Glasilo Zveze sindikatov Slovenije, glavni urfdnik: Dušan Gačnik. odgovorni, uredniki Andrej Ulaga,- v. d. DELAVSKA ENOTNOST št. 12 — leto XXXXI Bolj smelo in vztrajno Vse bolj vneto in prepričljivo drug drugemu dopovedujemo, da smo ekonomsko in tehnološko preveč odvisni od tujine, še posebej od industrijsko razvitega sveta. Pri sklepanju pogodb o gospodarskem sodelovanju s tujimi partnerji smo marsikdaj v neenakopravnem položaju. Najemanje novih kreditov v tujini z vse večjimi obrestnimi merami nas postavlja v še večjo finančno odvisnost; nepremišljeno kupovanje tujih licenc — ob hkratnem zanemarjanju razvoja lastnega znanja, pa krči naše dolgoročne možnosti za samostojni gospodarski napredek. O teh aktualnih in žgočih gospodarskih vprašanjih v naši republiki bo tekla beseda na seji republiškega sveta ZS Slovenije. Na njej bomo poskušali preučiti, ali je vloga sindikata pri spodbujanju izvoza zadovoljiva, ali je najširše sindikalno članstvo dovolj seznanjeno z najbolj perečimi problemi trdega boja s tujo konkurenco, ali širok krog delavcev resnično razmišlja in soodloča o smotrnejšem »korakanju« na mednarodnem trgu dela in kapitala. Vsakodnevni utrip delovnega ritma v tovarnah, ropot strojev in potne srage tekstilnih, kemijskih, trgovskih,, režijskih in drugih delavk in delavcev so le zunanji videz velikih naporov, ki jih vlagamo v našo največjo CZvtogi sindikatov pri vključevanja združenega dela r mednarodno delitev dela bo v petek. 26. marca, razpravljal republiški \vet /SS. »naložbo«, v gospodarsko stabilnejšo samoupravno družbo. Kljub svetovni ekonomski krizi in »na gosto posejanim« ovirani doma so naša prizadevanja^ uspešna, saj smo lani zmanjšali zunanjetrgovinski primanjkljaj, v nekaterih delovnih organižacijatTpa še lahko postavljajo z večjim pokrivanjem uvoznih potreb z izvozom izdelkov na zahodnoevropsko tržišče. Slovenijaceste-Tehnika, Emona, Slovenijales indic nekatere organizacije pa se počutijo vse bolj »domače« na tržiščih neuvrščenih in dežel v razvoju in s prisluženimi devizami krepijo lastno konkurenčno sposobnost in naš gospodarski položaj v celoti. Žal je tako uspešnih organizacij še vse premalo. Večje takih, ki se izvoza lotevajo bolj kampanjsko in z ozkega podjetniškega vidika, ne da bi hkrati upoštevali širši družbeni interes. Praviloma so v teh okoljih delavci odrinjeni od odločanja o ekonomskih odnosih s tujino, ker sindikat in druge subjektivne sile niso bile dovolj vztrajne pri uveljavljanju neposrednih interesov delavskega.razreda in vseh delavcev. Poglobljena razprava o teh in drugih vsebinskih vprašanjih je torej potrebna in koristna. Pa ne zato, da bi ponavljali stare resnice o jugoslovanski »uvozni« miselnosti, podcenjevanju sodelovanja z deželami v razvoju, neizkoriščenih možnostih razvoja višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja, neupoštevanju vračanja naših delavcev na začasnem delu v tujini in podobno, ampak zaradi ekonomske nuje po načrtnem in strateško zasnovanem nastopanju na tujem. To pa pomeni, da se moramo še pogumneje podati v neizprosen boj s konkurenco na mednarodnem trgu, še zlasti tam, kjer imamo gospodarsko prednost. Ta pa se ne kaže le v žuljasih delovnih rokah, ampak tudi v bogatih delovnih izkušnjah in nakopičenem lastnem znanju, ki ga pravzaprav niti nimamo tako malo. Treba ga je le razvijati in bogatiti z novimi znanstvenimi snovanji in z lastno ustvarjalnostjo. Emil Lah Foto: Marjan Pfeifer Kaj o tem menite vi? Iz pisem nekaterih upokojencev, ki jih dobivajo uredništva nekaterih časopisov ob razpravah o novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je moč izluščiti, da se naši upokojeni delavci kaj radi zjezijo nad neupravičeno visokimi razponi v pokojninah. V mnogih primerih imajo prav, saj njihove pokojnine niso odraz minulega dela, temveč bolj tega, ali je nekdo delal v akumulativni dejavnosti ali narobe, imel tak ali drugačen položaj itd. Še posebej so nejevoljni upokojeni rudarji — kopači, kajti njihove pokojnine niso skladne niti z vloženim minulim delom niti z osebnimi dohodki, ki so jih prejemali kot aktivni delavci. Gre namreč za to, da se rudarjem še do pred kratkim v pokojninsko osnovo niso šteli najrazličnejši dodatki. Drugače je šele v zadnjem obdobju, še zlasti od tedaj, ko so dodatke vgradili v sistem delitve osebnih dohodkov (vključeni so v sestavljenost rudarskih del in opravil), kar rudarjem omogoča, da se v pokojninah odraža tudi njihovo delo pod zemljo, težke delovne razmere in podobno. Ker je torej to vprašanje sistemsko rešeno, o tem (vsaj naravnost ne) ne govori novi zakon o pokojninskem in invalidskem Zavarovanju. Ostaja pa vprašanje, kako popraviti krivico. ki se je zgodila tistim rudarjem, ki prejemajo danes tildi zaradi neupoštevanja dodatkov celo do 50 odstotkov nižje pokojnine. Roko na srce: nekaj bo treba storiti, kajti takšne stvari ne sodijo v urejen sistem socialističnih samoupravnih odnosov. To ugotavlja med drugim tudi republiški odbor sindikata delavcev energetike, ki se je v akcijskem programu za uresničevanje stališč 3. konference ZSS zavzel ža uksladitev oziroma ustrezno va-loriziranje pokojnin. Da res ni vse v redu. nam govori tudi dejstvo, da se posamezna rudarska okolja zavedajo krivice, ki je bila storjena upokojenim rudarjem, zato poskušajo to na različne načine popraviti oziroma ublažiti. Tako na primer velenjski rudarji upokojenci prejemajo deputat. To sp jim omo- gočili njihovi aktivni stanovski tovariši, ki so lani porabili približno četrt delovnega dne. da so uresničili to solidarnostno obveznost do svojih upokojencev. Ni pa tako v zasavskih premogovnikih, kjer je rudarjev upokojencev veliko več kot v Titovem Velenju. Tam pride skoraj na vsakega rudarja po en upokojenec. Najbrž je prav to razlog, da se tudi v revirjih niso odločili tako kot v Titovem Velenju, kar pa je upokojence v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju hudo zjezilo, kar pričajo tudi njihova ogor čena pismaf. Sprašujemo: kaj o tem meni konferenca sindikata REK Edvarda Kardelja Zasavje? Uredništvo DE IZ VSEBINE: Okrogla miza DE o uresničevanju kadrovsko izobraževalne funkcije v združenem delu Kadrovska služba — križišče informacij o razvoju in potrebnem znanju Stran 2—-2 Delavci TGA Boris Kidrič Doklej bodo delavci nasedali lažni solidarnosti? Stran 6 V tej številki Glasilo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Zveze društev upokojencev Slovenije VZAJEMNOST St. 3 VSREDISCU POZORNOST! 25.marca 1982 stran 2 ★ DE V prostorih Delavske enotnosti so se ta teden sestali predstavniki organizatorjev in pokroviteljev »Pohoda po poteh partizanske Ljubljane«. Dogovorili so se, da bo ob letošnji prireditvi, ki je posvečena 40-letnia SNOUB in 40-letnici izhajanja Delavske enotnosti, izšla posebna brošura' v kateri bodo vsi podatki o tej najbolj množični prireditvi pri nas in o obeh jubilejih. Slika: A.Agnič Kako uresničevati stališča in usmeritve .?. konference ZSS o socialni politiki in varnosti delavcev? O tem je tekla beseda tudi na nedavnem posvetu slovenskih sindikalnih delavcev v Ljubljani. Dogovorili so se,-da morajo biti akcijski programi za uresničevanje omenjenih stališč kratki in konkretni. Slika: Andrej Agnič V pogovoru, ki ga je imel podpredsednik slovenskih sindikatov Martin Mlinar s predstavniki sindikatov podravske regije, so razgrnili kopico težav, s katerimi se ta čas sooča gospodarstvo na tem področju. Poleg tega so se polotili tudi problematike delitve osebnih dohodkov, izobraževanja pravkar izvoljenih delegatov, samoupravnega dograjevanja nekaterih sozdov itd. • Slika: Dragiša Modrinjak IzmmjmmmMmmmmmmmmMMmmMmmmmfmmmitm S: 1 I Kabinetni pouk v Železniškem šolskem centru (A. Agnič) ^ Okrogla miza DE. O uresničevanju kadrovsko-izobraževalne funkcije v združenem delu 1 Kadrovska služba — I križišče informacij | o razvoju in potrebnem znanju i V okviru priprav na 9. kongres slovenskih komunistov je uredništvo Delavske enotnosti zanimalo, kako v združenem delu ocenjujejo rezultate usmerjenega izobraževanja in kako so organizirane kadrovske službe. Okrogle mize, ki smo jo pripravili, so se udeležili Boris Mužič, predsednik programskega sveta šole za usposabljanje S5 kadrovskih delavcev in Milan Regovc, predsednik koordinacije za » kadrovske službe in vodja delegacije GZS v družbenem svetu za vzgojo jn izobraževanje, oba vodilna kadrovska delavta v sozdu w Iskra, Ivo Furlan, član odbora za izobraževanje kadrov pri GZS in SS! Milan Pavliha, ravnatelj Šolskega centra PTT. | ------------------------------------------------------------------------- §v DE — Gospodarska zbornica in sindikati so bili pred približno dvema le- SV torna organizatorji posveta o kadrovsko izobraževalnih službah. Posvet je bil SSJ vsestransko zastavljen. Kaj se je od takrat spremenilo in ali smo kadrovske službe bolje usposobili? Milan Regovc: Z republiškim posvetom, ki je bil junija leta 1980, smo do-JSS segli dve stvari. Temeljito smo analizirali kadrovske dejavnosti v Sloveniji. 5SS Ugotovili smo, da ima kakršnokoli kadrovsko dejavnost manj kot polovica §§ ozdov. Stopnja njene razvitosti je izredno različna. Ob velikih sistemih so JnS tudi nekatere manjše organizacije to dejavnost zgledno organizirale. Drugič smo na posvetu opredelili, kakšna naj bi bila delitev dela kadrovske dejavnosti na posameznih ravneh. Ugotovili smo, da v tozdih ne potrebujemo kadrovskih služb, ampak rabimo tam le nekoga, ki bo opravlja! nujno operativno delo. Kadrovske službe naj bi se oblikovale na ravni delovne organiza-cije. Tretji uspeh pa je, da smo opravili temeljito analizo kadrov v tej de jav-nosti. Ugotovili smo, da je zasedba sila pestra. Na področju kadrovske de- so zelo različno uspeli. Medobčinske zbornice in medobčinski sindikati so se prav tako 18. Tovrstnemu kadru nismo posvečali posebne skrbi, čeprav smo NS jih iz šol v vsem povojnem obdobju dobili 387. Regijski posveti, ki so sledili. w včasih vedli tako kot nekateri poslovodni organi, ki jim ta razvita dejavnost Nh ne ustreza. DE — Zakaj jim pa ne ustreza? vSS Milan Regovc: So zelo različna mnenja. Eni pravijo, da nam to ni potreb-!S> no, ker bi delavcem kratili samoupravne pravice na tem področju. Sam sem NS prepričan, da to ne more držati. Če bi bilo to res, potem tudi finančnih služb SS ne bi potrebovali. SjS DE — Na osnovi kakšnih podatkov pa naj odločajo samoupravijalci? Milan Regovc: Seveda! Če je strokovno delo razvito, potem je to orožje SS[ delavcev. vv DE — Se pravi, da to službo, ki se ukvarja s človekom, podcenjujemo? Milan Regovc: Tudi na po ^ ozdih ta še najmanj razvita. Predsednik slovenskih sindikatov je obisk v Goriških Brdih, ko se je udeležil slavnostnega sprejema kmetov v zvezo sindikatov, izkoristil tudi za ogled nove vinske kleti v Dobrovi in poglobljen pogovor o samoupravnem organiziranju združenih kmetov. Ocenil je, da ima Kmetijska zadruga »Goriška Brda«, seveda v sodelovanju s svojimi kooperanti, spodbudne razvojne možnosti. Besedilo in slika: Andrej Ulaga Milan Regovc: Tudi na posvetu smo ugotovili, da je od vseh dejavnosti v <5!v ozdih ta še najmanj razvita. \SS Boris Mužič: V vseh analizah ugotavljamo, da kadrovske službe niso ustrezne in da v organizacijskem pogledu niso pravilno postavljene v celot-iNS nem proizvodnem procesu. Dejansko niso sposobne pripraviti, voditi in na-§> črtovati izhodišč za vodenje kadrovske politike, za pdiočanje delavcev in po-^ siovodnih organov. Kadrovskih služb nismo znali organizirati, čeprav veliko govorimo o kadrologiji in imamo precej raziskav, čeprav predvsem po zahodnih modelih. Danes točno vemo, kako naj bi jih organizirali kot neodtujljivo pravico delavca, kako naj bi pomagale k prestrukturiranju gospodarstva, k večji produktivnosti, pa jih vendar potiskamo le v vlogo nekakšnega servisa. Večje asociacije, na primer sozdi, imajo lažje delo, ker so sposobni zbrati podatke in zahtevati spremembe, manjše pa stoje ob strani. Nismo povedali, kdo bo združil te njihove interese in potrebe v občinah in regijah- DE — Ali so v vseh občinah občinske kadrovske službe? Boris Mužič: So, vendar so različno razvite. Najbrž smo jih razvijali podobno kot v gospodarstvu... Milan Regovc: Mislim, da imamo kadrovske službe v dokumentih dobro opredeljene. Toda v praksi stvari odpovedo. Ravno na zadnji seji odbora za izobraževanje Gospodarske zbornice smo sprejeli akcijski načrt, da bi strokovne skupine iz organizacij z razvitimi kadrovskimi službami pomagale organizacijam, ki nimajo svojih strokovnih moči pa želijo pomoč. Pripravili smo tudi nomenklaturo poklicev kadrovskih delavcev in si prizadevamo, da bi uveljavili redno izobraževanje takih kadrov. Stvari se torej premikajo, vendar je še vedno premalo družbene podpore, tudi sindikati se premalo vključujejo. l DE — Pa so kadrovske službe dovolj miselno in delovno povezane s službami, ki načrtujejo tehnološki razvoj? Milan Pavliha: Že na tem posvetu, ki nam je zdaj za izhodišče, smo ugotovili, da so delavci kadrovskih služb premalo vpeti v razvoj delovnih organizacij, da so izolirani. DE — Kakšno vlogo ima šola za kadrovske delavce na Brdu pri Kranju? Boris Mužič: To ni šola, je center za usposabljanje kadrovskih delavcev. Kadrovska politika bi morala biti vpeta v vse veje celovitega proizvodnega procesa. Ne more biti planiranja brez kadrovske službe, ne razvoja, ne tehnologije. Če kadrovske funkcije nekateri, zlasti poslovodni kadri, ne bodo cenili iaspoštovali, potem je zaman tudi to usposabljanje. Vzemimo konkreten primer. Zdaj pripravljamo programske zasnove za visokošolsko izobraževanje. Kadrovik se mora o tem pogovarjati s strokovnjaki iz razvoja, tehnologi. Ti morajo dati pripombe na program, ki ga bo on posredoval delega" tom v posebni izobraževalni skupnosti. DE — Belavd torej nt morejo postati nosilci kadrovsko izobraževalne po' litike, če ne dobijo strokovnih predlogov, variant? Boris Mužič: Križišče informacij je kadrovska služba. Ta informacije oblikuje, analizira in posreduje naprej. Če kupimo licenco, moramo vedeti, kakšen kader bomo potrebovali. Kadrovske službe pa postavljamo v položaj, pa