk Fršnc, kmet, Brezje 14; Opalk Jakob, kmet, Zabukovje 7; Šuntajs Jože, kmet, Podulce; Paukovič Jože, kmet, Je-
lenk; Grozina Jože, kmet, Planina 15; Bajc Franc, kmet, Raka 2; Varšek Franc, kmet, Raka 29; Novak Franc, kmet, Cirje 6; Rabzel Martin, kmet, Pristava.
OBČINSKI LO MESTNE OBČINE SEVNICA OB SAVI
Dolinšek Mirko, uslužbenec, Sevnica; Cim-peršek Rudi, uslužbenec, Sevnica; Blaznik Stanko, obrtnik, Sevnica; Drenek Joško, uslužbenec, Sevnica; Kolar Slavi, uslužbenec, Sevnica; Požun Rudi, ključavničar, Sevnica 187; Kremčič Viktor, učitelj, Sevnica 179; Smodej Jože, upokojenec, Sevnica 216; Radič Anton, kmet, Sevnica 172; Starič Franc, kmet, Brezovo 5; Kragl Franc, ključavničar, Brezovo 13; Krajnc Ivan, kmet, Metni vrh 10; Jazbec Jože,' kmečki sin, Drožanje 10; Kozinc Franc, kmet, Žabjek; Komljanc upokojenec, Lončarjev dol; Radič kmet, žurkov dol; Košar Alojz, kmet, Žigarski vrh; Motore Jože, kmet, Žigarski vrh; Colner Edi, obratovodja, Šmarje; Jazbec Karl, nameščenec, Šmarje; Kozinc Andrej, kmet, Orehovo; Radej Miha, kmet, Ledina 45; Drnač Jože, žel. delavec, Ledina 32; Vrisk Franc, kmet, Ledina 1; Brilej Anton, delavec, Orešje.
Matevž,
Ernest,
OBČINSKI LO PIŠECE
Podgoršek Edo, kmet, Pišece; černoš Stane, trg. poslovodja, Pišece 77; Videnič Ivan, goz^-dar, Pišece; Černelič Karl, kmet, Podgorje; Medved Karl, kmet, Podgorje; Kostavec Ivan, logar, Pavlova vas 10; Ilijaž Jože, delavec, Pavlova vas 18; Dušič Ivan, kmet, Dednja vas 26; Sotelšek Alojz, kmet, Dednja vas 4; Podvinski Franc, kmet, Blatno 6; Sumrak Ivan, kmet, Blatno 24; Lesinšek Ivan, kmet, Piršenberg 55; Bibič Franc, kmet, Piršenberg 4; Hotko Jože, kmet, Piršenberg 40; Vogrinc Jože, kmet, Bojsno 32; Verstovšek Franc, kmet, Bojsno 41; Šalin Anton, kmet, Brezje.
OBČINSKI LO VELIKI TRN
Pirc Franc, kmet, Vel. Trn; Kaplar Miha, kmet, Vel. Trn; Omerzel Martin, kmet, An-dro; Judež Janez, kmet, Nova gora 9; Pirc Alojz, kmet, Ravni 2; Zorko Alojz, kmet, Nova gora; Vodopivec Anton, kmet, Kalce; Žarn Ivan, kmet, Nemška vas; Starc Jože, kmet, Dol. lepa vas 1; Šribar Alojz, kmet, Gor. lepa vas; Mavser Alojz, kmet, Žen je 4; Bizjak Anton, kmet, Lomno; Božič Alojz, kmet, črešnjice; Gričar Vinko, cestar, Sme-čice; Janc Jože, kmet, Smečice.
OBČINSKI LO BISTRICA OB SOTLI
Fenrih Anton, delavec, Bistrica 15; Kramar Anton, mizar, Bistrica 16; Zupan Anton, kmečki sin, Bistrica 14; Kunej Ferdo, delavec, Trepče 15; Požeg Jože, kmet, Trepče 44; Robek Miha, kmet, Črešnjevec 2; Resnik Ivan, kmet, Križan vrh 6; Srednik Ferdo, kmet, Hrastje 28; Nerad Franc, kmet, Dekinanca 13; Bračun Alojz, kmet, Dekman-ca 4; Šplajt Vinko, kmet, Ples 3; Kralj Anton, usnjar, Polje 19; Kramer Anton, kmet, Kunšperk 17.
OBČINSKI LO PODSREDA
Levstik Jože; Krajnc Kristina, učiteljica, Podsreda; Kodrin Janez, kmečki sin, Gradišče 6; Zupan Stanko, kmet, Podsreda 2; Stermecki Franc, kmet, Podsreda 34; Javoršek Martin, kmet, Podsreda 48; Valenčak Franc, kmet, Poklek 19; Osojnik Alojz, kmečki sin, Gorjane 2; Kunej Avgusta, kmet, Gorjane 4; Sikošek Stanko, kmet, Vojsko 4; So-tošek Dominik, rudar, Vojsko 6; Lupšina Franc, kmet, Osredek; Grmšek Franc, kmečki sin. Pečice 43; Omerzel Ivan, kmet, Pečice 19; Grmšek Jože, kmet, Križe 12; Moškon Anton, kmet, Križe 29.
OBČINSKI LO MESTNE OBČINE BREŽICE
Graber Ivan, dimnikar, BrežiceVučajnk llko, miz. pom., Brežice; Oršanič Anton, karnar, Brežice; Bajc Martin, uslužbenec, režice; Zagode Ivan, uslužbenec, Brežice; orber Stanko, delavec, Brežice; Lukez leksander, Brežice; Jordan Franc, usluz-mec, Brežice; Bohinc Rozika, učiteljica, režice; Mišič ing. Drago, uslužbenec, Breče; Kolenc Ivan, trg. usl. Brežice; Jova->vič Dušan, abs. veterine, Brežice; Habinc iaks, kmet, Brežina 1; Ravter Ferdo, usl. rezina 93; Molan Jernej, kovač, Bukošek 45; eržič Rudi, trg. pom., Bukovšek 33; Šepec >že, kmet, Cundrovec 3; Žabkar Anton, kmet, rnc 1; Habinc Stanko, kmet, črne 12; Grab-ir Vinko, trg. poslovodja, Št. Lenard 24; >rko Franjo, uslužbenec, Št. Lenard 13; Šene, Martin, kmet, Št. Lenard; Špeljak Karl, daveč, Gor. št. Lenard; Novak Anton, kmet, or. Št Lenard; Filipčič Martin, kmet, Trnje; ovan Marija, gospodinja, Zakot 32; Pinterič
Vzroki in cilji
XIX. kongresa KP SZ
(Nadaljevanje)
Tudi zlorabe službenega položaja so zavzele tolik obseg, da je o njih moral govoriti tudi Malenkov. Stalni prekrški proti kolhoznim pravilom, ki jih skorajda sploh ne upoštevajo, so samo dokaz izkoriščevalskega značaja proizvodnih odnosov v Sovjetski zvezi.
Iz vrste drugih ugotovitev kongresa spoznamo, da se je sovjetsko kmetijstvo med vsemi panogami najgloblje pogreznilo v krizo.
REŠITEV — V KREPITVI DRŽAVNEGA APARATA
Da bi kasta rešila svoj sistem, ubira nove državnobirokratske metode, ki pa ne bodo rešile težav in napak sistema, temveč bodo splošno krizo le še poglobile.
Malenkov ponavlja že znano »teorijo« o vsestranski krepitvi države, ki jo je treba nujno obdržati tudi v komunizmu, če ostane kapitalistična obkrožitev. Ob tem ugotavlja; »Partija je spremenila sovjetsko deželo v neraz-rušljivo trdnjavo socializma zato, ker je vsestransko krepila in krepi socialistično državo.«
Konkretno se pa kaže ta krepitev države po Malenkovu v številnih spremembah v admi-nistrativno-teritorialni organizaciji sovjetske države, v snovanju novih oblasti, okrožij, okrajev, v ustanavljanju posebnih novih centralnih organov državne uprave. Vse to pa Malenkov imenuje »približevanje partijskega in državnega vodstva mestom in vasem.«
STATUT DRŽAVNE BIROKRATSKE PARTIJE
'"Ža-rešitev birokratskega sistema iz krize je kasta namenila partiji večjo vlogo, kot jo je imela neposredno po vojni. Že med drugo svetovno vojno se je partija močno stopila z državnim birokratskim aparatom. Malenkov je rekel na prvem zasedanju Informbiroja, da so partijski organi VKP(b) med vojno pogosto prevzemali operativne posle v upravljanju gospodarstva in da je vse to dovedlo do slabljenja notranjega dela v partiji, hkrati pa so zamenjavali državne in gospodarske
organe. Stalin je izjavil v svojem govoru februarja 1946, da so razlike med partijci in nepartijci samo formalne. Torej, kaj bi partija, saj se da preko državnega aparata izvesti vse, kar si kasta zamisli in izmisli! To je tudi delni odgovor na vprašanje, zakaj zadnja leta ni bilo kongresov, konferenc in plenumov CK, zakaj ni pisalo partijsko časopisje skoraj nič o partiji in njenih problemih. V 1952. letu, odnosno pred kongresom, pa se je začel preobrat. Piše se mnogo več o partiji in njeni vlogi v sovjetskem držav-nobirokratskem sistemu. Očitno gre torej za oživljanje vloge, ki jo bo morala opraviti KP Sovjetske zveze. Vendar takšna, kot je, po mišljenju same birokratske »verhuške« ne bi mogla izpolniti bodočih nalog. Zato jo je treba »usposobiti«, »okrepiti« za nove naloge, treba ji je dati tudi nov statut — strožji, krutejši, nadrobno preciziran z vsemi dolžnostmi vsakega člana.
Osnovne karakteristike novega statuta so:
1.	določanje novih dolžnosti članov partije;
2.	določanje novih kompetenc Komiteju par-
tijske kontrole; 3. krepitev vloge CK in odvzem samostojnosti osnovnim partijskim organizacijam ;	4. novo ime partije in nova
formulacija, kdo je lahko član partije.
1. Število dolžnosti vsakega člana ruske partije se je povečalo od štirih (prejšnji statut) na 11. Med novimi dolžnostmi so tudi naslednje: spoštovati državno disciplino, obveščati vodilne partijske organe (vse do CK) o pomanjkljivostih v delu ne glede na osebe, ne goljufati partijo, spoštovati partijske tajne, ne izbirati partijski in državni kader po prijateljskih zvezah, osebni naklonjenosti, sorodstvu in istem poreklu (po kraju) itd.
