109
Čižek
Č i i e k (Mngilla Spimis, Zeisig) je lepa, majhna ptica pevka. — Kljun-ček ima podolgast in ioničast, ki je nekoliko zakrivljen. On ima zgoraj te-lenkasto perje, spodaj pa ruineno. Peroti ima temno-črnikasti, tudi rep je črn. Samec je naiadno bolj fernkast nego samica: a mladiči so bolj belk&ste barve. Največ čižkov prebiva v Švediji in Norvegiji. pa tudi na Rnskem jih je muogo. Najdemo ga tudi po goratih krajih malo ne vse Evrope. V se-vernej Ameriki ga dosihdob še nijso našli. Oižek pride navadno po zimi k nam; po leti biva rad v hribih. Gnezdo si nareja po smerekab., ter je zna tako skriti, da je težkc najdeš.   Čižek je drobna in jako priljnbljena ptiSiea.
Slavni Ncnmann pripoveduje oTako o njem: rCižek je vednovesel, hiter in predraen ptiček, on pazi na fistoto svoje obleke; vedno skaklji scm ter tja, prcpeva in vabi drnge pidčiee k sebi; nikoli ue miruje, uego veduo skače in leta od veje do vcje.   Še cel6 na zemlji ga nema mird." —
Samec čudovito naglo leta; senica niu se še primerjati ne more. Nje-govo petje se glasi: rtrotet, tretetet, di, di, didiiaj, dididlidlidajdanan.1' Gospodi so je ta ptieek zel<5 priljubil in često ga najdemo v sužnosti med kanarCki, s katerimi se rad dniži. Tudi naučljiv je. Hoffmann prari: nImel sem v kletki več ptiCkov; med njimi tudi ve6 čižkOT. Jeden je bil posebuo krotak. Kletka je Tiaela v vrtu. Komaj sem kletko odprl, imajofi v roci konoplje, zletel mi je takoj Kžek na roko, pobirajčč mi zrnje z nje. — Na to je zopet sfrf-al v kletko. Necega dne je priletelo tg5 6ižkov na vrt, ko sem imel poprejSnega čižka naroki. Jedva je sliSal STOJe brate, spustil seje k njim. — Sedeli so ysi skupaj na drevesu in prijazao pozdravljali novo do-Slega brata. MenU sem, zdaj je čižek zame izgubljen, uikoliga Tečne bodem imel; a varal sem se; vzel aem v roko konopelj in privabil sem ga zopet na roko, kjer sem ga mehko prijel za nožico in vtaknil v kletko. Še ceW drugi to-variši so se mi približali." — Tudi jaz, bivši dijak v Gorici, imel sem tacega krotkega iiaka. Večkrat scm odpil kletkina vratca, ter mu sem Sel po TOde, pustivši kletko odprto na oknu; a nikdar nij čižek pobegnil iz kletke. A ne-cega dne se je bil malo nstrašil in jo afrčal na bližno sosedovo streho; jaz Tzamem, kakor po navadi, orehovo zrnice \a tako privabim čižka na roko, kjer ga rahlo priniem in vtaknem v kletko. Iz vsega tega Tidite, otroci, kako krotek iu dcinafi je ta ptiJek. Gotovo je vsak, kdor ima ptičke rad, vse te lepe lastnosti opazoral na njem. — Čižek svoje mladiSe pita s čirički. V sužnosti mu navadno dajfjo koaopljiuega semenja. Samiea valf samo jedeu-krat v leti. Izvalivši jediio jajce, takiij sede ua iije. Lakomi pti&rji nemajo za drobnega čižka nobene milosti.
Anton Leban Mozirski.