nov program že imamo, one pa naj potem razmišljajo o potrebnih kadrih- Milan Pavliha: Če smo rekli, da bo resničen preobrat v vzgoji in izobraževanju moralo napraviti združeno delo, potem je jasno, da so v posebnih izobraževalnih skupnostih še večje težave. Če že same delovne organizacije nimajo dolgoročnih okvirov, kako naj.se potem usklajujejo različne delovne organizacije v posebni izobraževalni skupnosti in kake naj se končno sporazumevajo z izvajalci izobraževanja. DE —Pri usmerjenesii izobraževanju vseskozi govorimo, da gre za družbeno ceformo. Milan Pavliha: Če je družbena, potem je tako. Gre za planiranje kadrovsko izobraževalnih potreb, usmerjanje delavcev v izobraževanje, progi ant1' ranje, organiziranje in izvajanje ter končno vrednotenje izobraževalnih rezultatov. V SREDISCU POZORNOSTI 25. marca 1982 stran 3 ★ DE DE — Kdaj se je začelo posebno usposabljanje kadrovskih delavcev na Brdu? Boris Mužič: Začeli smo lani, sedaj je vključena četrta skupina. V vsaki skupini je okrog 25 sodelujočih, tako da smo doslej vključili okoli 70 delavcev. To usposabljanje se šele oblikuje. Želimo predvsem izmenjavo izkušenj iz prakse in Različne organiziranosti kadrovskih služb. DE — Kakšne pa so izkušnje kadrovskih delavcev, ki prihajajo na usposabljanje? Boris Mužič: Analiza podatkov, ki jih zbiramo, je signal, kje so konkretne pomanjkljivosti na različnih ravneh kadrovskih služb v Sloveniji. Milan Regovc: Težava v naši družbi nasploh je, da je malo organizacij, ki bi poznale svoj razvoj. Odtod izvirajo tudi slabosti pri kadrovskem načrtovanju. Zato bi morala prevladati ideja, ki jo imamo vgrajeno v vse dokumente, da bi namreč moralo izobraževanje za poklice pomeniti osvajanje širokih znanj. Danes, ko pripravljamo programske zasnove za visoko šolstvo, se srečujemo s težnjami, da bi programe še bolj razdrobili. Če to dopustimo, bomo v prihodnje imeli še bolj neustrezne kadre. Težava povezovanja tehnološkega in kadrovskega načrtovanja je v tem, ker bo strokovnjak prišel v delovno organizacijo šele po devetih letih usmerjenega izobraževanja. Malo-katera delovna organizaci ja pa točno ve. kakšne kadre bo takrat potrebovala. Edino, na čemer danes gradimo, so minimalni kazalci. Toda teh učencev, ki jih danes vpisujemo, ti kazalci ne zajemajo več. Vendar smo se dogovorili, da bomo drsno planirali in podatke sproti dopolnjevali. Če to ne bo obveljalo, potem bomo čez dve leti spet delali na pamet. DE — Zadnji dve leti vedno bolj spoznavamo, da načrtov zaposlovanja ne moremo ločevati od načrtov izobraževanja. Še vedno pa imamo težave s pomanjkanjem nekaterih kadrov, zlasti tehničnih. V Iskri bi menda takoj lahko zaposlili 120 elektroinženirjev. Boris Mužič: Mladino moramo navdušiti za tehnična znanja. V Iskri smo začeli s’Pionirskim listom, s tehničnimi članki: kak« lahko razumeš računalnik, kako deluje telefon, napisano za otroke! Iz tega smo naredili tekmovanje, ga vključili v Veselo šolo. Imeli smo tudi predavanja, različne oblike, da bi vplivali na miselnost staršev in vzgojiteljev. Res gre za prevrednotenje naših vrednot, za drugačen odnos do tehnike. Milan Regovc: Pri pridobivanju elektro kadrov na srednji stopnji nimamo nobenih težav. Vse akcije, ki smo'se jih lotili, so pripomogle, da moramo danes učence celo odklanjati. Drug problem pa so kadri na visoki stopnji. Vpisanih ni tako malo, je pa izredno velik osip. • DE — Ali drži, da je večji osip med tistimi študenti, ki prihajajo iz srednje tehniške šole? Milan Regovc: Ta problem sem zasledoval 15 let in moram reči, da zdaj ni več take razlike, kot je bila. Dejansko šobili tisti, ki so se vpisovali pred desetimi, petnajstimi leti, večinoma neuspešni. Topa zato, ker so bili visokošolski programi grajeni na gimnazijskem programu. Če se je tehnik vpisal na elek- DE — Kako je z žensko v elektro poklicu? Na šolah jih skoraj ni, med zaposlenimi pa jih je kar polovica. Milan Regovc: V Iskri je zaposlenih okoli 52 odstotkov žensk, tako razmerje je tudi v proizvodnji. V elektro šoli imamo sorazmerno malo deklet, mogoče jih je lani bilo 50. V elektroindustriji brez žensk ne moremo. Imajo nekatere ročne spretnosti, ki jih moški nimamo. Toda dekleta se vpisujejo v različne »ženske« poklice, potem pa se zaposlujejo pri nas. Včasih je bilo v Iskri zaposlenih okrog 100 frizerk. DE — Kako v Iskri spreminjate takšno stanje, morda z izobraževanjem žensk ob delu? Milan Regovc: Za študij žensk ob delu nismo storili veliko. Za izobraževanje ob delu pa nasploh upada zanimanje. Na srednji stopnji še nimamo prilagojenih programov, od zaposlenih, ki že imajo določena znanja pa ne moreš zahtevati, da gredo v prvi letnik po isti poti kot učenci. Po drugi strani pa upada tudi izobraževanje na višji in visoki stopnji. Če vemo, da se je veliko število absolventov tehniških smeri preusmerjalo v humanistične vede, potem je to upadanje po moje koristno, saj ljudje ostajajo v tehničnih strokah. DE — Ali delovne organizacije izpolnjujejo tisto zakonsko določilo, ki pravi, da morajo vsaj enkrat letno objaviti interne kadrovske razpise? Milan Regovc: Iskrine tovarne ga objavljajo, pretežna večina že zelo dolgo. Za to je enostaven razlog: delavci hočejo vedeti, v kateri smeri se lahko izobražujejo. Lani smo imeli v izobraževanju ob delu 1446 delavcev, od tega na tretji stopnji 121, na visoki 1 18, na višji 631, na srednji 470, na poklicni pa 103. To je bilo že usklajeno in je odraz razpisa. Beg iz proizvodnih poklicev se je precej zmanjšal. Milan Pavliha: V preveliko improvizacijo sedaj ne smemo iti tako, da bi samo reducirali programe redne šole za študij ob delu. Boris Mužič: Če se kažejo velike potrebe po izobraževanju ob delu, nikakor ne bi smeli zmanjševati ravni tega izobraževanja, sa j bi si s tem naredili medvedjo uslugo. DE — V srednjem usmerjenem izobraževanju smo pristali na 82 programih, v visokem šolstvu se programi še naprej drobijo, razen tam, kjer se je vpliv uporabnikov že uveljavil, pa tudi študentje kot subjekti izobraževalnega procesa. Boris Mužič: Pri nas strokovnjaki iz proizvodnje po posameznih področjih pregledujejo programe. Na ta način zberemo ustrezne podatke. Imamo pogovore po skupinah z delavci, ki so končali visoko šolo in so pri nas do pet let. Ti lahko naj,bolje povedo, kaj so iz na fakultetah pridobljenega znanja lahko koristno uporabili v proizvodnji. Hkrati nam bo ta informacija dala odgovor, kaj je potrebno vključiti v program usmerjenega izobraževanja. Obenem bodo razvojni strokovnjaki povedali ^kakšno znanje bodo naši strokovnjaki potrebovali; kam gredo telekomunikacije, laserski sistem, satelitski sistem; drugi spet za polprevodnike; skratka kadrovsko bodo ovrednotili naše ra- tro fakulteto, je o elektrotehniki že precej vedel. Znal pa je premalo matematike in fizike. Zdaj, ko je vpis uravnotežen, razlik skoraj ni. DE — Katera šola je po vašem zdaj matična za elektrofakulteto, tehniška ali naravoslovno matematična? Milan Regovc: O tem ni dvoma. Vztrajamo, da je to elektrotehniška. Sicer bomo ostali tam, kjer smo bili. Visokošolske programe moramo graditi na strokovni izobrazbi iz srednje šole.- DE — Uporabniki elektro kadra niso samo v elektrogospodarstvu, temveč tudi drugod. Milan Regovc: V elektro stroki zaposlujemo 40 odstotkov elektrikarjev, ostalih 60 odstotkov se zaposli drugod. To razmerje bo šlo še naprej v škodo elektro stroke. Industrija se modernizira in avtomatizira, zato klasični poklici izumirajo, rabijo pa več elektrikarjev in kovinarjev. Leta 1957 na primer v kranjski Savi niso imeli niti enega elektroinženirja, strojnika pa največ dva, danes pa so to izredno iskani kadri. V tekstilni industriji iščejo za vedno bolj avtomatizirane obrate izključno elektrotehnike. DE — Vendar veliki uporabniki kadrov iz elektro stroke — železnica, PTT, vedno ne vidijo v teh kadrih svoj drugi, matični poklic. To se odraža tudi v uporabniških povezavah s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi. Milan Regovc: To je močno povezano s svobodno menjavo dela. Vprašanje je, če smo tu naredili kak korak naprej od tistega, kar smo že imeli. Milan Pavliha: Čez noč premikov v miselnosti ne bo. V kadrovski teoriji je zapisano: kolikor časa se problemi kopičijo, približno toliko časa jih bomo tudi reševali. Zdaj je prišlo do bistvene revolucionarne preobrazbe v gledanju na delo, vendar moramo ugotoviti, da družina in osnovna šola nista pripravljeni na te spremembe. Osnovna šola je še preveč usmerjena v humanistične smeri, učitelji še vedno grozijo učencem z delom kot nečim slabim. Ni-prišlo do politehnizacije, da bi osnovnošolci imeli možnosti za razvoj vseh svojih interesov in nagnjenj v najširšem smislu. Boris Mužič: V osnovni šoli imamo ob vseh krožkih še najmanj tehničnih. Že v otroškem vrtcu pravimo, da so igrače izredno pomembne. Ko pa otrok pride v osnovno šolo, ga za tehniko ne znamo več navdušiti, Milan Pavliha: Pred leti je bil pri poklicnem usmerjanju govor o izbiri poklica, danes pa teorija govori o poklicnih možnostih (karierah), torej o najširših možnostih v okviru vseh delov združenega dela. Moramo se spet vrniti na prevrednotenje dela. izobrazbe in kvalifikacij. Da bodo starši lahko ustreznejši svetovalci otroku, morajo te spremembe začutiti najprej na lastni koži. Če se bo začelo premikati pri vrednotenju dela tam, kjer so zaposleni, če strojepiska ne bo imela večje pjače kot kovinostrugar ali npr. naš dostavljač PIT, potem bomo začutili dejanski premik. Milan Regovc. Pri usmerjanju dajemo prevelik pomen kadrovskim štipendijam. Naj to ponazorim. Na gimnazijah nikdar ni bilo kadrovskih štipendij, pa so bile vedno polne. Za kovinarje jih razpisujemo veliko, pa so sole nezasedene še danes. Milan Pavliha: Rad bi opozoril še na usmerjanje ženske mladine. Na naši PTT šoli je med kandidati ogromna večina deklet, čeprav je delo primerno za ?ba spola. Lahko trdimo, da ostajamo pri tradicionalnih predsodkih glede javnega in poklicnega delovanja žensk. zvojne cilje. Druge oblike sodelovanja so še naši štipendisti, izbor diplomskih nalog. Štipendistom zagotavljamo mentorje, pričakujemo pa, da se bodo povezali z delovno organizacijo in začutili, kdo in zakaj jim daje denar za študij. Pričakujemo, da se bodo že med študijem posvetili tistim vprašanjem, s katerimi se bodo srečevali kasneje, ko se bodo zaposlili. Študente podvezujemo tudi v klube študentov, povezujejo «e z mladinsko organizacijo in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, s klubom inovatorjev. Tako začutijo pripadnost delovni organizaciji. DE — Da postajajo delavci nosilci kadrovsko izobraževalne funkcije, gotovo kažejo razmere, v katerih poteka proizvodno delo učencev. Pravzaprav slišimo, da so se v združenem delu presenetljivo dobro lotili teh nalog. Ivo Furlan: Tudi naš vtis je zelo podoben. Obiskali smo 41 delovnih organizacij in povsod smo naleteli na dobro organiziranost, ugoden odziv delavcev in učencev samih. Presenetljivo je, da so bili s proizvodnim delom zadovoljni tudi učenci naravoslovno-matematične, pedagoške, družboslovne in podobnih smeri, ki se kasneje s proizvodnim delom ne bodo več srečevali. Tudi z njihovim odnosom do dela so bili vsi zadovoljni. V 1MV so nam celo rekli, da so se bolje obnesli od bodočih kovinarjev. DE — Odnos mladih do dela je vse nekako presenetil? Ivo Furlan: Je zelo pozitiven, je pa tudi odraz dobrih priprav. Pri tem so kadrovske službe odigrale veliko vlogo. Moram pa dodati, da smo obiskali predvsem večje delovne organizaci je, kjer so kadrovske službe dobro orga-nizirane in imajo tudi izkušnje pri usposabljanju svojih delavcev. DE — Proizvodno delo učencev poteka med delavci. Nemara delavci zato ta del svojih nalog usmerjenega izobraževanja najbolj neposredno občutijo kot svoj prispevek izobraževanju? Ivo Furlan: V organizacijah, ki smo jih obiskali, ne delajo razlik med svojimi štipendisti in drugimi učenci. Povsod, kjer smo bili, pa so opozarjali, da je 10 dni proizvodnega dela relativno malo in bi radi, da bi zlasti tisti učenci, ki bi jih želeli zaposliti — še za kakšen teden prišli v njihove obrate. DE — Koliko inštruktorjev smo doslej usposobili? Ivo Furlan: Številka se je pred dnevi sukala okoli 3200, jih bo pa še več. saj se njihovo usposabljanje nadalju je. Inštruktorji so po končanih tečajih celo zahtevali, da bi jih še dodatno usposabljali. DE — Predstavniki delovnih organizacij so najprej s strahom govorili, da bodo imeli s prakso velike stroške; gre tudi za vprašanje nagrad. Ivo Furlan: Nikjer niso rekli, da imajo posebne stroške s prakso, gotovo pa ponekod učenci prispevajo k njihovemu dohodku. Drugo so nagrade, saj še ni samoupravnih aktov, ki bi to urejali. IŽE — Naša osrednja družbena zamisel, da je proizvodno delo v funkciji vzgoje, se torej, uresničuje. Ivo Furlan: Prav gotovo. Ni pa bilo povsod enako lahko izbrati primerna dela in naloge, ki bi bila zanimiva in didaktična za učence in koristna za delovne organizacije, DE — Bojazen, da bodo učenci delo samo opazovali, se ni potrdila? Ivo Furlan: Tega praktično ni bilo opaziti. Ta del nalog smo zadovoljivo opravili, pravočasno pa se moramo pripraviti na jesenski del in izbrati primerna dela za učence drugega letnika. Milan Pavliha: Naj na kratko ilustriram prakso učencev PTT centra. Pri nas je biki na proizvodnem delu že pet skupin učencev in ocena je malodane odlična. Za to pa so potrebne široke priprave. Pri nas smo dve pedagoški konferenci v P IT podjetju posvetili prav tem problemom, z organizatorji izobraževanja pa smo delali še posebej intenzivno. Saj ne gre le za usposabljanje inštruktorjev in mentorjev, ampak.za ustvarjanje celotnega vzdušja med delavci. Okroglo mizo pripravihi: Igor Žitnik in Sonja Gašperšič \ 1 | I I Prednost »prvih pri koritu« Statistični podatki, čeprav po svoje »muhasti«, saj povprečja pogosto izkrivljajo pravo slikqvendarle dajejo globalni vpogled v neko dogajanje, v ritem dogodkov. Zadnji podatki o celovitem gibanju cen pri nas so prav alarmantni. Alarmantni, če jih primerjamo s projekcijo predvidene rasti cen v letošnjem letu, po kateri naj cene ob koncu letošnjega leta