Zanimive so razlage Hruščeva na kongresu, ko je utemeljeval razloge za spremembe v novem statutu. Ko je razlagal vzroke, zakaj je treba vnesti dopolnitve o dolžnostih članov partije, je navedel šestero gorje, ki razjeda in slabi KP Sovjetske zveze. Kot prvo gorje navaja formalistični odnos, ravnodušnost in pasivnost članov partije v izvrševanju partijskih in državnih ukrepov.Med drugim je bil v diskusiji zelo poudarjen množični pojav, da člani partije »leta in leta nikjer ne delajo niti ne prihajajo na partij-
ske sestanke«. Iz ostalih navedenih primerov v diskusiji jo razvidno, da je kasti največ do tega, da člani partije stopijo na čelo borbe za izvajanje odlokov birokracije.
Kot drugo gorje v vrstah članov partije navaja Hruščev mišljenje v partiji, da obstajata dve disciplini: za navadne člane in za vodstvo. To se najčešče kaže v privilegijih, povezanih z vodilnimi mesti v VKP(b). Zlorabe službenega položaja so postale množičen pojav. Vodilni partijski in sovjetski despoti si gradijo hiše iz državnih sredstev, jemljejo kolhozom zemljo, si brezplačno prisvajajo živino, svinje, poljske pridelke itd. Mnogo konkretnih primerov za to so našteli na predkongresnih konferencah.
Tretje gorje je zatiranje kritike. Takole pravi Hruščev:
»Poštene ljudi in delavce odpuščajo z dela samo zato, ker so govorili o napakah. Ljudem, ki kritizirajo razne aktiviste, dajejo za delo nevzdržne pogoje. Dogaja se celo,^ da posamezni vodilni funkcionarji,- s pretnjami silijo tovariše, ki govore proti njihovim napakam in upravičeno kritizirajo, naj se pokesajo in obljubijo, da ne bodo več kritizirali napak.«
Da bi si kasta v bodoče zagotovila pregled nad realnim stanjem na terenu, je vnesena v novi statut obveznost, da je vsak član partije dolžan obveščati partijske forume (vse do CK) o napakah na terenu. Zveza VKP(b) z MVD (nekdanja NKVD) je očitna. Vloga partije kot najzvestejšega pomagača obveščevalcev moskovske hierarhije je s tem sankcionirana.
Pri nas smo že pisali o lažnem prikazovanju sovjetskih ekonomskih uspehov. Sedaj priznava to »gorje« seveda tudi Hruščev. ». . . pred državo skrivajo materialna sredstva . . . poročilo o izvršitvi planov falsifi-cirajo . . . proizvode izročajo nepopolne . . . blago slabe kakovosti prikazujejo kot izvrstno . . .« itd.
Nadaljnje zlo, zelo značilno za partijo, ki misli o sebi, da je »s tisoč nitmi povezana z ljudstvom«, je raznašanje partijskih skrivnosti. To »je zločin pred partijo«, je^ zapisano v novem statutu KP SZ. To dejstvo ponovno dokazuje kastovski značaj ruske partije. njeno ločenost od ljudskih množic in vzvišenost nad njimi. Zato ni noben čudež, da v novem statutu sploh ni govora^ o odprtih partijskih sestankih, čeprav je bilo | nekaj predlogov v tem smislu.
Omenimo še zadnje zlo, o katerem je go-: voril Hruščev. To je namreč praksa v izbi-I ranju in razmeščanju partijskih in državnih
kadrov. Hruščev pravi:
»Kršenje partijskih načel izbiranja kadrov dovaja do gnilosti aparata državnih podjetij in ustanov z nevrednimi funkcionarji, hoh-štaplerji, goljufi, ki si ustvarjajo ugodne pogoje za razne zlorabe.«
Vzdevkom, ki so jih dali ruski birokrati, ni treba dodati ničesar.
Na osnovi teh ugotovitev Hruščeva, ki so seveda samo delno razkrile resnični položaj v VKP(b), je novi statut nadrobno obdelal enajst dolžnosti vsakega člana partije, katerih zanemarjanje je nezdružljivo s članstvom v KP SZ.
2.	Druga najpomembnejša novost v statutu, ki je bil sprejet na XIX. kongresu KP SZ, je reorganizacija bivše partijske kontrole v Komite partijske kontrole (KPK), ki je pravzaprav organ nad samo partijo. KPKuP°" tavlja. ali člani partije spoštujejo partijsko disciplino, in jih kliče na odgovornost zaradi kršenja državne discipline. KPK ima v republikah, na okrajih in v oblasteh svoje pooblaščence, ki so neodvisni od lokalnih partijskih organov. Torej o samostojnosti partijskih organov in organizacij sploh ni več mogoče govoriti. Nad vsemi bdi suveren komisar: pooblaščenec KPK, kontrolor nad kontrolorji, ki je odgovoren le svojemu centru v Moskvi.
3.	Centralizacijo KP SZ dokazuje tudi koncentriranje čedalje več kompetenc v rokah CK. CK namreč potrjuje izvolitev sekretarjev oblastnih, pokrajinskih, okrožnih, mestnih in rajonskih komitejev, potrjuje sekretarje OPO v ministrstvih, dovoljuje za vsak poseben primer sestavo partijskih komitejev v podjetjih in ustanovah z nad 100 člani, formira politične oddelke in postavlja »partijske organizatorje« v tistih OPO, kjer se mu to zdi potrebno ter organizira komite partijske kontrole (kar seveda pomeni, da mu je tudi podrejen).
Osnovne partijske organizacije nimajo pravice samostojno odločati o sprejemu v partijo, o partijskih kaznih in o izključitvah iz partije brez soglasnosti odnosno potrditve višjih partijskih forumov.
O procesu centralizacije v najvišjih partijskih vrhovih priča tudi spojitev organizacijskega biroja s sekretariatom v enotni organ. Zamenjava Politbiroja s firmo Prezi-dija KP SZ pa naj bi samo demagoško prikazala »demokratičnejši« videz organa, ki dejansko suvereno vodi in upravlja ne samo partijo, temveč tudi državo.
Od nekdanjega demokratičnega centraliz-
Leninovem obdobju, ni ostalo torej prav nič. Stalin pa je postal i »teoretik« i organizator partije državnega kapitalizma birokrat-sko-despotskega sistema.
4.	Na XIX. kongresu je bila sprejeta resolucija, naj se VKP(b) v bodoče imenuje Komunistična partija Sovjetske zveze. Kot razlog so navedli to, da ta naziv bolj ustreza imenom državnih organov.
V členu 1. novega statuta pa je zapisano: »Komunistična partija Sovjetske zveze je rostovoljna borbena zveza enako mislečih — omunistov, organizirana iz vrst delavskega razreda, delovnih kmetov in delovne inteligence.«
Torej KP SZ ni partija najnaprednejšega, najrevolucionarnejšega razreda, vodilna sila družbe, temveč partija enakomislečih-biro-kratov.
Delavski razred v Sovjetski zvezi, ki _ je prvi v zgodovini uspešno izvršil revolucijo, danes nima več svoje politične partije. Zato tudi ni slučajno, da današnja KP SZ nima svojega programa, kajti poslednji je bil sprejet leta 1919. V 33 letih torej vodstvo VKP(b) ni imelo »časa« za sestavo novega programa partije, XIX. kongres je izbral zopet novo komisijo z nalogo, naj predloži novi program na prihodnjem kongresu. (Ali bo treba na njega zopet čakati 13 let?)
KP SZ šteje okoli 6 milijonov članov in 800.000 kandidatov. O socialnem in nacionalnem sestavu partije na kongresu sploh ni bilo govora. To bi namreč razkrilo, da je KP SZ postala partija Rusov, intelektualcev-birokratov.
Na kongresu je bilo 1395 delegatov (eden na pet tisoč članov). Zastopali so 37 različnih narodnosti, kar pomeni, da nad 20 narodnosti sploh ni bilo zastopanih. Tudi socialni sestav delegatov ni znan, vendar je gotovo, da je bilo delcgatov-delavcev iz proizvodnje manj kot na XVIII. kongresu (9%), kajti njihovo število po Leninovi smrti upada od kongresa do kongresa.
Po funkcijah novih 235 članov in kandidatov CK KP SZ kakor tudi 36 članov novega Prezidija se vidi, da sestavljajo ta dva najvišja foruma pretežno tehnokrati.
XIX. kongres KP SZ pomeni etapo v nadaljnjem procesu razvoja birokratskega, dr-žavnokapitalističnega sistema v Sovjetski zvezi, odnosno poskus, da se sistem reši iz krize, v katero se pogreza čedalje globlje. Komunistični partiji SZ, ki je dejansko postala državna, ruska birokratska partija, pa je pri tej nalogi določena važna vloga, zato ji je tudi bilo treba primerno prikrojiti sta-
Štev. 2s
•NAŠE DELO« 18. decembra 1952
Stran 5
N-O-V-l-C-E—4
A-S-I-H—K-R-A-J-E-V
Iz seli Kmetijske zadruge tr Brežicah
V zadnji številki »Našega dela« se je ing. Šetinc spotaknil ob našo zadrugo, da je »pod vplivom tov. Zdolška odklonila nakup gozdne, parcele, da ne zna uporabiti gozdnega sklada in kako moremo dopustiti, da naj bi zasebni gozdni kapitalist 100 let plačeval davek, ne da bi sekal!«
Ko toči pisec krokodilove solze za ubogim gozdnim posestnikom, je seveda — morda previdno zamolčal —- da gre za drzen poskus, kako za težke milijone obesiti zadrugi ničvredno zemljo.
Bančni direktor iz Ljutomera je bil tako »dobrosrčen«, da je pridobil gozd v Dobravi. Potem, ko je bil gozd do kraja izsekan, se je spomnil, da ne bi kazalo »100 let zastonj davke plačevati«, pa je 10 ha gozda razpar-celiral (najbrž, ker je hotel manj izkupiti) in ponudil okoliškim kmetom parcele v nakup. Toda, kmetje so sicer praznili žepov, ne pa prazne glave. Darežljivi direktor je zahteval za 1 ha izsekanega in zamočvirjenega gozda nič manj kot 150.000 din. No, kmetom so se sicer lasje z ježili, pamet se jim pa ni skisala. Ko pa kmetov ni mogel speljati, se je spravil po zaslugi znanega »nesebičnega« posredovalca — nad zadrugo.