v.povprečju ne bi presegle 15-odstotnega povišanja glede na raven lanskega decembra. Na drugi strani pa so ti podatki normalni, če jih jemljemo tako kot nekateri poznavalci, ki sodijo, da bodo cene letos rasle ne po resolucijskih načelih, ampak tako, kakor jim bodo narekovali ekonomski odnosi na trgu. Resnica je tudi še na »tretji strani«: podatki govore o psvih dveh mesecih letošnjega leta, ko je še veljal (do konca januarja) odlok zveznega izvršnega sveta o zamrznitvi cen in ko (februarja) zaradi neizpolnjenih obveznosti iz omenjenega odloka (ni bil podpisan družbeni dogovor o politiki cen v 82) skupnosti za cene niso odobravale praktično nikakršnih sprememb cen. Prav ta, tretja resnica, pa nas najbolj skrbi. Dokazuje namreč, da je kljub odlokom Z1S in kl jub pazljivosti skupnosti za cene in budnosti inšpekcijskih služb moč na jti dovolj možnosti za dvigovanje cen mimo dogovorjenega okvira. Ni nam jasno, kaj bi morali pristojni organi še storiti, da bi cene ostale v dogovorjenih okvirih: za letos smo se dogovorili, da bomo povečevali (v dovol j veliki meri) le cene tistih izdelkov-in storitev, ki jih najbolj pritiskajo stroški, vsi ostali proizvajalci pa bodo »vzeli v zakup« dejstvo, da bo treba dohodek povečati predvsem s povečevanjem produktivnosti. Kaže, da je stara »resnica«, da je najbolje biti prvi pri koritu, še vedno zelo pril jubljena pri mnogih kolektivih in vodstvenih strukturah. Žal j takim gledanjem, koristiti predvsem sebi, škodujejo skupnosti, dolgoročno vzeto pa še sebi. In žal jim za zdaj vsi skupaj nismo sposobni stopiti na prste. . Boris Rugelj Številni nesmotrni energetski objekti 9l KONGRES ZKS £ RazVoju jugoslovanskih elektroenergetskih objektov komajda še lahko rečemo razvoj. Med največje ovire lahko uvrstimo regionalno razdrobljenost gradnje teh objektov, dobro znane težave z zamujanjem rokov, v katerih naj bi začeli obratovati, s tem inz drugimi vzroki povezano izredno drago gradnjo, ki vpliva na nesmotrnogospodarie-nje... Inštitut za elektrogospodarstvo v Zagrebu je napravil študijo, iz katere je moč razbrati, da v tekočem srednjeročnem obdobju gradimo 90 elektroenergetskih objektov! Ogromna številka, če vemo, da bi nam kar za naslednjih 15 let zadostovalo 40 tovrstnih objektov?! Seveda pa bi morali to biti objekti z veliko instalirano močjo in postavljeni ob ležiščih premoga in večjih rečnih zlivih — tam torej, kjer bi dosegali nižje proizvodne stroške in k jer bi imeli možnošti za ekonomsko in drugo smotrnost. Le.,doslednejše raziskave domačih vodno-energetskih potencialov so pokazale, da je moč zgraditi skupno 18.200 megavatov instalirane moči elektrarn, ki bi zmogle povprečno letno proizvodnjo 64 milijard kilovatnih ur. Ob tej možnosti (in vseh ter vsakršnih energetskih zagatah) pa imamo zgrajene hidroelektrarne z instalirano močjo dobrih 6.000 megavatov, ki dajo letno 25 milijard kilovatnih ur. Redukcije električne energije so širom Jugoslavije postale že del normalnega vsakdana —;da ne bi nadaljevali s težavami z devizami za nakup energije.. . Ob tem pa je sotočje Drine, ki pomeni kar dobro četrtino skupnih jugoslovanskih vodnoenerget,skih potencialov, izkoriščeno komajda polovično. Vzrok? »Več let ne moremo najti skupnih rešitev za energetsko izkoriščanje Drine.« Dodajmo še, da je zelo podoben položa j še pri vrsti drugih rečnih izlivov, za katere je dokazano, da bi jih bilo smotrno izkoriščati. Poleg »težav pri iskanju skupnih rešitev« je moč slišati še argumente (?). češ. kako draga je gradnja teh objektov, Vprašaj smo zapisali, ker je postalo že fraza, da je najdražja tista energija, ki je ni. V današnjem in še posebej ob upoštevanju bodočega energetskega položaja Jugoslavije so to pač vse prej kot argumenti. Lahko bi dodali še ničkolikokrat ponovljeno dejstvo, da se domači proizvajalci tovrstne opreme (pa tudi znanost) niso pravočasno usposobili in vključili v razvoj posebno velike opreme za energetske objekte. Zdaj so to-že nadoknadili, korak pa jim še vedno zastaja pri termoelektrarnah. Posledica je veliko število različnih tipov kotlov, turbin, generatorjev iz velikega števila držav. Lahko si predstavljamo, kaj to pomeni, kadar pride do okvar, zastojev —- družbena škoda je tedaj ogromna. Domala vse naložbe v energetiki so kapitalno zelo intenzivne, naložbeni ciklus je dolg, gre pravzaprav za infrastrukturne naložbe. Zato organizacije združenega dela z lastnimi sredstvi, zgolj s ceno kilovatne ure, ne zmorejo zadostnih sredstev za svoj razvoj. Potrebujemo torej naložbena sovlaganja, združevanje sredstev*— na dohodkovnih temeljih seveda — med energetiko in porabniki energije v vsej državi. Potrebujemo že , a za konec dodajmo še oceno zveznega odbora sindikata delavcev energetike in petrokemije: »Z združevanjem sredstev v te namene, s premagovanjem lokalnih interesov Se organi in organizacije sindikatov ne moremo pohvaliti.. .* C.B. 7 DNI V SINDIKATIH stran 4 ★ Pred kongresi zveze sindikatov Novih dilem ni, na stare je še treba odgovoriti KLIČEMO Razmišljanja o tem, kako pripraviti osnutke dokumentov, ki nar bi jih sprejel 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, so se spremenila v konkretno oblikovanje posameznih sklepov, zlasti pa resolucije. Že iz dosedanjih razprav lahko ugotovimo, da bodo kongresi zveze sindikatov kongresi kontinuitete, s sicer poudarjenimi temami iz sedanjega družbenoekonomskega trenutka, razmer in aktualnih nalog zveze sindikatov„brez ponavljanja znanih in že sprejetih opredelitev zveze sindikatov. T odilo pri oblikovanju osnutka resolucije mora ▼ biti (če na kratko povzamemo misel Mirana Potrča, člana predsedstva sveta ZSJ na zadnji seji predsedstva ZSJ) odločenost delavskega razreda Jugoslavije, da bolj smelo uresničuje sistem socialističnega samoupravljanja v skladu z ustavo in z zakonom o združenem delu. da zagotovi kontinuiteto v nadaljnjem razvoju socialistične Jugoslavije in kontinuiteto uresničevanja Titove poti in smeri razvoja socialističnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti ter neuvrščenosti Jugoslavije. Dobršen del odgovorov na aktualna vprašanja sedanjega razvoja socialističnega samoupravljanja in uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov je dal že 3. kongres samouprav-Ijalcev. Pred nami so tudi partijski kongresi — vsi ti zbori so namenjeni oblikovanju odgovorov na dileme, s katerimi se srečujemo v družbenem razvoju in hkrati tudi konkretnejšim potem razreševanja aktualnih družbenih vprašanj. Zato morajo biti osnutki sindikalnih dokumentov — zlasti pa resolucij 9. kongresa ZSJ — pripravljeni tako, da bodo realno osvetlili vsa proti- slovja, vse probleme, s katerimi se srečujemo pri uresničevanju socialističnega samoupravl janja. Ti se še posebej kažejo pri upravljanju s sredstvi družbene reprodukcije, kjer delavci še nimajo platna in Škarij v svojih rokah in tudi pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Potemtakem mora resolucija vsebovati odgovore na tista vprašanja družbenega in gospodarskega življenja, kjer dosedanje opredelitve niso najboljše, konkretne in kjer nismo dovolj uspešni pri uresničevanju zadanih si nalog. Torej mora resolucija nakazati tudi smeri delovanja sindikatov pri odpravljanju problemov v naši družbi. Dejstvo je, da sindikalna organizacija med obema kongresoma doživlja pomembno vsebinsko in organizacijsko preo-snovoj kajti to je čas uresničevanja nove vloge sindikata, takšne, kot smo jo zapisali tudi v ustavi in zakonu o združenem delu. Prejš- Delovni pogovor v RS ZSS o inovacijah Premalo storjenega Minuli teden je bil na republiškem inovaci j v združenem delu. Poleg dr.AntonVratuša inpredsednikre- svetu ZSS delovni pogovor o aktiv- predsednika RS ZSS Vinka Hafnerja publiškega'komiteja za znanost in’ nosti sindikatov pri uveljavljanju in sodelavcev sta se pogovora udele- kulturo dr. Iztok Winkler. znanstveno-raziskovalnega dela in žila tudi član predsedstva CK ZKS Osnovni namen delovnega pogo- Naloge RO sindikata delavcev energetike Slovenije Kolikšna bo letošnja bera Eden od republiških odborov, ki so dobro poprijeli že v pripravah na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije, je gotovo republiški odbor sindikata delavcev energetike. V njem tudi po konferenci niso popustili in takoj so se lotili uresničevanja njenih stališč. Zastavili so si program dela in nalog, ki jih bodo izpolnili v letošnjem letu. Pri tem so se oprli na še vedno zelo aktualne usmeritve prčjšnjih dveh konferenc — le-te so namreč osnova medsebojnih odnosov na celovitem materialnem področju gospodarskih in družbenih dejavnosti. Ugotovili so, da so v energetiki v' dobršni meri uresničili naloge, ki so se porodile na prvi konferenci, po drugi pa jim je korak zastal na pol poti. To velja predvsem za nagrajevanje po delu in rezultatih dela v energetskih organizacijah združenega dela. Jasno je, da bo treba prav tu še posebej zgrabiti za delo — pravšnje nagrajevanje je pač temelj za reševanje vprašanj, ki jih je postavila tretja konferenca slovenskih sindikatov. Poskusimo zajeti glavno vsebino letošnjih nalog tega republiškega odbora in njegovih organov: ker so stabilizacijska prizadevanja oklestila sredstva za razširjeno reprodukcijo, odmerjena v samoupravnih sporazumih o temeljih planov energetike za tekoče srednjeročno obdobje, bodo morali izdelati rebalanse planov, preden se lx> izteklo letošnje prvo polletje. Omenili smo že nagrajevanje po delu. Urejanje tega področja so si zadali kot trajno nalogo. Potrudili se bodo, da bo zavest o pomenu pravičnega nagrajevanja zavela v vsaki sindikalni organizaciji in samoupravnem organu. Sindikalni delavci se morajo zavzeto in odgovorno lotiti prepričevanja vseh delavcev, kako je višina osebnega dohodka posameznika ali skupine lahko odvi- sna le od rezultatov njihovega dela. Večletne izkušnje, ki se letos spet ponavljajo, so narekovale še eno nalogo. V sindikatu energetike so namreč prepričani, da sankcije, predvidene za organizacije združenega dela, ki poslujejo z motnjami ali z izgubo, ne bi smele veljati za tiste, ki dosegajo načrtovano proizvodnjo oziroma storitve. Gre za to, da je izguba v nekaterih energetskih organizacijah, predvsem v rudnikih, le rezultat naravnih katastrof. Menijo, da zakon ne bi smel veljati za tiste, ki jim izgube ni povzročilo nedelo ali slabo gospodarjenje, pač pa dokazano neurejena politika cen. Te naloge so se lotili takoj po sprejemu zaključnih računov. Pisali smo že o samoupravnem sporazumu o minimalnih standardih za življenjske in delovne razmere rudarjev v jugoslovanskih premogovnikih in seveda so njegove opredelitve hkrati cilji prizadevanj republiškega odbora. Dodajmo delo pri spremembah zakona o delovnih razmerjih, skrb za preventivo, delovno zaščito in materialne pravice invalidov, sodelovanje v pripravah zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju Slovenije. spremembe stopenj beneficirane dobe, prizadevanja za reševanje stanovanjskih vprašanj predvsem novo zaposlenih rudarjev... Če naj bi sploh lahko na novo zaposlovali rudarje (poznamo potrebe po povečani proi-, zvodnji premoga), bo treba mlade spodbuditi k vpisu v rudarske šole — na primer s priznanjem delovne prakse v jami v osnovo za pokojninsko zavarovanje, menijo v republiškem odboru sindikata energetike... Nalog torej zvrhan koš in če jih bodo uresničevali tako zavzeto, kot so si jih zastavili, bo letos za sindikat energetike bera res bogata. Ciril Brajer nji kongresi so bili dve leti po sprejemu zakona o združenem delu, ki je »razdelal« novo vlogo sindikata v političnem sistemu, kongresna resolucija in statut ZSJ pa sta opredelila osnovne smeri dograjevanja sindikata in uresničevanja njegove vloge v novih razmerah. Sedaj je čas, da temeljito analiziramo doseženo stopnjo razvoja in uresničevanja te vloge v družbi ter da kongresi spodbudijo uresničevanje njegove kakovostno nove vloge. Pri tem se srečujemo s številnimi dilemami in problemi, kot je na primer vprašanje notranjih odnosov v zvezi sindikatov, vloga posameznih delov enotne organizacije zveze sindikatov, vprašanje posebnega organiziranja in izražanja interesov... Kongresi bi morali dati odgovore na vsa ta vprašanja in zaključiti živahno razpravo o tem. V resnici gre za »natančnejšo« . prilagoditev vloge sindikata in njegove organiziranosti spremenjenim proizvodnim in družbe- nim odnosom in novim pogojem, ki jih določata zakon o združenem delu in ustava. Ti so v osnovi spremenili vlogo sindikata v samoupravnih skupnostih in v družbi kot celoti. In bržkone je povsem na mestu vprašanje, ali je zavest o teh spremembah že prodrla med članstvo ali pa ponekod ni dobila pravega mesta niti v glavah sindikalnih aktivistov in funkcionarjev. Včasih se zdi, da so metode političnega dela in tudi oblike organiziranja vse preveč podobne delu v socialistični zvezi in zvezi komunistov, kar po svoje onemogoča uresničevanja poglavitne vloge sindikata. Kongresi zveze sindikatov se bodo potemtakem morali ob ■razpravi in opredeljevanju do aktualnih gospodarskih in družbenih vprašanj temeljiteje spopasti tudi z organiziranostjo in metodami političnega dela, povzeti pozitivne izkušnje iz minulega štiriletnega dela in zakoličiti poti za naprej. „ Marjan Horvat vora je bil pripraviti gradivo za razpravo o problematiki množične inventivne dejavnosti za eno od pri hod-njih sej predsedstva republiškega .sveta ZSS. - . ■ Na sindikatih so namreč ugotovili, da so kljub napredku pri organiziranju komisij za inovativno dejavnost pri občinskih svetih in splošni aktivnosti pri spodbujanju množične inventivne dejavnosti uspeli aktivirati le tretjino občinskih sindikalnih svetov, da o organizacijah združenega dela niti ne govorimo, saj ima komisije le 40 ozdov in občasno še nadaljnjih 45 organizacij združenega dela. Poudarili so, da je bilo kljub dokaj konkretnim opredelitvam v dokumentih zveze sindikatov, kot so na primer delitev dohodka za osebne dohodke rta osnovi ustvarjalnosti, obravnavanje inovacijskega dohodka v ozdih, izplačevanja posebnih nadomestil in podpora inovatorjem na tem področju,premalo storjenega. Kot smo že dejali, ima ena tretjina občinskih sindikalnih svetov komisije za inovacijsko dejavnost, paše te niso povsod dovolj aktivne. Osemsto organizacij združenega dela ima pravilnike o inovacijah. Po oceni za leto 1980 je v Sloveniji 3500 inovatorjev, ki so doslej uveljavili skoraj štiritisoč inovacij. Med zaposlenimi imamo tako 0,5 odstotka inovatorjev, v industriji od 1 do 3 odstotke. Najmanj 5 odstotkov pa bi jih moralo biti, da bi bili lahko vsaj delno zadovoljni. Na sestanku so ugotavljali tudi nekatere vzroke, ki zavirajo inovacijsko dejavnost. Govorili so o ločevanju delovne dolžnosti in inovacije, o nedoslednem nagrajevanju inovatorjev, o težavah pri uveljavljanju inovacije, ki ne.spodbuja inovatorjev. Prav tako so ugotovili, da je treba pri inovacijah pospeševati skupinsko delo in izdelati tudi sprejemljiv način nagrajevanja posameznikov v skupini. Tudi o novih vzgojno-izobraževalnih programih usmerjenega izobraževanja so govorili in ugotavljali, da je vlak praktično že odpeljal. Najbrže ni treba posebej poudarjati, da se v večini ozdov ne zavedajo, da prav inovacije omogočajo večjo produktivnost, manj licenc in tudi nižje cene. In kot je dejal eden od razpravljalcev, so v večini delovnih organizacij prepričani, da je bolj smotrno, če gre direktor tudi več kot desetkrat v Beograd po nove cene, kot da bi sredstva potnih stroškov vložili v pospeševanje inovacijske dejavnosti. Na koncu sestanka so imenovali delovno skupino, ki bo zbrala vse pripombe in pripravila gradivo za sejo predsedstva. A. A. Kako se bomo vozili na delo Na zadnji seji republiškega sveta ZSS so se člani najdlje zadržali ob pripombah k družbenemu dogovoru o skupnih osnovah za povračilo stroškov pri delu, kot so potni stroški, dnevnice, prehrana, prevoz na delo in podobno. Odbor udeležencev družbenega dogovora je pripravil posebno informacijo o skupnih osnovah za povračila in za omejevanje 'določenih stroškov v lanskem letu. V naši republiki smo to uredili z družbenim dogovorom, drugje pa, ker ustreznega družbenega dogovora niso sprejeli, je bil v veljavi zakon, ki omejuje takšne, sicer nujne stroške delavcev pri delu. Velja poudariti, da so določila družbenega dogovora veljavna šele tedaj, ko je njihova vsebina ustrezno zapisana in uveljavljena tudi v samoupravnih aktih organizacij združenega dela. Analiza samoupravnih splošnih aktov pa kaže. da skorajda polovica organizacij združenega dela še ni uskladila teh aktov z družbenim dogovorom. Kljub temu pa lahko zapišemo, da je v večini organizacij združenega dela višina dnevnice nižja, kot jih dovoljujejo družbeno dogovorjena merila. Isto velja tudi za kilometrino in za stroške prenočevanja. V razpravi so ugotovili, da je v marsikaterem splošnem aktu povra- čilo za takoimenovane strosNc pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju in za povračilo stroškov ža ločeno življenje še zmeraj zapisano kot nekoč v sindikalni listi, veljavnih družbenih usmeritev — to pa je bistvo družbenega dogovora — pa ni. V razpravi o povračilu stroškov za prevoz na delo in zdela so se nekateri zavzemali, naj bi delavci v samoupravnem splošnem aktu določili, da se ti stroški povrnejo le v obliki nakupa mesečne vozovnice za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi od stalnega ali začasnega bivališča do sedeža delovne organizacije. Če delavec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, bi stroške povrnili tako, kot bodo to določili v samoupravnem splošnem aktu. Če se delavec ne vozi z javnimi prevoznimi sredstvi, dobi povrnjeno le polovično ceno prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Takšen predlog ima kajpak prednosti in slabosti. Na videz bi prispeval k sanaciji razmer zlasti v mestnem prometu, po drugi strani pa je nevaren, saj ne bi dovolj stimuliral prevoznikov za kulturen, pravočasen in varen prevoz delavcev. Ali imamo varnostno zaponko zoper slabo gospodarjenje v takem primeru!? M. H. Kličemo 210-311 Ljubljana Na zvezi je Janez Čebulj, predsednik občinskega sveta ZSS Ljubljana Vič-Rudnik — V glavnem so konference osnovnih organizacij sindikata v delovnih organizacijah zaključene. Zapleta se v Iliriji-Vedrog. mar ne? »Zapletlo se je že, vendar pa ne pri konferenci. Tudi tam so jo že opravili ter na njej spregovorili o vrsti težav, s katerimi se ubada ta delovni kolektiv. Odstopila sta dva direktorja. Direktor delovne organizacije in direktor, tozda Marketing.« — Zakaj? »Sindikat je že pred dvema letoma opozarjal, da je treba pametno oblikovati srednjeročni gospodarski razvoj delovne organizacije. ne preveč ambiciozno in predvsem graditi na lastnih silah. Bilo je nekaj zgrešenih investicijskih odločitev in povrh j tega sp razprtijam v tejL delovni organizaciji botrovalTtum neurejeni odnosi med temeljnimi organizacijami. zlasti pa med vodstvi tozdov. Ko so se gospodarske razmere zaostrile, je prišlo vse na dan. kar v poslovnem in samoupravnem mehanizmu v Uiriji-Ve-drog ne velja. Vedeti morate, da pred leti v tej organizaciji ni bilo problemov, da je zmeraj imela sorazmerno visok ostanek dohodka in relativno visoke osebne dohodke. Letos, četudi nimajo izgub — ni več tako, delavci pa so kajpak nezadovoljni. Najbolj pa so se krhali odnosi okrog razvoja in poslovne politike, kjer odgovorni niso našli skupnega jezika.« — Potemtakem dve problemski konferenci ZSS v tej delovni organizaciji v minulih dveh letih nista prispevali k razrešitvi sedanjih problemov? »Ena je bila namenjena oblikovanju srednjeročnega razvoja, druga pa vlogi tozdov v organizaciji združenega dela. Dogovorili smo se o vsem, zaključki so bili usklajeni ž zakonom o združenem delu, vendar pa tedaj, ko bi bilo trpba te spraviti v življenje, jih nismo. Ta proces so ovirala vodstva tozdov in delovne organizacije in tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij, vsaj ožja. Upajmo, da se bo to v prihodnje spremenilo in da bo kolektiv začel gospodariti spet v urejenih odnosih, tako kot je znal nekoč.« — In kaj je bilo še aktualno na konferencah sindikata »Precej pozornosti so v naši občini namenili tudi preskrbi in razvoju kmetijstva in živinoreje. O tem so zlasti podrobno razpravljali v Ljubljanskih mlekarnah in v kmetijskih zadrugah. V prihodnje moramo na tem področju še mnogo več narediti kot smo doslej in tudi setev, žetev in kmetijska problematika ne sme mimo sindikata. Sicer pa se intenzivno pripravljamo na skupščino občinskega sveta ZS, prav sedaj pa potekajo občni zbori občinskih odborov sindikatov dejavnosti.« Marjan Horvat | i 7 DNI V SINDIKATIH ______________stran s »DE Uresničevanje stališč 3. seje konference ZSS Kako y družbenih dejavnostih Stališča 3. konference ZSS o socialni politiki in akcijski program, ki ga je za njihovo uresničevanje izdelal republiški svet, so gotovo koristna osnova tudi za delovanje drugih družbenopolitičnih organizacij kot skupnosti, še posebej tistih s področja družbenih dejavnosti. Tako je menil predsednik republiškega sveta Vinko Hafner na posvetu, ki ga je sklical za predstavnike republiških samoupravnih interesnih skupnosti teh dejavnosti. ■ 'A osveta se je udeležil tudi podpredsednik izvrš-JL nega sveta skupščine SRS Dušan Šinigoj, ki je ugotovil, da bo treba stališča konference upoštevati že tudi pri spremembah načrtov dela tako v republiki kot v občinah. Predloge za spremembe, anekse, je treba pripraviti čim prej, da bodo lahko o njih razpravljali in odločali uporabniki 'ter izvajalci v skupščinah. Že na konferenci se je izkazalo, da se bo treba osredotočiti predvsem na nekatere naloge, ki naj imajo prednost. Tako je treba oceniti, kako srflo uresničevali šolsko reformo, uvajanje usmerjenega izobraževanja v srednjem šolstvu, kje nismo bili dosledni in podobno. Tudi z reformo visokega solstva se moramo spoprijeti čimprej. Na področju zdravstva je treba vpeljati takšno organizacijo, da bo delavec resnično deležen zdravstvenega varstva, ki je sorazmerno njegovemu prispevku. Tega pa ne bo, če bomo čakali na skupne odločitve, z dogovori in rešitvami naj se izkažejo kar delavci v posameznih organizacijah združenega dela in zdravstvenih domovih. Enako velja za področje otroškega varstva. Delavci naj sami povedo, katere in kakšne oblike so zanje najboljše. Tudi priprava in sprejem novega zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju je naloga, ki ji je treba posvetiti čim več pozornosti. Razprava o tem mora biti široka, vanjo je treba pritegniti kar največ delavcev. Ne sme se ponoviti slaba izkušnja s priprav zveznega zakona, ko za razpravo ni bilo dovolj čaša. Članica predsedstva CK ZKS Majda Gaspari je na posvetu povedala. da so stališča, ki jih pri- naša predlog resolucije za 9. kongres ZKS, takšna kot so stališča konference. Torej jih bodo komunisti morali uresničevati. Menila je tudi. da bo delo samoupravnih interesnih skupnosti učinkovito, če bodo zaživele kot mesto dogovarjanja in ne mesto odfbčanja. Prevečkrat se v njih 'sliši le glas izvajalcev, preslabo pa glas uporabnikov. Pri usklajevanju programov dela se je treba zavedati, da uresničimo iahko le to, kar zmoremo. Pravica je izvedljiva le, če jo lahko uresničimo. Delavci naj odločijo, katerim bodo dali prednost. Pri tem čaka prav osnovne organizacije sindikatov veliko dela. Predstavniki republiških skupnosti za zdravstvo, socialno varstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo, za zaposlovanje, za invalidsko in pokojninsko zavarovanje in za izobraževanje so povedali, da so ponekod naloge, ki jih prinašajo stališča 3. konference, že začeli vnašati v svoje programe. Zavedajo se tudi, da bo tako snovanje programov kot njihovo uresničevanje zaživelo le, če se bodo »odprle« in se otresle birokratskega, administrativnega urejanja zadev. Marsikje so strokovne službe v skupnostih zavora za takšno delo. Spregovorili so tudi o položaju delavcev v družbenih dejavnostih in menili, da se ta slabša. Osebni dohodki zdravnikov, učiteljev, socialnih delavcev in drugih zaposlenih v teh dejavnostih rastejo počasneje od osebnih dohodkov drugod. Naloge, o katerih so govorili na posvetu, so še menili, da bodo lahko uresničevali le skupaj z delavci -— uporabniki. Pri tem pa jma gotovo zelo pomembno vlogo prav sindikat. Sonja Tramšek Goriška Brda Slavnostna podelitev sindikalnih članskih izkaznic združenim kmetom V Zadružni kleti v Goriških Brdih, enem izmed najbolj vinorodnih predelov naše republike, je bila konec minulega tedna velika slovesnost. Ob zvokih pihalnega orkestra »Goriška Brda« in uvodnih besedah Zvonimirja Simčiča — direktorja tamkajšne kmetijske zadruge, Vinka Hafnerja — predsednika slovenskih sindikatov in Nandeta Vodeta — predsednika Zadružne zveze Slovenije, so, kot prvi v Jugoslaviji, podelili združenim kmetom članske izkaznice in jih vključili v zvezo sindikatov. V Dobrovi, to je v središču Goriških Brd, so torej s tem prešli od besed k dejanjem: uresničili so pobuda za vključitev združenih kmetov in jih blizu 300 sprejeli v sindikat, s čimer so jih še bolj izenačili z delavci- v združenem delu. »Velik dogodek ni naključje, saj smo se dolgo časa trudili in ustvarjali pogoje za sprejem kmetov v zvezo sindiaktov,« je poudaril direktor Zvonimir Sim- čič. »Uresničila se je dolgoletna želja naših sodelavcev. Misel in priprave na sprejem v zvezo sindikatov so se plemenitile v trdem vsakdanjem delu. Z današnjim korakom smo delavci in kmetje sklenili dolgoročno sodelovanje in še bolj združili svoje delo in sredstva za nadaljnji napredek in razvoj naše delovne organizacije. Uresničili smo torej staro željo, da kolektivno nosimo odgovornost za naš napredek in še bolj z roko v roki ustvarjamo lepši jutrišnji dan. Današnji sprejem kmetov v sindikat je zvest odraz življenja, ki ga živimo..,« * Predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner pa je ob dogodku, ki bo nedvomno zapisan v zgodovini jugoslovanskega sindikalnega gibanja z velikimi črkami, poudaril: »Naš skupni in družbeni interes je, da poskrbimo za večjo proizvodnjo hrane ter boljše in predvsem enake pogoje dela. V prihodnjih desetih letih naj bi proizvedli oziroma poskrbeli za približno 80 odstotkov hrane, ki jo potrebujemo v Sloveniji, to je za veliko več kot danes. Skratka, vse več stvari povezuje našega kmeta in delavca, saj bomo kos velikopoteznim načrtom le z dogovarjanjem in skupnim delom, s skupnimi napori kmeta in delavca. Vendar opozarjam, da pravice ne prihajajo same od sebe! Pravice si ustvarjamo izključno z rezultati dela. Smisel povezova- PREDLAGAMO Prvi krog delegatskih volitev je za nami. Volilna udeležba kaže na visoko zavest delavcev in delovnih ljudi. Izvolili smo svoje delegate v zbore družbenopolitičnih skupnosti in v samoupravne interesne skupnosti. Toda za normalno delovanje delegatskega sistema, zla sti pa za uveljavljati i resničnih delegatskih odnosov je to le prvi korak, kajti od družbenopolitičnih organizacij, zlasti pa še od sindikata v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela je v dobršni meri odvisno, kako bodo delali naši delegati in delegacije v prihodnjih štirih letih. Kakšno pomoč bodo tem tovarišicam in tovarišem nudile sindikalne organizacije, kako jih bodo spodbujale in pomagale pri opredeljevanju. Teoretično so pota tega sodelovanja znana. Toda v praksi prevečkrat škriplje, pogosto so delegati in delegacije prepuščeni samim sebi in lastni presoji, ostajajo brez pomoči sindikata in tudi strokovnih služb! Čas je, da bi to spremenili že danes. Zato vam ponujamo, da na prvi razširjeni seji izvršnega odbora sindikata spregovorite o tem sodelovanju, o medsebojnem .obveščanju in zlasti o seznanjanju delavcev s predlogi odločitev. Predlagamo naslednji dnevni red vašega sestanka: DNEVNI RED: 1. Kako bomo sodelovali pri oblikovanju stališč in predlogov naših delegacij Bržkone se lahko na tem prvem sestanku pogovorite tudi o aktualnih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu zasedanj občinskih skupščin in morebiti tudi skupaj predlagate temo za razpravo na zborih skupščine v prihodnje. n j a, naše skupne poti je torej skupno delo in dogovarjanje, združevanje dela in sredstev, bistvo vsega pa je boljše delo oziroma večja proizvodnja hrane. Z današnjim dnem sprejemamo nase torej veliko odgovornost, da bomo zastavljene naloge, tako povezani in združeni, tudi uresničili!