Naša zadruga pa denar ne krade po cestah, da bi zalagala tako »dobrosrčne« skomine. Zato je nakup odklonila, nc pod vplivom kogar koli, marveč na seji, na kateri tov. Zdolška še ni bilo, ker je celo uro zakasnil. Za tako bedast nakup ni bil nihče, še tisti še-gavi informatorček pisca ni črhnil besede. •
Zadrugi še na um ni padlo, ker toliko soli ima upravni odbor že sam, brez kuratele nadzornega odbora, da ne bo skozi okno zavrgel poldrugi milijon dinarjev, da bi si direktor vilo zgradil.
Naša zadruga ima drugačne brige. Nakupila je celo vrsto strojev, mlatilnico, pluge in traktor, naročila prikolico, pomagala nabaviti rešilni avto, nakupila bike — plemenjake, uredila plemenilne kroge in osemenjevalno postajo. Prihodnje leto bo zgradila lastna skladišča in garaže.
Toda največje delo se šele pričenja. V Brežicah, v tem posavskem gospodarskem centru, še ni zavel oster zadružni veter, ki sicer zajema celo državo. Brežice slovijo iz puntarskih časov in iz dobe brežiške partizanske čete; močnega zadružnega centra pa niso postavile na noge. Vse gospodarske in kulturne potrebe gledajo v Brežice, ki so zato dolžne izpolniti svoje poslanstvo v naši socialistični domovini.
Zato se je naša zadruga odločila, da zgradi v Brežicah veličasten zadružno-prosvetni dom, pravo socialistično trdnjavo, iz katere naj se v prihodnjih letih iskri zadružna misel in ljudska prosveta. V tem domu bodo našle svoje zavetje vse posavske zadružne organizacije, tu bo stikališče prosvetne dejavnosti in tudi fizkulturnili tekmovanj.
To so brez dvoma naprednejše in daleč svetlejše naloge naše zadruge, kot pa podpirati kapitalistične tendence direktorja, ki ni mogel kmetov odreti.
Upravni odbor KZ Brežice
Izobraževalni tečaji v SCrSkem okraju
Iz Krškega
Društvo prijateljev mladine v Krškem
Na sestanku mestnega odbora OF sredi novembra je agilna politična delavka učiteljica Zupančič Mirna predlagala ustanovitev tega društva tudi v Krškem.
Takoj se je osnoval iniciativni odbor iz požrtvovalnih, delavnih in mladini naklonjenih Krčanov. Na dveh sejah tega odbora so se pogovorili o pravilih in delovnem programu. Sklenili so, da bodo delovni program izvajali v naslednjih sekcijah:
1.	sekcija za otroška igrišča;
2.	sekcija za vzgojno zanemarjeno mladino;
3.	sekcija za mladinski oder;
4.	sekcija za dijaško kuhinjo;
5.	sekcija za vzgojna predavanja;
6.	sekcija za počitniško življenje otrok.
Člani iniciativnega odbora so takoj pričeli z nabiranjem članov in jih v najkrajšem času pridobili precejšnje število, ki naj bi materialno in moralno pomagali našemu mlademu rodu. Pričeli so tudi s ciklusom vzgojnih zdravstvenih predavanj, ki se vrše redno vsakih 14 dni in jih obiskuje precejšnje število staršev. Vso skrb bodo posvetili ureditvi mladinskega odra. Nujno so potrebne kulise oziroma zavese, ki jih bodo nabavili s prostovoljnimi prispevki naših podjetij. Doslej deluje le dramatski krožek krške gimnazije, dobro bi pa bilo, da bi se pričela tudi krška mladina udejstvovati na tem polju. In lutkovni oder ali ne bi bil zaželen in potreben pri nas? Za vse to bo moralo poskrbeti novo ustanovljeno društvo. V počitnicah pa bodo uredili eno večdnevno taborenjc ob Krki, oziroma izlete v bližnjo in tudi oddaljeno okolico našega zgodovinskega mesta. Skozi vse leto pa naj bi skrbelo za vzgojno zanemarjeno mladino in pripravilo vse potrebno, da se prične v prihodnjem šolskem letu na šoli dijaška kuhinja.
Upajmo, da si bodo na občnem zboru tega društva, ki je že registrirano in v okraju za društvom v Senovem drugo, izvolili odbor takih ljudi, ki bodo vse te naloge častno izvršili v dobrobit naše doraščajoče mladine.
Kmetijska zadruga Brežice
Živinorejski krogi, ki jih je osnovala in organizirala kmetijska zadruga Brežice sredi letošnjega leta, niso dosegli svojega namena, da bi se potom teh krogov omejilo razširjanje živinske kužne bolezni. Upravni odbor je tej gospodarski panogi, to je živinoreji, posvetil letos mnogo pažnje, saj je živinoreja glavni vir dohodkov vseh svojih članov. Nabavil ie tri plemenske bike, ki pa so se sčasoma zopet okužili. Velika krivda pade na same živinorejce, ki so gonili živino vse povprek in sami izbirali plemenjake, tiasi so bili vsi točno poučeni, kam naj gonijo svojo živino, kakor tudi bikorejci, ki niso dovolj pazili na prignano živino in tako je ponovno prišlo do okužitve bikov in seveda plemenske živine same.
Vendar je bilo nujno rešiti to vprašanje, in to potom umetnega osemenjevanja. V ta namen je zadruga preuredila hlevske prostore na postaji v Umetno oplemenilno postajo, ki je hkrati tudi manjša ambulanta, kamor imajo vsi Živinorejci možnost enkrat tedensko, in to vsak torek svojo živino dati pregledati. Preglede kakor tudi osemenjevanja se vrše pod nadzorstvom tov. živino-zdravnika dr. Hudopiska, ki za svojo požrtvovalnost zasluži splošno priznanje.
Osemenjevanje se vrši vsak dan dvakrat dnevno, in to od 8. do 9. ure predpoldne in od 4. do 5. ure popoldne razen ob nedeljah, ko se osemenjevanje vrši od 10. do 11. ure predpoldne. Seme prihaja dnevno, in to od najboljših uvoženih bikov, ki so trenutno na razpolago in na katerih potomcev so se že izkazale dobre lastnosti produktivne živine.
Dasiravno niso imeli živinorejci tudi v ta način osemenjevanja polnega zaupanja, vendar je bilo zabeležiti že precejšen dogon, ki se iz dneva v dan povišuje, kar vendar potrjuje, da so tudi naši zadružniki dovzetni za takšne gospodarske znanstvene zamisli.
R.
Iz Podsrede
Že sedmi mesec brez hrane
Na tukajšnji občinski ljudski odbor Podsreda so kmetovalci prinesli sredi meseca Junija dva koloradska hrošča. Kaj sta po sPolu ni znano. Ti živalici smo spravili v stekleničko brez hrane, razen zraka. Sedaj Jima zapor teče že sedmi mesec ter sta še ^ila in zdrava. Ako kdo ne verjame, naj pri-de pogledat ta dva junaka, ki bosta odnesla rekord brez hrane.	R. š.
Dopisujte
v NAŠE DELO
Praznovanje Novoletne jelke na krški gimnaziji
Prisluhnimo veselemu razpoloženju dijakov krške gimnazije glede Novoletne jelke! Kaj vse bo torej na programu? Kot slišimo, še ui bilo nobeno leto toliko veselja kot ga bo letos.
21. decembra se odpeljejo v Zagreb k predstavi opere »Prodana nevesta«. Si pač lahko mislimo, kako se vesele tega prav vsi, posebno pa še tisti, ki imajo malokdaj priliko videti tako predstavo. Saj večina dijakov še sploh ni bila v gledališču. Ker so dobili po posredovanju požrtvovalnega tov. Pcraniča celotno predstavo, so povabili tudi sosedne gimnazije : Leskovec, Senovo, Sevnico, Globoko in Dobovo. Prepričani smo, da je povsod tako svečano razpoloženje kot na krški gimnaziji.
29. decembra dopoldne pa bo za vse dijake gimnazije premiera pravljične igre »Pepelka«, ki jo pripravljajo pod vestnim vodstvom to varišice Domnikove. Vemo, da bo tudi ob tej igri mnogo smeha, solz in veselja.
In končno bodo naslednji dan popoldne prav vsi v najlepšem razpoloženju pričakali dedka Mraza, ob petju lepih pesmi in raznih igrah jim bo prav gotovo prekmalu minilo to popoldne.
Da bi se tega popoldneva lahko udeležili tudi oddaljeni dijaki, so na sestanku pionirskega odreda pod vodstvom tov. Krivčeve sklenili, da bodo te dijake povabili na kosilo vsi bližnji.
Vsi tisti, ki želimo našo mladino oborožiti z znanjem in lepim vedenjem, tudi želimo, da bi novoletno razpoloženje potekalo najlepše!
OrasSitei? ceste p®
dolini Brestanice
Sedanja cesta, ki vodi iz Brestanice na Kozjansko v dolino Bistrice pri Podsredi je zaradi velikih in strmih klancev za promet z vsemi vozili zelo slaba. Potrebno je misliti na to, da sc ta cestna zveza premesti vzdolž doline Brestanice mimo vasi Anž, Gorice in Kostanjka. Te vasi do sedaj nimajo skoro nobenih voznih poti do avtomobilskih cest ter je to vzrok slabemu gospodarskemu stanju tamošnjega prebivalstva.
Kraji ob tej bodoči cesti imajo izredno ugodno lego za razvoj nasadov, ker odgovarja nadmorska višina (od 200 do 300 m) kakor tudi blagi nagibi zemljišča in kakovost zemlje. Mnogo je tudi' izsekanih gozdov in golosekov, ki bi se dali uporabiti za nasade jabolk in hrušk ter bi tako tla uporabili koristno, dočim sedaj ležijo večinoma brez vsakih donosov. Na to bodo morali računati tudi tamošnji posestniki, ki imajo sicer veliko površin, nimajo pa donosov.
Tako tudi namerava Kmetijska zadruga Brestanica izkoristiti prvovrstno zemljišče v Anžah za nasad, kjer je večja površina državnega zanemarjenega goloseka. K tej površini naj bi dali tudi nekaj svojih zemljišč tamošnji kmetje, ki bodo od tega imeli le koristi. Tak nasad za kmečko vas pomeni isto kot tovarna za mesto. Odprla se bo prilika zaslužka, toda podpreti morajo sami domačini zamisel velikega nasada, ki bo urejen po najmodernejših načelih kmetijske znanosti in ekonomike, neglede morda na nekatere stare kmečke predsodke in navade, ki jih navadno srečujemo po naših vaseh.