« Besedilo in slika: Andrej Ulaga BRANE MIŠIČ, DELEGAT RS ZSS V REPUBLIŠKI SKUPNOSTI ZA CENE, POROČA: (Ne)soglasja k predlaganim cenam Na 19. seji sveta Republiške skupnosti cene, ki je bila 19. marca so med drugim obravnavali predloge za nekatere podražitve. Na seji so poudarili, da sprejet program povečanja cen po posameznih dejavnostih ne predstavlja izvirne pravice podražitev v temeljnih organizacijah in dejavnostih. Vsako povečanje cen je treba obravnavati skladno z določili zakona o cenah in usmeritvami iz družbenega dogovora o izvajanju politike cen. Statistični kazalci gibanja cen kažejo, da so v Sloveniji v prvih dveh mesecih proizvajalci pri cenah industrijskih izdelkov izkoristili 11,4 odstotka, pri cenah na drobno 26, pri cenah storitev 5 in pri cenah življenjskih potrebščin 25 odstotkov dogovorjene rasti cen. Zato mora biti politika cen restriktivna in dosledna. Na seji sveta so dali soglasja za cene novim izdelkom (kovinske, elektro, tekstilne in lesne industrije), vendar le v okvirih dogovorjenih in sprejetih programov v splošnih združenjih. Svet ni soglašal s podražitvijo vrste izdelkov kovinske industrije, keramičnih dekorativnih izdelkov ter premoga in električne energije. Člani sveta so menili, da vloge niso skladne z dogovorjenim povečanjem cen v letu 1982. Delegati so sprejeli predlog oblikovanja deležev trgovine (marža) na debelo in drobno, kar bo vplivalo na povečanje cen na drobno za en odstotek. Prav tako so sprejeli predlog proizvodne cene krompirja v višini 6,20 dinarjev in uskladili cene za cement, ki bo poslej za 15 odstotkov dražji. Pri prevoznih storitvah je svet menil, da se cene v avtobusnem prometu zaradi dviga cen nafte,f lahko povečajo v prvem polletju le za 10 odstotkov, čeprav dogovor dopušča 16 odstotno povečanje. Za tovorni premet pa po mnenju sveta ni razlogov za dvig cen v prvih šestih mesecih- 9l KONGRES ZKS A Razvoj samoupravljanja v samoupravnih interesnih skupnostih • Samoupravljanje znotrqj posameznih samoupravnih interesnih skupnosti se prepočasi uresničuje. Razlogi za to so v nerazumevanju načel, da se na teh področjih uveljavlja svobodna menjava dela, ker ne delujejo v celoti zakonitosti trga in ker je potrebno v teh posebnih družbenoekonomskih odnosih zagotavljati enakopravni družbenoekonomski položaj delavcev in celoten razvoj teh dejavnosti. 9 Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti se le počasi in brez pravih usmeritev vključujejo v delo zborov skupščin družbenopolitičnih skupnosti in v programiranje skupne delovne usmeritve. 9 Premajhna aktivnost subjektivnih sil v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih povzroča, da posebne in združene delegacije še vedno delujejo dokaj osamljeno, brez prave vsebinske povezanosti s svojo delegatsko bazo — brez sodelovanja z delavskimi sveti in drugimi organi upravljanja. Iz poročila za 9. kongres ZKS Seja predsedstva i in republiškega sveta ZSS Na četrtkovi seji predsedstva RS ZSS so člani razpravljali o predlogu zakona o pokojnin-sko-invalidskem zavarovanju, o uresničevanju zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih s posebnim ozirom na položaj raziskovalnega centra za samoupravljanje. Spregovorili so tudi o družbenopolitičnem usposabljanju v ZSS ter sprejeli informacijo o snovanju družbenega dogovora o merilih za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje organizacij združenega dela v slovenskem cestnem gospodarstvu. Govorili so tudi o praznovanju zveznih in republiških praznikov ter o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravne nesreče —- žleda — v Brkinih. V petek, 26. marca pa se bo sestal republiški svet ZSS. Osrednjo pozornost bodo namenili razpravi o vlogi sindikatov pri vključevanju združenega dela v mednarodno delitev dela. Dogovorili se bodo o sklicu volilne seje RS ZSS, o nekaterih kadrovskih izpopolnitvah v RS ZSS, oblikovali odbor za družbenopolitično usposabljanje pri republiškem svetu ter se seznanili s pripravami praznovanja 40-letnice Delavske enotnosti (več o obeh sejah v prihodnji številki DE). M. H. PO SLEDEH DOGOVARJANJA 25. marca 1982 stran 6 ★ DE Delavci TGA Boris Kidrič letos že petič delili več, kot bi smeli Doklej bodo delavci nasedali lažni solidarnosti ? Zgodovina v Kidričevem se ponavlja. Delavci TGA Boris Kidrič letos že petič zapovrstjo niso hoteli sprejeti zaključnega računa, preden niso dobesedno izsilili poračuna akontacij osebnih dohodkov. Pravimo: »izsilili«, to pa zato, ker po zaključnem računu niso'imeli več kaj deliti, saj‘so to storili že med letom, l aki) je ta kolektiv spet eden največjih, če ne celo največji (točnih podatkov za zdaj še nimamo na voljo) kršilec družbenega dogovora o razporejanju dohodka v Sloveniji: Kako lahko pride do česa podobnega ’ ‘ot smo zvedeli na ne-davViem pogovoru Mar-.tina Mlinarja, podpredsednika RS ZSS s predsedniki in sekretarji občinskih svetov ZSS podravske regije, so se družbenopolitične organizacije (partija in sindikat) spričo slabih izkušen j iz minulih let dobro pripravile na sprejemanje zaključnega računa v TGA Boris Kidrič. Pri tem sta omenjena občinska družbenopolitična dejavnika izhajala iz analize lanske izsiljene delitve (pa tudi že; poprejšnjih), na osnovi katere so se dogovorili, da bodo poslej v omenjeni delovni organizaciji sproti delili ustvarjen dohodek tudi v ustrezni višini na osebne dohodke in ne več s poračunom na koncu leta, seveda v skladu z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka. Tako sta partijain sindikat v občini dosegla z vodstvi družbenopolitičnih organizacij v tovarni glinice in aluminija enoten sklep, da se bodo v kolektivu letos držali družbenega dogovora, kar naj bi preprečilo zapetljaje, ki so jim bili priča v minulih letih. Vse je kazalo na najbolje,vendar samo do zborov delavcev po posameznih tozdih, kjer naj bi delavci sprejeli zaključne račune. Kot smo slišali na omenjenem pogovoru, pa so politične priprave na sprejemanje zaključnega računa v delovni organizaciji tedaj izpuhtele. kot da jih nikoli splolrne bi bilo. Tako partija kot tudi sindikat v tovarni glinice in aluminija sta podlegla splošnemu ozračju, ki je zajelo delavce in ki so za vsako ceno terjali delitev. Zvedeli smo, da so bili pri tem še bolj kot denimo proizvodni delavci glasni v neproizvodnih tozdih ih režiji. Tako so v tozdu Vzdrževanje sprejeli celo pogojni sklep, da bodo delili le v primeru, če se bodo tako odločili tudi delavci v drugih tozdih. Nasprotno pa so delavci v vseh sektorjih delovne skupnosti skupnih služb za vsako ceno zahtevali delitev in zanjo pripravili celo tri različne predloge. Kakorkoli žč, na koncu (v nekaterih tozdih so imeli tudi po tri zbore) so razen poslovodnih organov v glavnem vsi delavci po tozdih glasovali za delitev. Poslovodni delavci, ki so imeli pri tem možnost, da zaustavijo izplačilo izglasovane delitve, tega niso storili. Menda si tega niso upali storiti zato, ker se je vse to dogajalo tik pred volitvami in ker naj bi se bali za njihov izid. Ne da bi se pri tem posebej zadrževali, saj je na dlani, da je šlo za pretehtano izsiljevanje, o katerem bo najbrž v Ptuju in Kidričevem še govora, povejmo, da se je tako kot družbenopolitične organizacije (predvsem njihova vodstva) v TGA Boris Kidrič vedel oportunistično tudi zbor združenega dela občinske skupščine. Le-ta ni upošteval predloga občinskega sveta ZSS in izvršnega sveta skupščine občine, po katerem naj bi to izplačilo odložili. m s tem praktično potrdil družbeno neupravičeno delitev v tovarni glinice in aluminija. Režija in lažna solidarnost lako kot \ TGA Boris Kidrič nisii, hoteli sprejeti zaključnega računa, preden niso izsilili poračuna. so ravnali tudi. ko je šlo za sprejem gospodarskega načrta za tekoče leto. Delavci so zahtevali tudi dvig točke ali poračun,kakor ze hočete.za tri mesece v tem letu in pri temi tudi uspeli. Dosegli so izplačilo.»trinajste plače« ali natančneje pov edano 92 odstotkov poprečnega osebnega dohodka. Zanimivo pri vsem tem je. s čim v tej delovni organizaciji oprav ičuie,jo takšno družbeno nesprejemljivo ravnanje. Glavni razlog, za delitev prek družbeno dogovorjenih okvirov naj bi bile sila težke delovne razmere, v katerih delajo delavci v TGA Boris Kidrič. To je res, vendar to še zdaleč ne velja za vse delavce v delovni organizaciji. Kot smo zve de I i n a o hči n s kc m sv č t u Z S S v Ptuju, ima res skrajno nemogoče delovne razmere samo ena tretjina od vseh zaposlenih delavcev. K To velja predvsem za delo pri elektrolizi in za gliničarje. ki bi jim res morali za vsako ceno izboljšati delovne razmere, hkrati pa tudi ustrezno ovrednotiti njihovo delo. Omenjena tretjina delavcev v tovarni glinice in aluminija je za svoje delo v pri- Slika: Joco Žnidaršič Ob rob letošnjim davčnim napovedim na osebni dohodek v Sloveniji Precej več napovedi kot lani Letošnje davčne napovedi v Sloveniji opozarjajo, da prizadevanja za zmanjševanje socialnih razlik še niso obrodila željenih sadov. Medtem ko nekateri ne vedo kam z zaslužkom, se številni delavci odpovedujejo prav vsemu, celo ztjravi prehrani, da se dokopljejo do skromnega stanovanja. Skratka, po eni plati smo v Sloveniji priča uravnilovki pri nagrajevanju po rezultatih dela, po drugi pa neverjetno velikim razlikam pri osebnih dohodkih. Za približno enako delo so nagrade nemalokrat zelo različne. ato ni nič čudnega, da si nekateri zasebniki gradijo hiše. ki & so vredne osem, devet, deset in celo več milijonov dinar-'Jr J jev, saj mnogi zaslužijo v resnici še precej več,kot pa je to razvidno iz njihovih davčnih napovedi. Nekateri namreč kar uspešno prikrivajo vsaj del svojega čistega osebnega dohodka. Zato vse uradne napovedi o prijavi zaslužka niso povsem točne. Vsaj v mnogih primerih ne. Do 31. januarja so morali izpolniti napoved za odmero davka iz skupnega dohodka občanov v letu 1981 v Sloveniji vsi, ki so zaslužili več kot 330 tisoč dinarjev. Davek bo plačalo blizu 5000 ljudi, v nekaterih občinah tudi 50 odstotkov več posameznikov kot lani. Intelektualno delo ni tako slabo cenjeno Če izvzamemo obrtnike, ki v mnogih primerih po osebnem dohodku predstavljajo razred zase, so v Sloveniji lani največ spravili v žep profesorji, zdravniki, inženirji, pisatelji, kiparji, seveda projektanti in l judje v podobnih poklicih. Na prvih mestih so najpogosteje univerzitetni profesorji in zdravniki. V nekaterih občinah, na primer.v Novem mestu, so na prvem, drugem, tretjem in tudi četrtem mestu sami zdravniki. Zaslužili so od 494 do 554 tisočakov. Seveda je to v primerjavi z ljubljanskini kiparjem, ki je spravil v žep kar 1,7 milijona dinarjev in inženirjem, ki je zaslužil prav toliko, ali denimo pisateljem / 1,4 milijona osebnega dohodka — »malo«. Razumljivo ti primeri niso nikakršne izjeme. Zato je več kot očitno, da intelektualno delo pri nas še zdaleč ni tako slabo cenjeno, kot želijo to prikazati nekateri. Prej bo verjetno držalo, da še vedno ne znamo ceniti proizvodnega dela. saj med »zaslužkarji« ni tistih pravih, neposrednih proizvajalcev! Tudi v Mariboru se je akademski kipar odrezal z 1,2 milijona osebnega dohodka. Na drugem mestu je profesor z 937 tisočaki, na tret jem pa, skoraj neverjetno se sliši, pa je le res — upokojenec, ki je prijavil 666 tisoč dinarjev čistega osebnega dohodka! Tudi v Kranju sta si dva upokojenca priborila četrto in peto mesto. V letu dni sta zaslužila več kot 500 tisoč dinarjev! Takih primerov, ko prejemajo upokojenci boljše osebne dohodke kot najbolje plačani ljudje v združenem delu, v Sloveniji sploh ni malo. Zato mnogi upravičeno negodujejo. Posebno mladi ljudje, ki v nekaterih krajih ne morejo do primernega kruha. ' # Honorarji precej večji od osebnih dohodkov Zgovoren je tudi primer finančne delavke pri zvezi vodnih skupnosti v Ljubljani. Ženska je lani »potegnila« 605 tisočakov, od tega za redno delo le 148.000. Šišenski režiserje za svoje redno delo prejel lani 197 tisoč, poleg tega pa še 490 tisočakov za honorarno delo. Skupaj torej 687 tisoč dinarjev. Nekaterim prinašajo torej honorarji precej več kot redna plača. Tudi trikrat več! Nogometaši se lani v Sloveniji niso kdo ve kako odrezali s svojimi zaslužki, ki pa so, vsaj v primerjavi s tem, kar so pokazali na nogometnih igriščih, še vedno zelo visoki. V ljubljanski občini Moste-Polje, v kateri je izpolnilo davčno napoved blizu 350 občanov, je največ zaslužil prav nogometaš: 760 tisočakov. Le malo manj je lani spravil v žep nogometaš Olimpije, ki stanuje v Šiški: 646.000 dinarjev . Sploh v Sloveniji ugotavljamo, da nogomet zelo veliko stane našo družbo. Tudi zares nekvalitetni nogometaši, ki nimajo niti najmanjših možnosti, da bi videli in okusili slast prve lige, zaslužijo veliko več kot priznani strokovnjaki v združenem delu. Obrtniki brez prave konkurence In kdo so torej po uradnih davčnih napovedih največji lanskoletni »zaslužkarji« v Sloveniji? Seveda, kot smo že uvodoma zapisali, naši obrtniki. V Ljubljani je denimo lastnik kovinsko-prede-lovalne delavnice prijavil 2,5 milijona dinarjev čistega osebnega dohodka. Predelovalci plastike so imeli v isti, to je šišenski občini nekoliko »skromnejše« dohodke: 2 milijona, 1,6 milijona in 1,5 milijona dinarjev čistega osebnega dohodka. Ključavničar za Bežigradom je letos prijavil 2 milijona, izdelovalec gradbenih elementov v Kopru 1,8. predelovalec plastike v Murski Soboti 2,4, gradbeni obrtnik v Ljutomeru 2,2, ključavničar in izdelovalec drobnih kovinskih predmetov v Novem mestu pa sta prijavila blizu 1,5 milijona dinarjev čistega osebnega dohodka. Obrtniki plačajo v Sloveniji več davka na osebni dohodek kot delavci v združenem delu. Malo jih je, nimajo prave konkurence, zato jih pogosto preplačujemo. Zato tudi veliko več zaslužijo kot ljudje v tovarnah in seveda neprimerno več kot »dobro« plačani režijski delavci, ki so glede dohodka kar naprej kamen spotike. Andrej Ulaga merjavi z drugimi, še zlasti pa z administracijo, premalo plačana, kar so med drugim ugotovili tudi na seji občinskega komiteja ZKS ' v Ptuju, ki sta se je udeležila tudi Lojze Gojčič, član CK ZKS in Peter Toš, predsednik republiškega komiteja za delo. Tako se zdaj dogaja, da upravičeno nezadovoljstvo teh delavcev obilno izkoriščajo tisti, ki s težkim delom nimajo sicer nič opraviti, kar vse skupaj je voda na mlin demagogiji, ki ji je v takšnih razmerah uspelo pognati globoke korenine. Kot smo namreč ugotovili, je bila prav administracija v delovni skupnosti skupnih služb tista, ki se je najbolj solidarizirala z zahtevami proizvodnih delavcev (zlasti tistih, ki opravljajo najtežja dela) in od vsega začetka najbolj vztrajala pri delitvi. Tako je pač dobila nekaj tistega, kar bi po vsej logiki in družbenih usmeritvah pripadalo delavcem, ki delajo v prahu in ropotu. Dva različna sindikata? Jasno je, da bodo to slej ko prej morale spoznati tudi družbenopolitične organizacije v tem kolektivu in temu primerno naravnati svoje delovanje. Še zlasti sedaj, ko se tovarna glinice in aluminija pripravlja na sanacijo težkih delovnih razmer in modernizacijo proizvodnje aluminija, za kar so v okviru Uniala že podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev. Pri tem bi bilo več kot koristno spoznanje, da se v TGA Boris Kidrič ne morejo vesti tako, kot so se, tudi zato ne, ker pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti, da bi sčasoma delali v boljših delovnih razmerah ter več in bolje, kar vse skupaj zagotavlja tudi večji dohodek in s tem večji napredek. Če kdo, potem bi se tega morali še zlasti zavedati komunisti v kolektivu, ki jim najbrž ne bi škodilo, če bi malce uredili in počistili svoje vrste in jih oplemenitili s tistimi, ki pošteno delajo in mislijo. To mora voditi tudi k boljšemu delu sindikalne organizacije, ki se s tem zdaj ne more ravno pohvaliti, saj je denimo pri nedavni delitvi izpadlo tako, kot bi imeli v Ptuju in Kidričevem dva sindikata, kar je na petkovem posvetu sindikalnih delavcev v Ljubljani omenil tudi predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner. »Zdelo se je tako,« se je zjezil predsednik RS ZSS, »da se tovarniški sindikat bori za delavce, občinski pa za nekoga drugega. Temu je treba v najkrajšem času narediti konec.« Poleg tega je predsednik slovenskih sindikatov tudi poudaril, da bo sindikat moral storiti več (ne samo v Ptuju, ampak tudi nasploh) pn osveščanju delavcev, da bi se le-ti bolj zavedali svojih avtentičnih samoupravnih interesov. Pri tem se bodo morali bolj po; truditi tudi občinski sindikalni delavci, kajti: »Če bi toliko moči porabili za razlago delavcem, kot jih porabimo za razprave na forumih, bi bile stvari bržda drugačne,« je pribi! piko na i Vinko Hafner. Kajpak s tem najbrž ni mislil samo na Ptuj, res pa je, da bi — kljub ogromnemu delu, ki so ga v tej občini vložili, da ne bi prišlo do omenjenih neljubih dogodkov v TGA Boris Kidrič — veljalo o teh besedah tudi tam podrobno razmisliti. Ivo Kuljtij Naš pogovor v Postojni Globlje zaorane brazde v delu sindikata Prva dva meseca letošnjega leta sta bila za sindikalne aktiviste »vroča«. V osnovnih organizacijah sindikata so prav v teh dveh mesecih zaključevali občne zbore, pripraviti je bilo treba volitve, povrh tega pa so v temeljnih organizacijah združenega dela sprejemali tudi gospodarske načrte za letos, jih dopolnjevali in glede na zaostrene gospodarske razmere ponovno vrednotili posamezne postavke načrta ter plana razporejanja dohodka. - . / T postojnski občini so imeli občne zbore že v ▼ prvi polovici januarja. Nekaj časa je bilo kajpak treba, da novi izvršni odbori sindikalnih organizacij in konference sindikata v delovnih organizacijah analizirajo vsebinski in organizacijski potek občnih zborov, da uredijo vtise in tudi dopolnijo programe dela sindikalnih organizacij s predlogi, ki so jih dali delavci na občnih zborih. Ko smo se pred kratkim sestali z nekaterimi sindikalnimi predsedniki na občinskem svetu ZS v Postojni, smo opazili, da so zadovoljni z opravljenim delom, čeprav se zavedajo, da je pred izvršnimi odborPsindikata obilica novih in še bolj zahtevnih nalog kot v prejšnjem mandatnem obdobju. Čas, ki je pred nami, ni naklonjen zapečkarstvu, temveč tvornemu političnemu delovanju sindikata v vseh samoupravnih okoljih pri razreševanju zagat, s katerimi se srečujemo v naši družbi. Zavest o resnosti gospodarskih težav in spoznanje, da jih je moč prebroditi le z boljšim delom in' razvijanjem samoupravnih odnosov, se je kot rdeča nit vlekla skozi naš pogovor z Albinom Steglom iz Liva, Marjanom Poropetom iz SGP Gradnje, Bojanco Požar in Tonetom Kurdeljem iz Javorja, Milutinom Stamenkovičem in Ferdinandom Podbojem iz Jame. tozda Gostinstvo in z Jadranom Primožičem iz postojnskega Transavta. Nič več le koliko bom dobil, temveč od kod bom dobil »V Transavtu,« nam je dejal Jadran Primožič, »je popolnoma drugačno politično vzdušje, kot je bilo pred letom ali dvema. Tedaj je bilo mnogo napetosti, neurejenih odnosov znotraj kolektiva in tudi »prostih strelov«, ki so še bolj burili duhove, kot bi bilo treba. Napetost je popustila zaradi resnega političnega dela med delavci in lahko z vso odgovornostjo trdim, da se delavci zavedajo resnih časov, ki so pred nami. Danes ni več takšnih razmišljanj: 'Važno je, kakšno plačo dobim, drugo pa mi ni mar!‘ Imam občutek, da nas skrb za boljše delo in boljše gospodarjenje sploh tako zaposluje, da skorajda ni časa za razna kreganja in spore. Trezna razmišljanja delavcev o tem, kako gospodariti, so se pokazala pri obravnavi zaključnega računa in še posebej pri oblikovanju letnega gospodarskega načrta, ki so ga delavci dvakrat zavrnili in zahtevali od strokovnih služb, da ga drugače, temeljiteje in zlasti bolj odgovorno pripravijo.« KONGRES 3 ZKS Tej oceni Jadrana Primožiča razpravljalci za našo »okroglo mizo« v Postojni niso oporekali. Le Marjan Poropet iz Gradenj je dodal, da se v njihovi organizaciji združenega dela s takimi rezultati ne morejo ravno pohvaliti, kajti mezdne miselnosti pri njih je še precej in tudi mnogo zavzetega političnega m drugega dela bo še treba, da bodo to miselnost spremenili. Pri tem pa im&jo najbolj pomembne naloge sindikalne organizacije, ki morajo tako naravnati svoje delo, da bodo sproti spodbudile delavce za razreševanje problemov in za odločanje. »Naši občni zbori osnovnih organizacij,« je dejal Albin StegeT, »so bili vsebinsko in organizacijsko pravi občni zbori članov sindikata, taki, kot po moje morajo biti. Ocene dosedanjega dela so 'bile kritične. Ugotovili smo, da so ravno sindikalne skupine tista mesta, kjer lahko člani odgovorno in zelo resno razpravljajo o vseh vprašanjih, ki'zadevajo njihovo delo in življenjske ter delovne razmere. Člani so zahte- vali, da se ustanovi tudi več posebnih delovnih teles pri konferenci osnovnih organizacij, ki bodo spremljala uresničevanja sklepov na posameznih področjih in morajo biti hkrati nekakšna strokovno politična pomoč konferenci in izvršnim odborom sindikata pri njihovem delu. Doslej so bile to »kritične točke« pri našem delu, po drugi strani pa smo v konferenci sindikata ugotavljali, da so v prejšnjem mandatu člani zveze komunistov premalo sodelovali pri delu sindikata. Letos smo skrbeli za to, da so v vodstvih sindikalnih organizacij dobri delavci, takšni, ki jim ljudje zaupajo in ki bodo sposobni voditi delo izvršnega odbora in osnovne organizacije. To ni bila lahka naloga, kajti ne mislite si, da se ljudje pulijo za dolžnosti v sindikatu. Človek mora opraviti svoje redno delo in potlej še delo v sindikatu. To postaja vse bolj odgovorno delo. kajti zmeraj si na »tapeti« pred delavci... Vseeno nam je nekako uspelo dobiti dobre kadre za izvršne odbore sindikalnih organizacij, tako da lahko trdim, da se je povečala odgovornost za kadrovanje v sindikatu. In prav je, kajti le tako bodo v vodstvih zares sposobni ljudje in dobri delavci, tako bo sindikat tudi nekaj pomenil. Skupne službe še zmeraj brez poštenih meril za delitev OD Med osrednjimi tematskimi sklopi, ki so bili v ospredju na občnih zborih, je bilo razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela. Vsi naši sogovorniki so se strinjali, da je storjen velik napredek za boljše vrednotenje proižvodnega in ustvarjalnega dela, da so tudi osnove in merila za delitev osebnih dohodkov delavcev v neposredni proizvodnji v glavnem dobra. Marsikje pa je » X« samozadovoljstvo ni primeren trenutek. Napeti je potrebno vse sile, da bomo kos sedanjim zagatam pri gospodarjenju,« so menili naši sogovorniki v Postojni. delitev po delu in rezultatih dela v skupnih službah »tabu tema«, kjer veljajo — razen v Livu — trije osnovni kriteriji za delitev (količina, kakovost in gospodar-' snost), vendar niso dovolj razdelani. Milutin Stamenkovič je rekel, da v delovni organizaciji Jama še zmeraj nimajo dobrih razmerij tudi pri vrednotenju proizvodnega dela, kajti delo v pisarnah je precenjeno glede na delo prodajalke, natakarja in drugih. »Odnosi na tem področju se prepročasi spreminjajo in tudi naše sindikalne organizacije, kljub temu da bi morale upoštevati republiška stališča o tem, še niso opravile svojega dela. To je pred nami. Boj bo težak, vendar ga moramo izbojevati,« je dodal Stamenkovič. »V Javorju imamo prav sedaj v javni razpravi dokument za delitev sredstev za osebne dohodke v skupnih službah,« je dejala Bo- janca Požar. »Tudi z njim ne bomo teh vprašanj rešili za vselej, vendar smo ocenili, da je korak naprej pri nagrajevanju po delu tudi delavcev v režiji. Prav pa je, če povem, da namenjamo tudi v sindikatu precej pozornosti boljšemu delu in racionalizacijam. Rezultat? V temeljni organizaciji združenega dela z manj zaposlenimi dosegajo večji fizični obseg proizvodnje, čeprav se iz dneva v dan srečujemo z ovirami pri preskrbi z reprodukcijskim materialom in surovinami. Lahko bi rekla, da se delavci zelo zavzemajo za normalen potek proizvodnje, skrbi jih, če kakšnega materiala zmanjka ali pride do zastoja v proizvodnji. Tudi zato, ker so od normalnega dqla odvisni njihovi osebni dohodki, torej so materialno stimulirani, da teče delo nepretrgoma.« V sindikalnih organizacijah namenjajo zdaj precej pozor- SZDL danes Usklajena politična aktivnost je pogoj za delovanje delegatskega sistema Razvoj in krepitev frontne vsebjne in narave socialistične zveze je ena od najpomembnejših nalog vseh družbenopolitičnih organizacij. Organizirano si moramo prizadevati, da bodo delegati zveze komunistov, zveze sindikatov, zveze združenj borcev NOV, zveze socialistične mladine in drugih družbenih dejavnikov ustvarjalno sodelovali v vseh demokratičnih oblikah delovanja socialistične zveze in ne le v frontnih vodstvih. Zavestna, organizirana in usklajena politična aktivnost subjektivnih sil je eden od najvažnejših pogojev za tvorno in učinkovito delovanje socialističnega samoupravljanja in uveljavljanja delegatskega sistema. To je bistven poudarek in hkrati usmeritev nedavne letne programske seje Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. S takšno svojo vlogo in usmeritvijo je socialistična zveza nenadomestljiva podlaga in opora delovnim ljudem in njihovim organizacijam v procesu uresničevanja njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti. V praksi se vsak dan znova potrjuje, da si brez njene široko razvejane dejavnosti, brez njene usklajevalne in akcijske vloge ni mogoče prestavljati učinkovitega urejanja tako širših kot ožjih družbenih vprašanj in problemov. Pri razumevanju frontne vloge in narave SZDL je bil v zadnjem obdobju dosežen pomemben napredek. Okrepilo se je zlasti spoznanje o nujnosti bolj načrtnega in usklajenega političnega delovanja, pri čemer ima socialistična zveza kot frontna in množična organizacija z ustavo opredeljene pravice in obveznosti. V zadnjem obdobju ne srečujemo več podcenjevanja njene družbene vloge, manj pa je tudi tarnanja, da ji vedno znova nalagamo dodatne naloge in obveznosti. Ob pozitivnih premikih'pa imamo primere, ko se nekatere osnovne organizacije ZK, zveze sindikatov, zveze socialistične mladine in drugi družbeni dejavniki premalo vključujejo v dejavnosti jn konkretne akcije socialistične zveze. Preveč se zanašajo, da bo že SZDL »sama« opravila aktivnosti, ki gredo v fronto povezanim družbenopolitičnim organizacijam. Pri tem marsikje niti ne vključijo svojega članstva,' torej komunistov, članov sindikata in drugih, da bi aktivno sodelovali v okviru fronte in njenih oblik delovanja. Še se srečujemo z miselnostjo, češ da je frontnost zagotovljena že s tem, da v vodstvih in oblikah delovanja SZDL delu- jejo člani ZK, sindikata, mladine, borci itd. V praksi — krajevnih skupnostih in občinah — je še vedno mogoče slišati posamezne ocene in mnenja, da SZDL sicer dobro dela, delegatska praksa pa ni zadovoljiva. Ali, osnovna organizacija ZK v krajevni skupnosti in občini je v središču dogajanja, SZDL pa ni učinkovita. In dalje, komunisti zavzeto opravljajo svoje obveznosti, toda v delegatskem sistemu so premalo aktivni. Take in podobne ocene kažejo, da povsod še ne razumejo celovite vloge in dialektične povezanosti SZDL in delegatskega sistema, niti vloge subjektivnega faktorja v političnem sistemu. Kako bi bilo sicer mogoče ugotavljati — da je aktivnost SZDL in zveze komunistov dobra —- delegatski sistem in praksa pa nista dovolj zaživela. Družbenopolitične organizacije — tvorci SZDL kot fronte — se v praksi ne zavedajo dovolj svojih nalog in obveznosti. Načela in stališča so jasna. Toda pri vsakodnevnem političnem delu prihaja do težav in nesporazumov. Vodstva in delegati drugih družbenopolitičnih organizacij se marsikdaj premalo zavzeto vključujejo v frontno obravnavanje in usklajevanje aktualne družbene problematike. To pa često slabi akcijsko enotnost in učinkovitost politične in samoupravne dejavnosti. V obdobju, ki je pred nami, bomo morali tudi v praktičnem političnem delu bolj zavzeto in načrtno razvijati frontno vlogo in naravo SZDL. Predvsem moramo preseči tako imenovano forumsko in često formalno frontnost, ter doseči, da bomo ob vseh pomembnih vprašanjih