Ing. Šetinc Anton
V mesecu oktobru t. 1. je OZKE in Ljudska prosveta v Krškem organizirala po vsem okraju sektorske konference z zastopniki občinskih ljudskih odborov, KZ, kulturno-pro-svetnih društev ter učiteljskih kolektivov zaradi izvedbe pripravljalnih del za izvedbo izobraževalnih tečajev na vasi. Doslej je prijavljenih v našem okraju 27 tečajev. Izmed teh 13 že aktivno deluje. V šestih krajih so izobraževalnim tečajem priključeni tudi gospodinjski tečaji. Vso pažnjo so posvetili organizaciji tečajev odbori v Orešju, Tržišču, Telčah, Podbočju in Vidmu, ti odbori lahko služijo za vzgled ostalim. Grajati pa moramo nedelavnost odborov v Brežicah, Vel. Dolini In Podsredi, ki še do danes niso izvedle pripravljalnih del za pričetek tečaja. Zavedati se moramo, da najvažnejša doba za održanje tečajev je ravno december in januar, ker v februarju in marcu se že začenja obrezovanje vinogradov ter zunanje delo. Zato je nujno potrebno, da kraji, kateri še s tečaji niso pričeli pobite in z istimi takoj prično.
Na sektorskih konferenh je bilo točno poudarjeno, da je glavni namen teh tečajev pri-
OaiB republike v D©-b©wi
Obletnico Dneva republike smo v Dobovi proslavili dostojno in svečano. Na predvečer tega zgodovinskega dne, se je v dvorani zadružnega doma zbralo nad 700 ljudi, kar je f edinstven primer za naš okoliš. Uvodoma je zaigral orkester pod vodstvom Srečka Kovačiča »Mladi junaki«. O pomenu same obletnice je podal izčrpen referat tov. F. Vučajnk, ki je analiziral delo ljudske oblasti od II. zasedanja AVNOJ do zasedanja VI. kongresa ZKJ. Podčrtal je, da bomo Dan republike dostojno proslavili, če bomo 7. 12. 1952 šli 100% na volišče, izvolili socializmu predane ljudi ter tako odločno manifestirali neodvisnost naše domovine ter vsemu svetu pokazali enotnost našega delovnega ljudstva. Pionirski pevski zbor pod vodstvom tovariša Vandala je zapel:	»Pozdrav Titu«, »Naša
pesem«, »Budnica«, KUD »Venturini Jožica« iz Sel pa je zapel »Hej tovariši«, »Eno devo le bom ljubil« in »Bohor«. Pri tem je tovariš Baškovič žel s svojim izurjenim zbo-rom veliko priznanje publike. LMS nižje gimnazije je_ nastopila s folklorno skupino (narodni plesi) in svojim pevskim zborom. Tovarišica Bešlagičeva je gotovo s svojimi začetniki ponosna. Tovarišica Novakova je z dramatsko skupino uprizorila enodejanko »Neubogljenci«. Sledile so žive slike posameznih razredov tukajšnje šole. Tov. Hotko Marica nam je v spremljavi orkestra zaigrala Serenado* dijakinja Polovic Ljerka pa isto s harmoniko Venček partizanskih pesmi. Pa tudi na fizkulturo nismo pozabili. Simbolične vaje so prav lepo izvajale mladinke iz Fletilnice. Za okusno urejen oder je skrbel tov. F. Bogovič. Dve in pol ure trajajoča akademija nam je dokaz, kako moramo strniti vse sile, da bomo naše gledalce zadovoljili s kulturno in ideološko stvarnostjo naše družbe.	Bobovčan
kazati našemu kmečkemu delovnemu človeku zaostalost dosedanjega načina kmečkega gospodarjenja ter mu pokazati na konkretnih primerih perspektivo kmečkega gospodarjenja za znižanje proizvodnih stroškov in zvišanje hektarskega donosa. Ker igra glavno vlogo pri reorganizaciji našega kmečkega gospodarstva kmetijska zadruga splošnega tipa, zato je nujno potrebno, da na teh tečajih govorimo o nalogah kmetijske zadruge, o odnosu zadružnikov do upravnega odbora, nadalje o odnosu do poslovodje, o potrebi oživljanja posameznih odsekov, kakor so živinorejski, semenarski itd. Na teh tečajih moramo nujno reševati problem obnove našega sadjarstva in vinogradništva po sodobnih načelih in v okviru kmetijskih zadrug. Ako bodo tečaji pravilno rešili svojo vlogo in na konkretnih krajevnih problemih reševali odnosno nakazali pot reorganizacije našega zaostalega kmečkega gospodarstva, bo to istočasno neka predpriprava našega kmečkega življa za občne zbore kmetijskih zadrug, kjer bodo volili nove upravne in nadzorne odbore ter ustanavljali odseke z ozirom na krajevne »potrebe.	H.
OPOZORILO
Našim naročnikom sporočamo, da smo v tej številki »Našega dela« že razposlali nekaj položnic. Vsem ostalim pa bomo priložili položnice v novoletni številki.
Naročnike prosimo, da znesek, ki je označen na položnici nakažejo na naš tekoči račun pri Narodni banki štev. 615-95332-16.
H©va cesta na Vidmu ©b Ssm
Delovno ljudstvo iz Vidma nam je poslalo dopis, kjer pravijo, da bi bilo boljše sedanjo cesto Videm—Stara vas na gotovih mestih razširiti kar bi bilo z veliko manjšimi stroški vezano kakor pa popolnoma nova cesta. Nadalje pravijo, da bi bilo vsekakor nujno razširiti cesto iz Brestanice do Vidma, ker je ista zelo ozka.
Priobčujemo ta dopis s prošnjo, da zavzamejo prizadeti činitelji stališče glede ureditve te ceste, predloge odnosno način izboljšanja ceste pošljite na naš list, ki jih brgao objavili in tako seznanjali prebivalce Vidma— Stara vas o tamkajšnji problematiki.
Fred novimi nalogami
V Artičah se je kulturno življenje v zadnjem mesecu močno razgibalo. Tukajšnje kulturno-umetniško društvo si je izdelalo lep načrt, ki ga bomo le z vztrajnim delom lahko rešili.
Med prvimi prireditvami je bila svečana akademija ob Dnevu republike, na kateri so sodelovale vse množične organizacije. Med drugimi je nastopil tudi mešani pevski zbor pod vodstvom Slavka Siherla. Zbor šteje štirideset članov in se ob odličnem strokovnem znanju tovariša Siherla lepo razvija. Dijaki tukajšnje gimnazije so izvajali odlomek iz Levstikovega Tugomera in Cankarjevih Hlapcev in z obema točkama pokazali lep uspeh. Ostali spored so sestavljale razne množične deklamacije, ki jih je slavist naše gimnazije povezal z lepo spremno besedo. Akademija je v vsakem pogledu uspela in so ljudje bili zadovoljni z njo.
Prihodnje dni bo Socialistična zveza žena v Artičah uprizorila dramo »Svet brez sovraštva« j— delo Mire Pucove. S to sliko iz komaj minule vojne se bomo spominjali vseh grozot okupatorja in njegovih pomagačev, ki so zapirali naše ljudi, da so umirali po celicah in koncentracijskih taboriščih. Nastopile bodo žene, med katerimi so nekatere prvič na odru. Tako bo to delo tudi s te plati vzgojno, ker bo za vsako ženo ta nastop krepka preizkušnja.
Prihodnja premiera bo Linhartova komedija »Županova Micka«, s katero bomo odprli Zadružni dom v Artičah. Žal imamo z njim še mnoge težave zlasti pomanjkanje kreditov, brez katerih ne bomo mogli kriti niti osnovnih potreb. Županovo Micko bodo uprizorili maturanti naše gimnazije, in to v starem gorenjskem narečju — torej tako kot jo je_ prikazal Linhart 1789. leta v Ljubljani. Priprave so v teku in bo delo proti koncu decembra pripravljeno.
Ljudska šola v Artičah bo uprizorila Nazorjevo »Rdečo kapico«, v lepem prevodu največjega živečega slovenskega pesnika dr. Alojzija Gradnika, ki je za te prilike blagohotno odstopil svoj rokopis, medtem ko bodo ostali trije razredi gimnazije pripravili »Pepelko« prav tako iz pesnikovega rokopisa.
Kulturno-umetniško društvo se bo bržčas odločilo za Nušičevo »Gospo ministrico«, pod konec sezone pa za tragedije, za katere se še nismo odločili.
Pri vsem tem lahko računamo na vsaj dva koncerta, ki ju bosta dala mešani in mladinski pevski zbor ter gostovanja, katerim bomo na široko odprli vrata našega novega doma kulture, če bodo kajpak kvalitetna. Prav tako lahko z gostovanji računamo na dvoje lepih akademij ob priliki Prešernovega dneva in Dneva dela. Tako bo v tej sezoni enajst celovečernih prireditev, ki bodo zahtevale ponovitev zlasti v tej prvi dobi, ko še nimamo dvorane v zadružnem domu.
V	zimskem času bomo organizirali kmetijski in gospodinjski nadaljevalni tečaj, s katerim začnemo 15. decembra. Predavali bodo priznani strokovnjaki, od katerih smo jih nekaj že povabili. Zaenkrat je nad petdeset prijavljencev, a bo to število znatno naraslo.
Ljudsko univerzo bomo začeli s predavanjem: »O razvoju slovenskega jezika.« Za ostale teme se še nismo dogovorili s stro-kovnjaki. Knjižnici imamo v Artičah dve. Za zdaj dela s polno paro le šolska knjižnica, ki je v zadnjih štirinajstih dnevih spo-sodila nad štiri sto knjig. V načrtu imamo tudi^ čitalnico, ki bi imela na razpolago dnevno časopisje, s katerim je šolska knjižnica prav lepo založena. Časopisje naj bi bilo na razpolago vsako nedeljo dopoldne v enem izmed šolskih prostorov, dokler ne bo tega mogoče organizirati v zadružnem domu.
Vaška knjižnica pa bo morala v tej smeri napraviti znaten korak naprej, če bo hotela dohiteti prizadevnost šolske knjižnice in se približati onemu svetlemu cilju, ki ga imajo knjižnice.
Take so v grobem osnovne črte našega kulturnega programa.	§. m.
IMS na niilt gimnaaiji v Dobovi
V	počastitev Dneva republike so dijaki in dijakinje tukajšnje nižje gimnazije ustanovili LMS. Dan po ustanovitvi je ta mladinski aktiv že nastopil z narodnimi plesi, svojim pevskim zborom in sodeloval pri igrici. Na svoji prvi redni seji je sklenil aktivno sodelovati pri volitvah 7. XII. ter prevzel nase vso kurirsko službo ter okrasitev volišč v Dobovi. Tovariš ravnatelj nas je seznanil, da ta aktiv tudi v učnih uspehih dobro napreduje, kajti prva redovalna konferenca je pokazala 70,1% uspehov.