odgovorno delovali tudi v vseh široko razvejanih demokratičnih in množičnih oblikah delovanja socialistične zveze. Učinkovitost frontnega delovanja SZDL je torej v največji meri odvisna od odgovornega praktičnega delovanja vseh frontnih organizacij in njihovih delegatov pri skupnem načrtovanju inuresni-čevanju sprejetih programov in nalog. Komunisti, člani sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij morajo delovati znotraj SZDL in v vseh njenih razvejanih oblikah aktivnosti. Zveza komunistov tu uveljavlja svoja idejnopolitična stališča, jih preverja, domišlja in bogati. Tu poteka bitka za uveljavljanje najnaprednejših interesov delavskega razreda, za njihovo konkretizacijo in praktično uresničitev. O dobrem in učinkovitem delovanju zveze komunistov in drugih subjektivnih sil lahko zato govorimo le, če uspešno deluje tudi SZDL kot množična in frontna organizacija, kot gibanje najširših plasti delovnih ljudi in občanov. I. Z. nosti socialni varnosti delavcev, zlasti tistimz najnižjimi osebnimi dohodki. Te primere razrešujejo posamezno in bojda tudi dokaj učinkovito. V »Gradnjah« se zavzemajo za izgradnjo skupnih zmogljivosti v samskih domovih za delavce postojnskega gospodarstvu, v Javorju pa se lahko pohvalijo z zadružnim načinom gradnje stanovanju, v Transavtu pa so se odločili, da bodo na prvih sejah osnovnih organizacij sindikata temeljiteje spregovorili o družbenem standardu svojih delavcev, o organiziranju dopustov, rekreacije in drugih oblik krepitve družbenega standarda. Potrebni so obiski delovnih skupin Pred sindikalnimi organizacijami v postojnski občini je vrsta nalog , ki se jih bo treba nemudoma lotiti. Seveda se ob njih kar samo po sebi zastavlja tudi vprašanje metod političnega dela v osnovnih organizacijah sindikata. Kakšna je pomoč občinskih svetov ZS, zlasti njihovih predsedstev in republiških odborov. Posebej pohvalnih besed o tej pomoči nismo slišali. Le Albin Stegel iz Liva je dejal, da bi morali mnogo bolj krepiti pogovore delovnih skupin republiških odborov sindikatov dejavnosti, ki so se vsaj pri njih pokazale kot dobra metoda dela. »Prišli so tovariši iz sindikata kovinarskih delavcev in se brez globokoumnih besed pogovorili s člani konference ali pa izvršnega odbora o posameznem vprašanju. Takšno skupno delo obrodi sadove in je več vredno kot pa ne vem kakšni obiski.« Temu moramo kajpak pritrditi. Toda med vprašanji, o katerih bi morali sindikalni politični delavci v Potojni le malce več razmisliti, je tudi izobraževanje sindfkalnihaktivistov.Predvidenih sredstev za družbenopolitično usposabljanje sindikalnih aktivistov lani niso porabili, prijav za občinsko sindikalno politično šplo ni dovolj. Zakaj? Precej je odvisno od programa, od predavateljev in načina dela v teh šolah... O vsem tem bi veljalo spregovoriti na seji občinskega sveta ZS, sicer bo lepa podoba razmer in dela osnovnih organizacij sindikata v postojnski občini, ki smo jo dobili v našem pogovoru, kmalu zbledela. Marjan Horvat 9. KONGRES d ZKS LJUDJE MED L1UDM1 25. marca 1982 stran 8 ★ DE Vsakotedenska pot v Ljubljani zaposlenih Krajišnikov Družbena vrzel, ki polni zasebni žep V Ljubljani je zaposleno lepo število delavcev iz drugih republik. Ob koncih tedna potujejo domov in gre za pravcato družbeno akcijo, kako ta potovanja urediti, kako stopiti na prste zasebnim »direktorjem« teh prevozov. Tudi sindikat je na tem področju marsikaj obljubljal. Kaj je uresničil, smo zvedeli, ko smo prisedli na avtobus, ki ob petkih vozi delavce v Bosansko Krajino. "ST^ etek v marcu, nekaj po drugi popoldanski uri pred »bosanskim konzulatom«. Tako pravijo delavci iz te republike okrepčevalnici Partizan ob ljubljanski avtobusni postaji. Pred njo se zbirajo vsak petek, največ jih je iz Bosanske Krajine. Tu čakajo na Svoje prijatelje, ki utegnejo priti s svojimi avtomobili in jih »pobrati« na poti v domače kraje. Večina pa jih čaka na »direktorje« avtobusnih voženj iz Ljubljane v Krajino in nazaj. Ko jim le-ti porazdelijo lističe, vredne tja do 50 starih tisočakov, se povorka napoti za staro pivnico, kjer že čakajo avtobusi. ko smo se povorki pridružili še mi, nas je čakalo dobrih deset avtobusov. Njihovo število se seveda podvoji v času praznikov. Srečali smo se torej s svojevrstnim pojavom tedenske migracije velikega števila delavcev iz te republike. Ker v njihove kraje vozita dnevno le dva' redna avtobusa (že tako prepolna in ob času, ki tem delavcem ne ustreza), torej ni čudno, da je lepo število podjetnežev brž stopilo akcijo. Kdor ne zmore lastnega avtobusa, kombija, si pomaga tako, da ga najame pri avtobusnih podjetjih. Stvar »direktorja« je, kako bo avtobus napolnil, odmaknil podjetju najemnino in poleg.tega seveda tudi sam zasluzil. Delavci in »direktorji« sami so nam pravili, da so eni pri teh poslih »zaigrali« celo premoženje, drugi pa so si kar lepo opomogli. Ce lahko sodimo po večernem in nočnem življenju v Cazinu in okolici, jim brzda ne gre slabo. Neizpolnjene obljube sindikata Že na začetku poti ni bilo vzdušje v »našem« avtobusu nič kaj turistično. Naporen delovni teden prej kot ne v slabih delovnih in življenjskih razmerah, je opravil svoje. Večina jih je kaj hitro zadremala, letu in tam smo ujeli kakšno besedo in soj na skrivaj prižgane cigarete. Na pogovor v novinarskem pomenu besede ni bilo moč misliti. Tu pa tam smo ga lahko zastavili le na nekaj »postajah«, kjer so se potniki odžejali v krčmah, ki so postavljene kot nalašč zanje. Tekel je ob svečah. Te niso gorele zaradi vzdušja, prižiga jih redukcija električnega toka, ki Hrvaško in Bosno kaj krepko pesti. Med pripoved delavcev, kako za vsak konec tedna potujejo domov, kjer jih čakajo družine, pa zemlja, ki vsaj za tri dni potrebuje močnih rok, so se mešale tudi bridke pripombe na delo in življenje v naši republiki. Ta je negodoval nad neizpolnjenimi obljubami sindikata, kako bo delavcem omogočil urejen in cenen prevoz v domače kraje, oni je zatrjeval, da sploh ne bi tako pogosto potoval domov, če... Pridružili so se mu še drugi in pripovedovali, kako se v Ljubljani v soboto in nedeljo nimajo kam dati, kako jim ostaneta le nogometna tekma in gostilna, kar pa je še' bolj utrujajoče in dražje kot dolga vožnja domov. Dva prosta dneva da pač ne morejo ždeti v samskih domovih, da jih naša dekleta bolj po strani gledajo... Negodovali so, da v nekaterih organizacijah združenega dela delavci iz Bosne uživajo dodatek za ločeno življenje, v drugih pa ne. Celo tedaj, ko gredo delat na ODMEVI Zakaj tako velike razlike? Pišem vam v zvezi s člankom v DE štev. 11, z dne 18. 3. 82, pod naslovom: Zakaj tako velike razlike? Ob branju tega pisma sem se namreč vprašal, čemu to služi. Če ste hoteli opozoriti na težak eko-nomsko-socialni položaj delav-ca-borca tik pred upokojitvijo, potem bi morali to storiti nekoliko drugače. Opozoriti bi na primer morali, kateri so tisti defekti v družbenih odnosih, ki so tega delavca pripeljali v položaj, v kakršnem pač je. Njegov položaj ni jasen, ker niso navedeni nobeni podatki o njegovih osebnih dohodkih in drugih prejemkih, če iih ima. Pismo, tako kot je, je nejasna obtožba nekega delitvenega sistema. katerega poglavitna hiba je. da daje enemu več kot drugemu. Delo pri tem ni omenjeno niti z besedico. Sistema delitve osebnih dohodkov in načina njegovega uresničevanja v tozdu Elektromate-rial Lendava ne poznam. Poznam pa nešteto primerov, ko delavci poprek kritizirajo delitvene sisteme samo zato, ker stimulirajo pridnejše in marljivejše pri delu. Mislim, da ni treba posebej poudariti, za katere delavce gre v takšnih primerih. Posledice takih kritik pa nikakor niso nedolžne. Izražajo se v relativno zelo skromni možnosti stimulacije za boljše delo. Ta ugotovitev velja posebno za delo izven neposredne proizvodnje, kjer »gibljivi del« OD določajo na osnovi pogosto subjektivnega ocenjevanja delovnega prispevka delavca in sicer količine, kakovosti in gospodarnosti dela. Takšne uravnilovske težnje so največja nevarnost za uresničevanje stabilizacije kot izhoda iz sedanjega nezavidljivega gospodarskega položaja. Če nekako razumemo uravnifovko med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki kot posledico strmega naraščanja življenjskih stroškov, potem tako imenovane poklicne uravnilovke nikakor ne -smemo razumeti drugače kot odraz slabosti subjektivnih družbenih sil, ki se nekaterim težnjam ne znajo dovolj odločno upreti. Ena od takih' teženj se izraža tudi v pismu, ki ga objavljate. Morda načela delitve po delu in rezultatih dela v Elektromate-rialu resnično neustrezno uresničujejo. Potem je treba pokazati na konkretne pomanjkljivosti. Če jih pisec članka ni znal opisati sam, potem bi mu morali pomagati vi. ki ste za to usposobljeni. 1-z pisma tudi iti razvidno, ali ne gre v primerih, ki jih pisec navaja. ko govori p visokih osebnih dohodkih, za ustvarjalnestrokov-njake, organizatorje proizvodnje ali podobne delavce, za katere je 2. konferenca ZSS sprejela stališče, da jih je treba še posebej bolje nagrajevati za njihovo delo. Vsi družbeni dejavniki se predobro zavedajo, da je uresničenje razvojne usmeritve našega gospodarstva odvisno predvsem od kvalificiranih proizvodnih delavcev in od sposobnih ustvarjalnih strokovnjakov. Mogoče me pri mojem razglabljanju nekoliko zanaša. Mogoče tudi preveč ponavljam neštetokrat povedana sindikalna stališča o delitvi po delu in rezultatih dela. V bistvu hočem samo opozoriti, da so to okviri, v katerih je mogoče razpravljati o pravičnosti oziroma nepravičnosti delitve osebnih dohodkov v Elektromaterialu. Predlagam, da novinarji^ DE poskrbite za to, da vprašanje »Zakaj tako velika razlika?« ne bo ostalo brez pravilnega in kvalificiranega odgovora. Marjan Zupan Srpenica Kemijski krožek V Tovarni kemičnih izdelkov in krede v Srpenici sp se že pred tremi leti odločili povabiti v svojo tovarno, predvsem v kemijske laboratorije, pionirje iz osnovnih šol Vladimir Nazor iz Bovca in Simon Gregorčič iz Kobarida, da bi med mladimi vzbudili večje zanimanje za poklice v kemijski stroki. Vsakih štirinajst dni se zberejo v laboratorijih temeljne organizacije učenci višjih razredov Obeh šol, da bi ob teoretičnem spoznavanju in praktičnem delu še bolje spoznali skrivnostni svet kemije. Krožek vodijo inženirji in tehniki — delavci TKK, ki skrbijo tudi za pripravo vaj in praktičnega dela. Vaje so v krožku zasnovane tako, da učenci spoznavajo vse od osnovnih pojmov pa do celotnega tehnološkega procesa izdelave nekaterih izdelkov. Boris Mlekuž V' Šoferski krst z računom Pred časom sem nek je prebral, da učinkovitost našega gospodarstva bolj kot vsa inflacija, prenizka storilnost in šibak izvoz zmanjšuje čezmerna, nesposobna in trdoživa birokracija. Razjeda nas torej rja brezdušnega^ odnosa do ljudi, ki pod krinko nesebične skrbi za človeka še naprej ždi r pisarnah, koniplicira sistem, si izmišlja nove zakone in predpiše, čeprav še starih nismo začeli uresničevati, in tako itpruvicuje svoj obstoj in seveda osebni dohodek. Sredstvo, s katerim naj hi se obvarovali tega birokratskega zla, je samoupravljanje. Ampak kaj. ko to spričo naše dozdevne premajhne zavesti (ali pa kompliciranosti poti, po kateri naj. bi se razredno osvobodili) rojeva, novo, samoupravno birokracijo, ki ji je prav zategadelj, ker se skriva pod plaščem samoupravljanja, težko priti do živega. Spodbuda za tale razmislek je račun, ki ga lahko dobiš, če kot na novo zaposlen šofer pri podjetju »Gorjanci« v Straži prvič sedeš v šofersko kabino. Kajpak ne za volan, ker ti tega mojster ne bo dovolil, ampak kot pomočnik ali sopotnik, kakor že hočete. In tako se s tovornjakom, polnim desk, ki je pripeljal z Reke, pripelješ v Vin-kovce. Vožnja pa te drago stane, tako da zlepa ne pozabiš svojega šoferskega krsta. Račun zanjo, ki pa ni popoln, ker so v njem pozabili pripisati, da si tat, se glasi takole: »Na osnovi obvestila o vknjižbi PIK , Vinkovci’ RO Prehrambena inudstrija ,OOUR Opskrba’ Vinkovci št. 132- E z. dne .U. 10. 81 vas bremenimo za manjka 4,420 kubičnih metrov jelovega lesa v znesku 34.483 din, od katerega imenovani plača polovico, to je 17.241 dinarjev. . * Manjka je nastal ob prevozu, kije bil izvršen na osnovi naše pre-voznicešt. 165807-R ž dne 2. 7.1981 na relaciji Rijeka — Vinkovci. Zveza podpisan komisijski zapisnik (močno samoupravna zveza, ni kaj, op. pisca). Rok plačila: 15 dni.« Pisanje se tu lahko mirne duše konča, ker je najbrž odveč spraševati, če za »zadevo« vedo člani samoupravnega delavskega nadzora, disciplinske komisije in še nekateri, ki bi zanjo morali vedeti. »Skrbi, za človeka« je bilo v tem primeru očitno zadoščeno že z ra-cWm-' Ivo Kuljaj LJUDJE MED LJUDMI 25. marca 1982 stran 9 ★ teren, ga slovenski delavec dobi, čeprav je le nekaj deset kilome-trov od doma, delavci iz drugih tepublik pa ne. Tudi s plačevanjem samoprispevkov menda ni Vse, kot bi moralo biti, saj ga mnogi odštevajo domači občini Pa še oni, v kateri je sedež nji-nove organizacije... Pomenek smo kanili nadalje-vati na končni postaji vCazinu. Pa so se postaje pred tem me-• stom vse pogosteje vrstile in avtobusi so se hitro praznili. Ko smo približno ob osmih zvečer le Prispeli, so se delavci, kar jih je ! ostalo, brž razkropili. Po teden-‘ ski odsotnosti pač pohitiš domov, / kjer čaka žena, otroci. Tudi večina voznikov je presedla v redni avtobus za Ljubljano, vrnili pa so se v nedeljo in spet popeljali nazaj polne avtobuse. No, sogo-vornikov nam le ni zmanjkalo — i ostali so »direktorji«. Ostali so le »direktorji« Nekaj smo jih spoznali med vožnjo in postanki, sicer pa jih tudi zvečer v cazinskem hotelu in okoliških krčmah s »pjevačica-mi« ni težko prepoznati. Kaj radi namreč mahajo z listnicami in jih postavljajo predse na mizo. Ni čudno, saj kar pokajo od snopičev bankovcem — tistih naših sivih, pa tudi zelenilo mark in dolarjev jih rado popestri. Ob posmehu nespretnežu, ki so mu posli s prevozom delavcev pobrali hišo s posestvom vred, smo slišali tudi za uspešnejše poslovne usode. Omenimo pripoved, s smehom, brez obžalovanja, kako so šestčlanski kartaški družbi ljubljanski miličniki z gostinske mize pobrali kar 150.000 mark »Pa šta?!