Mi starejši smo ponosni na to mladino, ki se bo z delom oddolžila svojim starejšim bratom in sestram, ki so s krvjo in nadnaravnimi močmi omogočili naši mladini lepše m boljše življenje, nam pa radost.
Iz Sevnice
Most »Bratstva in edinstva« na reki Sotli pri Bizeljskem, o katerega otv.oritvi smo poročali v zadnji številki »Našega dela«

V DUR Jugotanina v Sevnici se je v petek, dne 12. decembra 1952 vršil debatni večer gospodarstvenikov. Dve in pol urna debata o Društvenem planu za leto 1953 je raz-jasnila marsikak pojem in princip socialističnega gospodarstva pri nas. Vprašanja okrajnega značaja je temeljito obrazložil predsednik ^ Okrajnega gospodarskega sveta za okraj. Krško. Brezdvomno so taki večeri ^e*°„.*i0r*s*;n* za usPešno tolmačenje postavk društvenega plana in upravljanje z gospodarskimi podjetji.
Obsojanja vredno pa je, da so se ravno delavci — člani DS in UO podjetij — od-zelo malem številu. ko.
zvali vabilom
v GOSTINSKIH OBRATIH
Dne 20. novembra t. 1. je imel upravni odbor zbornice svojo III. redno sejo, kateri je prisostvoval tudi zastopnik OLO in tajnik okrajne trgovinske zbornice. Odbor je v sklopu ocenjevalne komisije ugotavljal rezultat tekmovanja, ki so ga gostinci izvedli v počastitev VI. kongresa ZKJ. Tekmovanje se je pričelo 1. septembra t. 1. s »Tednom gostinstva« in je trajalo vse do konca kongresa.
Komisija je vršila pregled baš v času trajanja kongresa ter dobila povsem zadovoljiv vtis. Lokali gostišč so bili povečini na novo prebeljeni, v mnogih primerih tudi prepleskana okna in vrata, tla namazana s prašnim oljem, mize pogrnjene s svežimi prti, pa tudi cvetja ni manjkalo. Skoraj ni bilo lokala, ki ne bi bil naročen poleg ostalega časopisja tudi na naš lokalni list »Naše delo«. Kleti in shrambe za jedila so bila vzorno urejena in stranišča čista. Servirno kakor kuharsko osebje je bilo čisto in lično opravljeno. Vse to in prijazna postrežba natakaric z našo letošnjo dobro in pristno kapljico je tako na komisijo, kakor na vsakega došle-ga gosta, napravilo povsem praznično razpoloženje.
Ocenjevanje se je vršilo na podlagi točk, m, sicer: za čistočo vseh prostorov do 30 točk, steklenino, sanke in drugo do 10 točk, vrsto in kakovost vina do 30 točk, ostale al-kali«1i;• pijače do 10 točk, razna organizacijska vprašanja (izpolnjevanje prijav za delovne knjižice, tarifni pravilniki, naročnina na »Naše delo«, prisnevnina zbornici itd.) do 30 točk, skupaj torej 100 točk. Rezultat tekmovanj se je razdelil v tri skupine in ,ie izid posameznih gostinskih obratov naslednji:
I. skupina od 76 do 100 točk (dobro urejeni obrati) .
a) državni sektor:
Zdravilišče Čateške toplice, Bizeljsko, kavarna in slaščičarna Brežice, Kolodvorska restavracija Brežice, Kolodvorska restavracij:
Rrpst!ini<>'i o-nujišna \\T*rwl	4	a-..r.• r.
slaščičarna Krško, gostišče občine Senovo (Senica), gostišče »Pri postaji« in »Plauštaj-ner« — Sevnica, Tržišče in Delavsko usluž-benska restavracija Jugotanin — Sevnica;
b)	zadružni sektor:
Restavracija KZ Krško (Murko), KZ Stara vas —^ Bizeljsko (Frece), Bistrica ob Sotli, Podbočje »Križaj«, Jesenice na Dolenjskem, Veliki Podlog, Veliki Trn, Vinarska zadruga Brežina, LukeŽ — Brežice, Zorko — Brežina, Vinarska zadruga, Kostanjevica, buffet Kostanjevica (Kuntarič), gostišče v Orehovcu in Leskovcu pri Krškem;
c)	zakupni sektor:
Cirnski in Erpič — Št. Lenart, Prah — Vel. Malence, Budič in Les Čatež, Vran-čič — Čerina, Katic in Polovic — Dobova, Cetin in Krnic — Mostec, ZorčiČ — Kapele, Kalin — Brega n a, Radej — Blanca, Majcen in Adamlje — Dol. Bostanj, Zupančič in Cetin — Videm, Klanjšek — Senovo, Vrtovšek — Sevnica in Kolman — Šmarje;
d)	zasebni sektor:
Pintarič — Sari grad, Rautner — Žagaj; Kirn — Prekopa, Lazanski — Bregansko selo, Kapler Bučka, Kosar — Brestanica, Jesenšek — Videm, Lajkovič por. žaru — Pristava,^ Gabrič — Raka, Majcen — Vrh ek, Slaščičarna Med i je vi č — Št. Lenart in slaščičarn a Medijevič — Sevnica.
II. skupina od 51 do 75 točk (srednje dobro urejeni obrati)
a)	državni sektor:
Mestno gostinstvo (Komočar in Kriger) ter Kavarna Krško, Krmelj. Št. Janž, Leskovec, Vel. Kamen, Bistrica ob Sotli, Cerklje, Kostanjevica, Menza Pionir Videm, Mestna menza Brežice in Delavsko-uslužbenska restavracija občine Senovo;
b)	zadružni sektor:
KZ Boštanj, Videm, Sromlje, Bizeljsko, Vi-
.--------------inarsika zadruga Brežina, Gostišče Brežice
Brestanica, gosnsce »Iod lipo« ter gostišče (Deržič) in Zabukovje (Pipan), Vinarska za-»Na polju« v Brestanici, gostišče občine Pi- j druga Kostanjevica: gostišče v Kostanjevici šece in »Ljudska gostilna« Pišece, Mestna | (Klavž);
c)	zakupni sektor:
Leskošek Franc — Brestanica, Zemljak — Krško, Papež — Krmelj, Simončič — Podsreda, Bon — Raka, K ra gel — Sevnica, Vahčič — Cerklje, Horvatič — Vel. Malence, Tr-šelič — Skopice, Šurec — Sela in Arnšek — Župelevec;
d)	zasebni sektor:
Tuma — Krško, šoba — Zdole, Jnršič — Drnovo, Gorenc — Ardro, Kobal — Gabrijele, Berk — Tržišče, Samec — Zabukovje, Divjak
—	Prekopa, Kerin — Podbočje, Kuhar — Šutna, Žagar — Glogovbrod in slaščičarna Halilovič — Brestanica.
III. skupina od 1 do 50 točk (slabše urejeni obrati)
a)	državni sektor:
Gostišče »Vino« — Brežice;
b)	zadružni sektor:
KZ Mali Kamen (Skale) in KZ Vel. Dolina;
c)	zakupni sektor:
Pnngerčič — Studenec;
d)	zasebni sektor:
Remic Franc — Dol. Radulje.
Tekmovalo je skupij 108 gostinskih obratov. Z načinom tekmovanja so gostinski obrati znatno dvignili napredek gostinstva v našem okraju. Tudi za v naprej si bodo zadali vse sile, da raven kulturne postrežbe — ki jo naš delovni človek upravičeno zahteva in zasluži
—	povzdignejo do najvišje točke.
Odbor je sklenil, da se te vrste pregled vrši v nadalje v razdobju vsakih šest mesecev, nakar naj gostinski obrati stalno računajo.
Črni vinotoči še vedno močno ogrožajo gostinsko obratovanje in je vsakega zavednega gostinca dolžnost, da sleherni pojav prijavi sodniku za prekrške pri Okrajnem ljudskem odboru.
Gotovi gostinski obrati še do danes niso poravnali že zdavnaj zapadlo prispevnino. Sprejet je bil sklep, da se vse te zamudnike kljub opetovaniin opominom v strogem tonu pozove na takojšnje plačilo.
S. R.
Radio Beograd bo oddajal za naša izseljence v Ameriki
S 1. januarjem 1953 bo pričel Radio Beograd (kratkovalovna postaja) oddajati našim prekomorskim izseljencem v Kanadi, Ameriki in Argentini kratke reportaže z glasbo, in sicer vsak četrtek po 10 do 15 minut. V teh oddajah bodo zapopadne informacije o delu Slovenske izseljeniške matice, odgovori na pisma izseljencev in vesti iz krajev, kjer so izseljenci doma. Poleg teh oddaj bo še ena oddaja na teden, v kateri bo predvsem predvajana glasba iz Jugoslavije na splošno in pozdravi sorodnikov, namenjeni rojakom.
Da bo megla Slovenska izseljeniška matica poskrbeti, da bodo oddaje čim bolj pestre, predvsem pa, da bodo zajele vse izseljence in njihove svojce, je nujno, da se organizirajo pododbori SIM povsod, kjer jih še ni, obenem pa dopisništvo za izseljeniško matico v Ljubljani. Ti odbori naj bi zainteresirali sorodnike naših izseljencev, da bi pošiljali potreben material za te oddaje, pozdrave, sporočila in vesti. Zbrani material, s čigar zbiranjem pričnite takoj in ga redno vsak teden enkrat pošljite Slov. izseljeniški matici v Ljubljano.
Vse frontne odbore pa prosimo, da nudijo pododborom SIM vso pomoč ter organizirajo zbiranje podatkov, tako da bodo te oddaje čim pestrejše. Tako bomo seznanjali naše rojake v tujini z življenjem v novi socialistični Jugoslaviji.
PRIPOVEDUJE...
Po dolgem času sem spet hodil po BRESTANICI in se ustavil ob velikih kupih nezložene opeke, pripravljene za prezidavo fizkulturnega doma. Ako je »Ograd« v Krškem hotel s takim postopkom z opeko doseči, da se opeka 100% prepoji z vodo, mu moramo k uspehu čestitati, samo ne vem kako bo opeka izgledala, ko bo ista zmrznila in se zopet odtalila?! V VEL. KAMNU sem potolažil odbor izobraževalnega tečaja, kateri je ves obupan, ker ne more začeti tečaja, dokler ne dobe ene strokovne moči. Svetoval sem jim, naj poskušajo vsaj začeti tečaj z ostalimi predmeti, kjer ne pride v poštev imenovana strokovna moč. Ne vem, če se bodo odločili za to, ker strokovna moč je le dober izgovor, da se odloži tečaj. Ne vem pa, kaj bodo Senovčani, pod čigar občino sedaj spadajo, rekli, ko bodo opazili in ugotovili, da je na Vel. Kamnu še vedno gostilna KLO Vel. Kamen! V PODSREDI pa ne vem koga bi potegnil za ušesa, da se končno enkrat spomnijo na obljubo, ki so jo dali zaradi organiziranja izobraževalnega tečaja. Zavedajo naj se pa, da obljuba dela dolg. Hotel sem potovati ;še naprej, toda moja sladka Kunigun-dica me je telefonsko obvestila, da se moram takoj zglasiti na sodišču v Novem mestu, ker sem se tov. Zibe rtu iz Studenca zaradi tiste nesrečne ure zameril. Pred sodiščem nisem vedel ne kod ne kam, zato sem pristal na poravnavo, tov. sodnik mi je še naročil, 4a moram priobčiti sledečo vsebino: »Trditev v članku pod tem naslovom v 18. štev. našega lista v dne 6. oktobra 1952, da je tajnik Občinskega ljudskega odbora Studenec, Zibert Jože, odkupil paket iz inozemstva od vdove Mlakar iz Rovišč, ne da bi ona vedela za vsebino paketa, za ceno 2500 din, je neresnična, ker je v resnici le kupil uro od Mlakarjeve za primemo ceno 3600 din in je uredništvo objavilo ta članek zaradi netočne informacije s strani Pirc Julke iz Studenca št. 42.«
Jezen sem bil tako, da je kar pihalo od mene, zato sem jo ubral kar po bližnjicah na STUDENEC k Pirčevi Julki, da jo primem za ušesa in ji napravim pošteno pridigo, ker me je spravila v tako zadrego. Ko ji vse natanko razložim in sem jo imel ravno namen začeti oštevati, me prekine rekoč: »Pepče, ti si pa res pravi Pepče, ali so te na sodišču na »šajbo« vrgli, to kar sem ti povedala glede Zibert Jožeta je resnica in sem pripravljena nastopiti dokaz resnice!« Jezen sem bil sam na sebe, da sem tako nasedel, zato sem jo umih krač odpihal v KRŠKO in ker sem bil lačen, sem se oglasil v restavraciji »Triglav«. Na moje vprašanje, če imajo kaj zo pod zob, mi prijazno natakarica odgovori, da ničesar drugega kot kranjske klobase. Ker sem bil res lačen in nisem nasprotnik kranjskih klobas, zato sem jih tudi naročil Ko
bi le tega nikdar ne storil, že ko sem začel jesti to kranjsko klobaso, sem dobil vtis, da se je poper pri nas strahovito pocenil, ker je večji del klobase bil iz samega popra, a ker sem bil lačen, sem jo kljub temu pojedel in kmalu nato šel spat. Vendar zaspati nisem mogel, ker me je tako »svinjsko šraufalo po vampih« kot da bi se sam poper sprehajal po mojem črevesju. Preklel sem prašiča, mesarja, poper in gostilničarja, ki take klobase prodaja in odvzema ljudem spanje. Krške gostilne imajo abonente na hrani, si pač preveč ne belijo glave zaradi jedilnega lista. Da pa ni cela zadeva preveč enolična, servirajo v ponedeljek juho, pečenko in krompir ter solato, v torek pečenko, krompir, solato in juho, v sredo krompir, solato, pečenko in juho, v četrtek solato, krompir, juho in pečenko, v petek, soboto in nedeljo pa dobijo zopet juho, pečenko, krompir in solato. Mislim, da bi bilo vsekakor umestno, da bi se naše gostilne preimenovale »Gostilna pri vsakodnevni juhi, krompirju, pečenki in solati«. Razmišljal se že, da bi imel predavanje, da poleg omenjenih vrst jedil obstojajo še druge in po potrebi organiziral tudi kuharski tečaj. Ta tečaj naj bi trajal vsake tri mesece, a istega bi se morali obvezno udeležiti vsi upravniki teh gostiln ter kuhinjsko osebje, a hranili bi jih vse tri mesece samo z juho, krompirjem, solato in pečenko. Prepričan sem, da ko se vrnejo ti iz tečaja, se bodo jedilni listi naših gostiln precej spremenili.
V Krškem bo v kratkem v splošno veselje in zadovoljstvo zakonskih družic začel delovati v kleti Mestne kavarne nekak »bar«. Prepričan sem, da bodo vseskrbne ženičice iz Krškega to zamisel Mestnega občinskega ljudskega odbora Krško z veseljem pozdravile, saj vem, da privoščijo svojim možem po trudapolnem delu malo počitka in razvedrila v kleteh Mestne kavarne, kajti sedaj je itak premalo gostiln v Krškem. V BREŽICAH se pa nikakor ne morejo zbuditi iz kultumo-prosvet-nega spanja, ravno tako spanje pravičnega spi odbor za ljudsko izobraževanje. Radoveden sem samo kdaj se bodo iz tega spanja predramili?
In še nekaj... Pride kot strela iz jasnega takale bela vrana iz Ljubljane in hoče vse novice po »liniji najmanjšega odpora« dobiti pri konkurenci, ki je sicer res bolj odisejska. Toda nekaj bi mu rad povedal. Prav lepa mu hvala za pobožno sočutje. Je pač pojedel veliko ščuko (v obliki oglasov menim), pa je našemu »obupanemu« uredniku privoščil drobno postrv, ki pa še vedno plava v bistrih vodah. Lahko je hvalo peti z debelo listnico, veliko težja pa je ob drobtinicah, ki padejo od »gospodove« mize.
Vas pozdravlja Vaš Pepče.
KINO BREŽICE
tv. in 18. decembra »GLAS V VIHARJU« — angl. film
19.,	20. in 21. decembra
»ZMAGA NAD TEMO« — amer. film
24. in 25. decembra
»MERTON PRI FILMU« — ameriška komedija
26.,	27. in 28. decembra »LJUBIMCA IZ VERONE« — franc, film
31. decembra in 1. januarja »JUNAK S CESTE« — ital. komedija
OBJAVA
Podpisana Planinc Marija, gospodinja na Senovem št. 115, obžalujem s tem, da sem v lahkomiselnosti in ne da bi bila imela za to kakršenkoli dokaz, obrekovala tovariša Salmiča Emila, uslužbenca rudnika Senovo, zaradi česar se imenovanemu zahvaljujem, da je odstopil od zasebno kazenske tožbe zoper mene.
V znak zadoščenja za iznešeno obrekovanje objavljam ta preklic.
Planinc Marija, 1. r.
OBJAVA
Dne 2.12.1952 sta bila na Blanci na poti, ki vodi k brodu na Savi, najdena 2 para okroglih zlatih uhanov. Lastnik naj se javi na oddelku 70 notranje zadeve v Krškem.
O perutninarstvu
Imam kot uslužbenec priložnost, da hodim po terenu od vasi do vasi ter od hiše do hiše. Ker mi je dobro poznana kokošjereja in čebelarstvo, se na vsakem dvorišču zagledam v jato kokoši ali pa v sončnih dneh stopim do katerega čebelnjaka, to pa vse iz radovednosti, ker mi je ta kmetijska panoga zelo pri srcu. Večkrat sem že vprašal marsikatero gospodinjo, koliko ima kokoši in koliko dobi dnevno jajc. Ker sem precej poznan, mi je vsaka tudi po resnici odgovorila. Lahko rečem, da je povsod enak rezultat. Kakoši nesejo slabo! Zakaj? Ce se spustiš v pomenek, boš takoj sprevidel, da kokošarijo vsi enako po starem. Hvalijo petelina, ki ga imajo že pet let; ne mislijo pa na to, da je on brat, sin in oče njihovih kokoši. S tem je pomladek popolnoma degeneriran in od tu tudi slabe nosilke. Držijo razne vrste kokoši; bilo bi potrebno, da vzgojijo čisto domače dobre nosilke.
Ker Slovenija ne more imeti velikih kokošjih farm zaradi premalo obdelovalne zemlje, a kokoš porabi letno okoli 38 kg hrane, bi se lahko del krškega okraja ali pa tudi ves okraj preuredil v eno vrsto kokošje farme. Zamisel te farme bi bila takale: Najprej je začeti razgovore s kmetijskimi obdelovalnimi zadrugami in ekonomijami ter posamezniki, katerih gospodarstva ležijo na samem. Ta na samem ležeča gospodarstva bi začela gojiti dobro nesnico. Seveda bi to bila kmetova last, le navodila bi prejemal od zato postavljenega strokovnjaka. Da pa morajo začeti najprej na samem ležeča kmetijska gospodarstva, je razlog v tem, da do njihovih kokoši ne pride sosedov manj vreden petelin, ki bi bil škodljiv za bodoči razvitek pomladka. Od teh gospodarstev bi se potem širil pomladek dalje po vaseh, po katerih bi bilo obvezno odstraniti vse rasno nečiste peteline. Ko bi gospodarji sprevideli, da imajo precej večjo korist
e o e
z odbrano kokošjo, bi se to hvaležno delo samo širilo od hiše do hiše po vsem okraju. Okraj izdatkov sploh ne bi imel, razen plače strokovnjaka. Strokovnjak, ki bi vodil o svojem delu knjige, bi dajal kmetom strokovne nasvete o kokošjih hlevih, čistoči, hrani in drugih vprašanjih, seveda vse tako, da bi vsak gospodar vse sam brez kakršnih koli izdatkov uredil. Kokoši bi bile hranjene kakor doslej, saj pri kmetu kokoš še nikdar ni poginila od lakote. A vsaka gospodinja tudi sama ve, da bo več jajc, če bo kokoš sita. Obilno hrano pa si ne-razvajena kokoš še sama poišče. Še eno, za kar bi moral skrbeti okrajni strokovnjak, je menjanje petelinov zaradi osvežitve krvi. Petelini z ene vasi bi se vsako leto menjali s petelini z druge vasi, ki bi tudi imela vzorno kokošje-rejo. Tudi o tej zamenjavi bi vodil strokovnjak evidenco. Gospodarji, ki bi pokazali dober uspeh in napredek, bi dobili nagrado v obliki brezplačnih strokovnih knjig.
Na ta način, dragi kmetovalec, boš dosegel velik uspeh, naš okraj se bo proglasil po napredni kokošjereji in naš proizvod bo povsod iskan.
... in čebelarstvu
Sedaj pa še nekaj o čebelarstvu. Prvo, kar moram naglasiti, je prošnja nekaterim pravim čebelarjem v našem okraju, da me razumejo, ker ni moj namen, prizadeti jih z naslednjim: Ker sem ljubitelj te panoge, sem večkrat vtaknil nos v razne čebelnjake in v raznih krajih našega okraja, seveda z dovoljenjem lastnika čebelnjaka. Kaj sem videl? Lahko rečem, da to, kar sem videl, sploh ni čebelarjenje. Le visoka cena medu je po zadnji vojni zamamila ljudi, da so se oprijeli čebelastva. A znanje? Tega skoraj nikjer ni. Pač pa še mnogi verujejo v neke bajke pri čebelah. S
takim čebelarjenjem delajo škodo drugim pravim čebelarjem že samo s tem, da je v enem kraju preveč čebel ter eden kot drugi lastnik nimata nobene koristi, a čebele sedijo pozimi skoraj na praznem satovju. Če pogledaš pri takem čebelarju v panj, boš mislil, da v njem visi slab roj, čebelar ti pa zatrjuje, da je to družina od lanskega ali celo od predlanskega leta. Take slabe družine prezimujejo. Le malokatera od teh družin dočaka pomlad. Prvič, družina si ni nabrala dovolj hrane, ker je pač preslaba, drugič, čebelar jo je sicer hranil, toda zaradi hladnih noči je bile že prepozno. Tretjič: če je družina tudi imela dovolj hrane, ni pa imela dovolj toplote, ker je bila preslaba. Pri takih čebelarjih cele družine izumrjejo, kar sem sam videl, ker so nepravilno porazdelili zimsko zalogo. Vse čebele so šle za hrano v eno smer, kjer je je kmalu zmanjkalo, zaradi hude zime pa se niso mogle prestaviti v drugo smer, kjer je bilo preveč hrane in tako so propadle pri polni skledi. Slišal sem, kako je eden od teh čebelarjev trdil, da so mu čebele čez zimo uničene zaradi hude gnilobe. Videl sem, da ne ve, tr katerem letnem času in na čem ta gniloba deluje. V panju so mu gnile od lakote mrtve čebele, da sem to že pred panjem ovohal. Ne bom dalje opisoval vse te nepravilnosti pri tako imenovanih »čebelarjih«, pač pa bi tudi tu že prej omenjeni okrajni strokovnajk lahko mnogo doprinesel. S svojimi strokovnimi nasveti pri čebelarjih bi marsikomu ustregel in pomagal k napredku. Z energičnim ukrepom in s pomočjo ljudske oblasti pa bi moral marsikje kaj preprečiti na čebelnjakih samozvanih čebelarjev. Povezan z naprednimi čebelarskimi organizacijami bi dosegel hvaležnost vseh ljubiteljev čebel. Moral, pa bi biti za obe navedeni panogi eden strokovnjak zaradi manjših izdatkov. Pošteno delo bi veliko pomagalo pn izgradnji socializma na vasi.
Pristojni imajo besedo!
Gibanje prebivalstva krškega okraja v mesecu novembru
Bodili so se:
78 dečkov, 50 deklic, skupaj 132.
Poročili so se:
Kramšsr Jože, Dolenja vas, ključavničar in Sternad Marija, Arnovo selo, poljska delavka; Einspiler Zdravko, Brežice, šofer-mehanik in Kunej Jožefa, Žagaj, poljedelka; šepetave Ivan, Gregovce, mesar in Krošelj Marija, Stara vas, nameščenka; Marenčič Jožef, poljedelec, Orešje, in Žniderič Marija, Bukovšek, poljedelka; Mešiček Franc, Gor. Leskovec, kurjač in Jazbec Marija, Gor. Leskovec, poljedelka; Kasner Ivan, Hrastnik, posestnik in Radej Ana, Blanca, gosp. pomočnica; Nena-dič Obrad, Novo mesto, oficir in Volčanšek Angela, Poklek, poljska delavka; Lipoglavšek Martin, Straški vrh, modelirski pomočnik In Muren Hilda, Sp. Vodale, šivilja; Jurman Franc, Senovo, rudar-kopač in Junstek Marija, Dobje, gospodinjska pomočnica; So-tošek Janez, Veliki dol, ključavničar in Bah-čič Marija, Raztez, poljska delavka; Zidarič Franc, Sela, kmetovalec in Fabjančič Frančiška, Anže, posestniška hči; Zupan Ivan, Pn-< čice, poljski delavec in Babič Rozalija, Kostanjek, poljska delavka; Kos Frančišek, Vet-liki Kamen, posestnik in šoln Frančiška, Dolenji Leskovec, kmečka delavka; Dušič Frančišek, Glogovac, telefonist in špoljar Marija, Glogovac, gosp. pomočnica; Omerza Janez, Senovo, poljski delavec in Krevelj Pavla, Lokve, poljska delavka; Divjak Franc, Brestanica, nameščenec in Kovačič Marija, Brestanica, nameščenka; Kovačič Mihael, Bukovšek, kovač in Doržič Marija, Bukovšek, natakarica; Cvetkovič Ilija, Brežice, oficir in Kljajič Nadežda, Zenica, uslužbenka; Vodopivec Jožef, Drnovo, kmet in Srpčič Uršula, kmečka hči, Skopice; Hribar Franc, Pristava, kolar in DuhaniČ Ana, Gazice, kmetovalka; Pflege Franc, Cerklje ob Krki, kmet in Kodrič Ana, Gor. Piročica, kmetovalka; Gramc Jože, Gor. Skopice, študent-tehnik in Grofo-Ijar Andreja, Podlipovca, študentka; Komu-čar Martin, Sobenja vas, kmet in Tomše Ana, Žejno, kmečka hči; Nikolič Konstantin, Krška vas in Kodrič Štefanija, Krška vas, nameščenka; Šinko Alojz, Ponikva, tovarniški del. in Gramc Ana, Krška vas, kmečka hči; Račečič Viktor, Skopice, kmečki sin in Terselič Marija, Gor. Skopice, kmečka hči; Gabrijelič Vekoslav, Krška vas, podoficir in Jankovič Ivana, Krška vas, trg. pomočnica; Zadnik Jakob, Canada, rudar in vdova Jamnik Antonija roj. Piltaver, kmetovalka, Krška vas; Beribak Stanislav, Sobenja vas, krojač in Pungarčio Marija, Brežice, kuharska pomočnica; BaškovČ Franc, Sobenja vas, kmetovalec in Pungarčič Frančiška, Sobenja vas, kmečka hči; Radej Franc, Stara vas, šofer in Rudmon Olga, Stara vas, trg. pomočnica; Sinko Jože, Ponikva, kmetovalec in Hein-bring Amalija, Ponikva, kmečka hči; š to kan Anton, Samobor, mizarski pomočnik in štojs Veronika, Jesenice, tovarniška delavka; Bla-ževič Stanislav, Mali Obrež, poljedelec in Šetinc Rozalija, Sela, peljedel.; Vretič Franc Črne, kovač in Polovič Terezija, Vel. Obrež, poljedelka; Jagodič Jožef, Globoko, telefonski monter in Kopine Ivanka, Vel. Obrež, poljedelka; Cetin Stanislav, Mostec, matičar in Kopinč Danijela, Vel. Obrež, nameščenka;
Volk Jože, Žnpelevee, kmet in Potokar Ana, Zagreb, upokojenka; Požar Anton, Slogonsko, poljedelec in Verbančič Ana, Rakovec, poljedelca; Hotko Jožef, Vrbje, poljedelec in Filipčič Štefanija, Slogonsko, poljedelka; Sku-bič Avgust, Krnicet-Jesenice, tov. delavec in Škoda Ana, Gor. Prekopa, kmetovalka; Bolida Stanislav, Sela, Novo mesto, kmetovalec in Colarič Ivana, Slinovec, gospodinjska pomočnica, Slinovec; žlimen Mato, Planina, kmetovalec in Zugič Jožefa, Podbočje, gospodinjska pomočnica; Jalovec Jožef, Vrbovška vas, zidar in Gramc Neža, Vrbovška vas, poljska delavka; Hočevar Frane, Krmelj, ključavničar in Jaklič Julijana, Krmelj, nameščenka; Plazar Franc, Cerovec, kmetovalec in Zupan Ana, Hom, poljedelka; Sotlar Frančiška, Staro dob je, šofer in Rep še Martina, Klinje, šivilja; Pirc Vinko, Leskovec, kmetovalec in Kaplan Marija, Leskovec, gospodinjska pomočnica; Račič Milan, Vihre, kmetovalec in Teršelič Marija, Vihre, kmečka hči; Bajec Stanislav, Velika vas, zidar in Kerin Majda, Velika vas, poljska delavka; Amroi Martin, Studenec, zidar in Šribar Terezija, Nemška vas, poljska delavka; Godler Franc, Stara vas, delavec in Božič Marija, Gorenja vas, delavka; Pšeničnik Franc, Pir-šenbreg, posestnik in Hotko Marija, Brezje, gospodinjska pomočnica; Lipar Viktor, Blatno, delavec in Podgoršek Frančiška, Pavlova vas, delavka; Rožman Anton, Dečno selo, poljski delavec in Ogorevc Ljudmila, Mali vrh, poljska delavka; Verstovšek Franc, Pir-čenbreg, posestnik in Cizelj Pavla, Globoko, gosp. pomočnica; Travnikar Martin, Pišece, poljski delavec in Kocjan Antonija, Podgorje, poljska delavka; Agrež Ivan, Mali vrh, cestar in Denžič Jožefa, Mali vrh, polj. delavka; Okrošek Anton, Pečice, kmečki sin in Kla-kočer Marija, Pečice, kmečka hči; Krivec Mihael, Križe, poljedelec in Brezovec Jožefa, Križe, kmečka liči; Kramer Ferdinand, Poklek, kmečka hči; BahČ Jožef, Kostanjek, rudar in Zupan Štefanija, Pečice, kmečka hči; Umek Franc, Mrčna sela, kmečki sin in Kostanjšek Marija, Gradišče, kmečka hči; Omcr-zel Ludvik, Poklek, rudar in Kunej Ljudmila, Gorjane, kmečka hči; Kladnik Franc, Žarkov Dol, gaterist in Božič Ivana, Žnrkov dol, kmečka hči; Pompe Franc, Štore, kovač in Čuješ Božidara, Sevnica, tovarniška delavka; Petakovič Karel. Stara vas, tovarniški delavec in Rakič Vukoslava, Stara vas, laborant-kinja; Dimc Rudolf, Leskovec, tovarniški delavec in Poljšak Albina, Videm, tovarniška delavka; Kerštinc Martin, Krško, nameščenec in Kranjc Marija, Žice, delavka; Levičar Franc, Cesta, delavec in Kučič Marija, Gora sv. Lovrenca, gosp. pomočnica; Vahčič Adam, Llbna, elektromonter in Vodopivec Zofija, Dolenja vas, gospodinjska pomočnica; Levičar Valentin, Sela, kmet in Grabner Ljudmila, Sela, kmečka hči; Kralj Janez, Celine, avtokolar in Tomažin Kristina, Brezje, kmečka delavka; Maznik Alojz, Ravne, posestnik in Janškovee Marija, Ravne, posestniška hči.
Umrli so:
Umek Alojzija, Mali vrh, stara 68 let; Kostanjšek Terezija, Sromlje, stara 67 let; Kel-her Ivan, Zg. Obrež, star 24 let; IvanŠck
Frane, Arnovo selo, star 81 let; Haler Martina, Artiče, stara 20 dni; Haler Jože, Artiče, star 20 dni; Knez Slavko, Dolenja vas, star 25 let; GerŠak roj. Vuk Jožefa, Dekmanca* stara 69 let; Kramer roj. Planinc Marija, Srebemik, stara 83 let; Gregl Elizabeta, Kunšperk, stara pol ure, novorojenček; An-talovič Janez, Stara vas, star 70 let; Pintarič roj. Šneberger Jožefa, Bizeljska vas, stara 80 let; PetrišiČ roj. Pinterič Marija, Sp. Su-šica, stara 73 let; Dernikovič Marija, Orešje, Stara 81 let; Putrih Jožef, Zagreb, star 86 lot; Trpine Alojz, Klad je, star 26 let; Glavač Luka, Gabrnik, star 74 let; Jekaš Franc, Pod-zavrh, star 49 let; Janežič Marija, Veternik, stara 88 let; Podlesnikar Marija, Boštanj, stara 74 let; Vutkovič roj. Likar Alfonza, Brestanica, stara 45 let; Omerzu roj. Ja* Frančiška, Brestanica, stara 39 let; Zakšek Jožefa, S telovnik, stara 71 let; Miklavčič Martin, Brestanica, novorojenček; Kink Marija, Presladol, stara 72 let; Malus Hilda, Brestanica, stara 2 meseca 25 dni, Golob roj. Brinjevec Ana, Brežice, stara 65 let; Gračar Ana, Blanca, stara 27 let; Povh Frane, Bregansko selo, star 69 let; Mlinarič Anton, Metni vrh, star 69 let; Uranič Franc, Re-štanj, star 66 let; Zagmajster Miha, Podgorje, star 49 let; Ogorevc roj. Denžič Ana, Bukovšek, stara 69 let; Skoberne Vladimir, Brezje, star 7 let; Pospeh Vincenc, Brestanica, star 46 let; Šajn Darko, Cerklje, star 2 meseca 28 dpi; Lajkovič Terezija. Črešnjice, stara 72 let; Grojzdek Andrej, Župeča vas, star 27 dni; Bukovec Frančiška, Gor. Težka voda, stara 24 let; Papež Marija roj. Lazer, stara 23 let; Sintič Jožefa, Prušnja vas, stara 1 leto 7 mesecev; Merslavič Marija roj. Kopčič, Slogansko, stara 80 let; Golobič Neža, Sela, stara 80 let; Kobler Peter, Sela. star 72 let; Hotko Marija roj. Kunst, Župelevee, stara 78 let; Požar Jože. Mihalovec, star 82 let; Škorjanc Roza roj. Knez, Dobova, star* 67 let; Jontes Frančiška roj. Sladič, Pod-bransko, stara 50 let; Razpet Jože, Nunski log, star 63 let; Podpadec Amalija roj. Majcen, Krmelj, stara 68 let; Žganzar Janez, Krmelj, star 60 let; Mlakar Kristina roj. Kilav, Gorenja vas, stara 49 let; Cizerle roj. Čučnik Marija, Pristava, stara 87 let; Kosoran Marija roj. Žabkar, »Jelše, stara 74 let; Travnikar Terezija, "Podgorje, stara 73 let; Ncče-mar Marija, Brod, stara 77 let; žibert Janez, šutna, star 17 dni; Gramc Alojz, Podbočje, star 41 let; Sintič Neža, Planina, stara 56 let; Močkan Franc. Mali Kamen, star 8S let; Bogolin Martin. Veliki Dol, star 1 leto; Hlastan Franc, Šeden 49, star 49 let; Lasi-čar roj. Lužar Marija, Vel. Kamen, star* 89 let; Vrisk Mihael, Ledina, star 78 let; Povodnih Leopold, Sevnica, star 1 leto 19 dni; Fabjan Vera roj. Gomilar, Gabrijele, stara 70 let; Majcen Janez, Polje, star 77 let: Mii-* narič Marija, roj. Štih, Tržišče, stara 67 let; Merčnik Jakob, Tržišče, upokojenec, star 64 let; švaljšak Venčeslav, Tržišče, star 40 let; Podkrajšek Rafko, Stari grad, star 18 let; Rodman Jožica, Stara vas, stara 2 leti; Zupančič Jožefa, Pleterje, užitkarica, stara 6T let; Kranjc Jožef, Mrzla planina, star 47 let; Klemenčič Marija, Gmajna, stara 80 let; Gra-dečak Elizabeta, Raka, novorojenček; Grade-čak Milena, Raka, novorojenček.
©režiš 6i pohod
Padla sta še dva strela, toda medtem je tudi že nekdo od naših vžgal. Neki bledoličen, a že malo starejši možakar je obležal na vogalu hleva. Tri njegove pajdaše pa smo ujeli pod »marofom«, kjer so se skrivali za deskami in pod vozovi. Vsem smo vzeli puške in naboje. Na kratko so nam povedali, da so jih Nemci poslali v predhodnico. Ko smo jih vpraševali, kje so Švabi in koliko jih je, niso prav nič vedeli. Tovariš Stane jim je dal na izbiro dvoje: Ker so kot domačini dobro poznali kraje, naj nas vodijo tako, da se izognemo Švabom, ako pa nas mislijo preslepiti, jih čaka krogla. Morali so se sezuti in nam kazati pot, na katero so takoj pristali in bili so kar nekako ravnodušni in nič se jim ni dosti mudilo. Računali so, da bo prišlo do borbe in tako bodo lahko zbežali. Ko smo dospeli do gozdička, se čelni nenadoma ustavijo. Nekaj sto metrov pod njimi je bilo polno Švabov, od vrha preko gričev pa se je tudi pomikala kolona. Pomaknili smo se malo v notranjost gozdička ter zavzeli za robom položaj.
Na našem položaju je bila največja tišina, vendar je takrat vsak mislil na mnogo stvari, pa tudi na to, kako se bo vse to končalo. Kdo bo prvi vžgal?
Švabi so počasi lezli v breg, eni pa navzdol, delali so nekakšno podkev ln po tem smo sklepali, da nas nameravajo obkoliti. Glo-
bok sneg jih je močno oviral, kar je bile za nas na eni strani ugodno, na drugi pa ravno tako slabo, ker smo vedeli, da bomo imeli težak umik. Njihovi glasovi so prihajali vedno bliže, toda prav počasi.
»Ogenj!« pretrga nenadoma tišino glas komandanta. Nekaj črnih kep se je takoj valjalo po snegu. Po nekaj sekundah so navalili tudi Švabi. Čeprav so bili mnogo bolje oboroženi kot mi, vendar s prvim udarcem nismo imeli nobenega ranjenega niti mrtvega. Sneg se je usipal z drevja na nas, a pred položajem se jo kar kadilo. Borba je trajala približno kake četrt ure, pa nismo imeli še nobene žrtve. Vendar je postajal za nas položaj vedno bolj resen. Nemci so pričeli pritiskati z obeh strani in bilo jih je preveč za nas. Treba se bo umakniti. Toda kod? Gozdiča je le za dobro ped, okrog nas sami vinogradi, desno sama čistina in ta vražji sneg, p* katerem ne moreš teči, pač pa se kobacaš kot medved.
Kod torej? Navkreber je nemogoče, naravnost v švabski ogenj tudi ne, preostane nam le dolina na desni in to je izbral tov. Stane.
»Za mano, rešujte se, kakor kdo more!« je zaklical in že žagani! v čistino. Nihče ni pomislil, da bi Sel svojo pot, vse je sledilo komandant*, M je bil na čelu. Ogenj iz Švab škrga orožja je ne-
nadoma utihnil. Kaj vraga pa je zopet to? Ali nam mislijo te mrcino prerezati nekje pot ali kaj? Ni bilo ne eno ne drugo. Pač pa so Nemci bili v prvem hipu tako iznenadeni nad tem drznim skokom, da so kar pozabili streljati. Bili so prepričani, da bodo na čistem pokosili vse.
Molk na švabski strani je trajal morda minuto, toda za nas je to pomenilo mnogo. Ponovno se je usula toča krogel in sikalo je nad glavami in pod nogami. Prvi je padel tov. Don. Čeprav so mu pomagali tovariši delati gaz, vendar ker je bil malq prej ranjen, je težko stopal za nami. Nekaj minut nato je padel tov. Jur-Šprajc Peter, doma iz Megojnic pri Celju. Bil je eden starejših komunistov, ki je imel za sabo že mnogo političnih aretacij in je malo pred razsulom stare Jugoslavije prišel iz taborišča Bileče. Nekaj sekund nato je padel pred menoj mlad tovariš 20 let. Bil jo Juvan, partizansko ime se spominjam, a pravega ne. Doma je bil iz Trbovelj, sin proletarca. Zadela ga je dum-dum krogla prav v glavo. Preskočil sem ga, kajti, da bi kdo koga nosil, ni bilo niti misliti. Vsak je v tem trenutku videl isto usodo. Odmetavali sme nahrbtnike v sneg, da bi nam bilo čim laže. Nemci so gotovo mislili, da so to vse pobiti partizani, vendar vsaka krogla ne zadene ln tudi to pot ni. Med borbo so padli izdajalci, katere smo vodili : s seboj. Padla sta še dva tovariša, katerih imen se ne spominjam.