« Ko so se »direktorji« zabavali ob polnih mizah in z veselimi dekleti (nekaj se jim jih je brž pridružilo, nekateri pa so si jih pripeljali kar s seboj iz Ljubljane, »tako, za svaki slučaj«) smo se takole zamislili: Prav, delavci so doma, utrujeni so in željni družine. Prav, »direktorji« slavijo še en donosen posel. Vsi so torej zadovoljni. Saj končno brez bistrih poslovnežev ti delavci sploh ne bi thogli domov. So torej kljub zaslužku pravcati dobrodelneži? V nekem smislu gotovo so, to pa je smisel, ki nam ne more biti v ponos. V pomenkih s sopotniki nismo opazili, da bi bila bridka ost uperjena proti »direktorjem«. Nismo zaznali zavisti polnim denarnicam, odtehtala je želja po domu. Bridka ost pa vendarle je — proti delovnim organizacijam, proti sindikatu. Jasen je odnos med ponudbo in povpraševanjem. Jasno je tudi, da se ob vsakem spodrsljaju, ob vsaki vrzeli naše družbe brž najdejo oni, ki jo zapolnijo — za svoj žep seveda, ki ima kaj globoko dno. Je pač tako v življenju — ne huduješ se na onega, ki ti pomaga, čeprav ob tem mastno zasluži. Huduješ se na tistega, za katerega meniš, da bi ti rribral pomagati brez misli na svoj prid, pa je na to pozabil. Delavci, ki vsak teden lovijo najugodnejši in najcenejši način, kako priti domov, dobro vedo, kdo naj bi poskrbel za to. .. ,, Ciril Brajer Ivo kuljaj ^ Rasimom Pončem, njegovo ženo in šestimi otroki smo se komajda stisnili v njegovi domačiji. No, zraven j še raste nova, večja »Tudi kopalnico bo imela«, je ponosen Rušim. Ponosen še sploh, ker je kljub dvajsetlet-nemu delu pri gradbenem podjetju Slovenija ceste dobil le dobrih 60 tisočakov stanovanjskega posojila. Utrinki iz Krajine Bosanska Krajina ni prirodno bogat kraj. Pokrajina je zelo gričevnata in na soncu se beli kajenje. Vse to slikovito dopolnjujejo značilna muslimanska mesta, vasi in zaselki, bogata dediščina Petstoletnega turškega jarma. Zaslediti jo je moč v Arhitekturi, v priimkih in imenih, v prehrani in pijači, skratka, v načinu življenja. Krajina nas je toplo sprejela. Počutili smo se docela drugače kot pred dnevi v Zvezni republiki Nemčiji. Res je, Krajina se ne ponaša s širokimi gestami, megalomanskimi zgradbami, natančnostjo in čistočo, pa vendar se v njej počutiš človek. Ni govora o kakšni utesnjenosti, ki se nam je vsiljevala, denimo, v Frankfurtu, .Stuttgartu in drugih »emških mestih, kjer ljudje vsi nekam hitijo, vred- note v življenju pa gledajo sko.č marke. Bosna je nekaj drugega. Seveda ne trdimo, da tu ljudi ne zanimajo gmotne dobrine. Jih in trudijo se, da bi živeli lažje in bolje. Toda ob vsem tem nekako ne pozabljajo na ljudi. Medčloveški odnosi, ki se tu Izražajo na vsakem koraku, so takšni, ki človeka plemenitijo. Človek v Bosanski Krajini ni zlagan. Če se za "nekaj odloči, potem to res tudi misli in naredi. Tako si je moč razložiti tudi njegovo pripadnost Titu in njegovi ideji. Krajišnik zna ceniti človeka, ki ga je prvič v njegovi zgodovini popeljal na pot lastne osvoboditve, na pot lepšega in srečnejšega življenja brez tutorjev. To se vidi na vsakem koraku, vidi se na gumbnicah, kjer je skoraj obvezna značka s Titovim likom ali podpisom. Tudi to je nekako povezano s toplino bosenskega človeka... Še ena nagrada in visoko priznanje našemu inovatorju v Nemčiji Osem do devet tisoč novih idej letno ~T znani nemški tovarni avtomobilov Audi v Ingol-stadtu, Jtjer izdelajo na dan 1100 avtomobilov, ▼ odmerjajo precej sredstev za nagrajevanje izumiteljev, inovatorjev in racionalizatorjev. Posebna skupina dvanajstih strokovnjakov preuči vsak prijavljen predlog in ko dokažejo koristnost zamisli, izumitelju izplačajo premijo v vrednosti 30 odstotkov od prihrankov, ki jih ima podjetje prvo leto po uveljavitvi tega izuma. Največja nagrada lahko znaša tudi sto tisoč mark, inovatorju pa za nagrado, večjtfod 20 tisoč mark, tvrdka Audi podari tudi avtomobil Audi 80. Tako nagrajevanje je zelo stimulativno, zato vse več delavcev predlaga izboljšave in razmišlja o novostih. Oddelek za inovacije dobi letno od osem do devet tisoč novih idej, nagrade predlagateljem pa podeljujejo štiri- poslenega na leto, medtem ko znaša delež v drugih japonskih avtomobilskih tovarnah celo 26 zamisli letno na zaposlenega. Med Audijevimi inovatorji je zelo znan tudi Jugoslovan Ivan Kerčmar. Doslej je predlagal največ izboljšav in- z njimi tudi največ zaslužil. Za svoje iznajdbe je doslej prejel že šest visokih denarnih nagrad in več manjših. Pred štirimi leti so mu za izum dali okoli 100 tisoč mark in avtomobil. Zdaj je spet dobil visoko nagrado — 33 tisoč mark in nov avto Audi 80. Tako je v tovarni na prvem mestu po višini nagrad in edini, ki je dobil dva avtomobila. Ker je za prihodnje leto že prijavil nov patent, je resen kandidat še za tretji avtomobil in za doslej največjo nagrado. Kot inovator je lvan Kerčmar znan v tovarni in po vsej Nemčiji. O Ivan Kerčmar prejema ključe za nov A udi 80, ki je poleg000 mark nagrada za njegovo inovatorsko delo. krat letno. Lani so za inovacije izplačali 932.768 mark in dodelili 9 avtomobilov. Menijo, da je veliko manjših posamičnih izboljšav za podjetje koristneje kot prihranek posamezne velike zamisli. Zato si prizadevajo, da bi bito število inovatorjev iz leta v leto večje. Leta 1976 so predlagali 3.808 novih zamisli, lani pa je od 20.800 zaposlenih okoli 8 tisoč članov kolektiva predlagalo 9.545 novih zamisli in izboljšav. Vendar s temi dosežki še zdaleč niso zadovoljni, če se primerjajo z japonsko Toyoto, kjer so v 1980. letu od 46 tisoč zaposlenih dobili 700 tisoč idej za izboljšanje in racionalizacijo. To pa pomeni 15 novih zamisli vsakega za- njem so pisali mnogi nemški časopisi in strokovne revije. Med jugoslovanskimi delavci v tujini pa je Kerčmar priljubljen tudi kot sindikalni poverjenik vseh delavcev tega okolja. Ponosni smo, ker je med nami tako nadarjen iznajditelj, za katerega pa menijo, da je šele na začetku svoje izmiteljske poti. Zato menimo, da je prav, da tudi v sindikalnem listu v domovini pišemo o uspehih našega rojaka v tujini. To še bolj, ker se tudi v tujini pojavlja nek tih odpor proti zamislim in iznajdbam, predvsem pri delavcih, ki za to niso pristojni in med proizvodnimi delavci. Bogdan Paučič IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Poskusno delo le, če ga predvideva samoupravni splošni akt Po zakonu o delovnih razmerjih mora samoupravni splošni akt d delovnih razmerjih vnaprej določiti pogoje in primere, v katerih je potrebno poskusno delo (32. čl.). Poleg pogojev in primerov mora samoupravni splošni akt določiti potek, način in trajanje poskusnegadela ter spremljan je in ocenjevanje uspešno- sti tega dela. Če te zakonske Zahteve v samoupravnem splošnem aktu ni. potem poskusnega dela ni mogoče določati in tudi ne \s poskusnim delom ugotavljati strokovne in druge z delom pridobljene delovne zmožnosti. Za delavca, ki je sklenil delovno1 razmerje v temeljni organizaciji, je bilo določeno trimesečno poskusno delo. Med poskusnim delom je delavčevo delo spremljala strokovna komisija, ki je po poteku dveh mesecev sprejela negativno oceno delavčevega dela, kar pomeni, da delavec ni pokazal zadovoljivih strokovnih in drugih z delom pridobljenih delovnih zmožnosti. Na podlagi take negativne ocene je komisija za delovna razmerja sprejela sklep o prenehanju delovnega razmerja. Sklep je potrdil tudi delavski svet, ko je odločal o zahtevi delavca za varstvo pravice. Sodišče prve stopnje, pri katerem je delavec zahteval .sodno varstvo, je ugotovilo, da v temeljni organizaciji ni popolne samoupravne ureditve poskusnega dela, saj pravilnik o delovnih razmerjih ne določa primerov, v katerih se uvede poskusno delo, pač pa naj bi to določal pravilnik o razvidu del in nalog. Ta samoupravni akt pa poskusnega dela sploh ne predvideva. Ker poskusno delo v pravilniku o delovnih razmerjih ni urejeno tako, kot to predvideva zakon, ker je ureditev, poskusnega dela nepopolna, je temeljna organizacija ne more uporabljati. Zaradi pomanjkljive samoupravne ureditve se zato šteje, da je bilo delovno razmerje sklenjeno brez poskusnega dela. Prav zato delavcu delovno razmerje ne more prenehati, kljub negativni oceni poskusnega dela. , I. Ž. PRAVNIK SVETUJE I Znižana dnevnica VPRAŠANJE: Dne2L 1.J982 so bili v Delavski enotnosti objavljeni podatki o povprečnih stroških za prehrano in prenočišče na službenem potovanju. V zvezi s lem prosimo za pojasnilo, v katerih primerih se obračuna znižana dnevnica za odsotnost na službenem potovanju od 6 do 8 ur bukoliko znašajo povprečni stroški za prenočišče brez računa. ODGOVOR: V Družbenem dogovoru o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Ur. L. SRS št. 1-81) je v 9. členu določeno, da je delavec upravičen do znižane dnevnice za službeno potovanje, če je to trajalo več kot 6 ur, vendar ne več kot 8 ur, pod pogojem, da je delavec potovanje začel vsaj 2 uri pred začetkom svojega rednega dela ali pa ga je končal vsaj 2 uri po poteku svojega rednega dela. Stroški za prenočišče na službenem potovanju se praviloma vrnejo na podlagi predloženega računa in to največ do zneska povprečnih stroškov za prenočišče v hotelih B kategorije. V samoupravnem splošnem aktu pa je lahko določeno, da se stroški za prenočišče povrnejo tudi brez predložitve računa. V tem primeru naj povračilo ne presega 40 odstotkov povprečnega stroška za prenočišče v hotelih B kategorije. Zavod SR Slovenije za statistiko in Republiška skupnost za cene sta za četrto trimesečje leta 1981 ugotovila povprečne stroške za prehrano na službenem potoyanju za čas od 6 do 8 ur v znesku 193 din, povprečne stroške za'prenočišče v hotelih B kategorije pa v znesku 425 din. Povračilo stroškov za prenočišče brez računa naj torej ne bi preseglo zneska 170 din. DOGODKI IM ODMEVI ____25. marca 1982 Stran 10*DE Uresničevanje nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino Kje se zamotava zunanjetrgovinski klobčič O dogajanju v Salvadorju Salvadorsko ljudstvo bije pravičen boj Uspešnejše vključevanje v mednarodne ekonomske 'tokove je ena od ključnih razvojnih nalog, ki se je bolj ali manj uspešno lotevamo na vseh ravneh — od temeljne organizacije združenega dela do federacije. Spoznali smo namreč, da je tak širok pristop potreben in da lahko okrepimo naš gospodarski položaj na mednarodnem trgu le s skupnimi močmi, z večjim delovnim prizadevanjem in odgovornim ravnanjem vseh delavcev. Nič čudnega ni torej, da subjektivne sile — še zlasti sindikat — vse češče preverjajo, kako v posameznih okoljih uresničujejo sprejete naloge na področju ekonomskih odnosov s tujino. W T Sloveniji si odgovorni dejavniki — družbeno-’ politične organizacije, GZ Slovenije, IS SR Slovenije, Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju in drugi — že dalj časa prizadevajo, da bi izboljšali naš zunanjetrgovinski položaj v mednarodni skupnosti, še posebej v odnosih z industrijsko razvitimi zahodnoevropskimi državami. Kot ugotavljajo, z doseženimi rezultati v lanskem in prejšnjih letih nikakor ne smemobiti zadovoljni, saj bi lahko — če bi se potrudili — še bolje gospodarili. Eden od osnovnih problemov je v tem, da premalo smotrno izkoriščamo obstoječe proizvodne zmogljivosti, poleg tega pa je precejšnje število temeljnih organizacij še vedno usmerjenih v prodajo večine izdelkov na domači trg. In to kljub jasnemu dogovoru, da moramo znižati stopnjo naše zadolženosti v tujini, da bomo postopoma zmanjševali zunanjetrgovinski primanjkljaj, da je večji izvoz na konvertibilno področje strateški cilj celotne družbe in podobno. Že vrabci na strehi čivkajo, da jfe ves svet v globoki ekonomski krizi. Značilno zanjo je upadanje gospodarske rasti tudi v razvitem kapitalističnem svetu, rastoči protekcionizem industrijsko razvitih držav, visoka stopnja nezaposlenosti, rastoča inflacija, poslabšani pogoji mednarodne menjave in podobno. Zgovoren je na primer podatek, da je svetovni družbeni proizvod od leta 1973 dalje rastel po povprečni 3-odstotni stopnji, v letu 1980 pa rast bruto narodnega proizvoda v zahodni Evropi ni presegala 1,3 odstotne stopnje. Tudi pogoji kreditiranja na mednarodnem trgu kapitala so se občutno poslabšali in močno so se povečale obrestne mere. Kljub tako resne mu položaju v svetu se pri nasse vedno povsod ne zavedajo dovolj jasno, da je ekonomska kriz» — ki jo sicer vse bolj čutimo na lastni koži — dolgotrajnega značaja in da je ne bomo uspeli premagati kar čez noč. Še vedno nekatere temeljne organizacije združenega dela pojmujejo izvoz kot nujno zlo, kot sicer edini izhod iz trenutnih težav, ne pa kot pogoj za nadaljnji uspešen razvoj in stabilnejše gospodarjenje. Posledica tega je, da se ohranja monopol poslovodnih struktur pri odločanju o ekonomskih odnosih s tujino, ki še naprej delajo »po svoje« in se zanašajo na lastno strokovno presojo, kaj izvažati in kaj prodati doma. Ne zavedajo pa se, da bi morali o tem odločati delavci, ki se zavzemajo, da bi v čim krajšem času premagali vsaj nekatere gospodarske težave. Od uspešnejšega reševanja ekonomskih vprašanj je namreč neposredno odvisen družbenoekonomski položaj delavcev. Nekatere sindikalne organizacije še spijo Nesporno je, dd so slovenski sindikati zlasti v lanskem letu okrepili politično dejavnost na področju vključevanja v mednarodno delitev dela. Prizadevali so si, da bi z obstoječimi problemi seznanili čim večji krog delavcev, da bi jih pritegnili k njihovemu reševanju. Ugotovimo lahko, da jim je to v obliki akcij, seminarjev, predavanj in podobno tudi uspelo in da je v zavesti vse večjega števila delavcev vendarle prišlo do miselnega premika in spoznanja, da je od njih samih odvisno, kako uspešno se bodo pereči problemi reševali. Ilustrativen je na primer podatek, da se vse več organizacij združenega dela opira na bogate informacije in dokumentacijo Centra za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, čeprav je res, da bi lahko bilo takih organizacij v naši republiki še več. Razveseljivo je tudi, da v posameznih organizacijah združenega dela — npr. Tamu v Mariboru in Iskri v Ljubljani — namenjajo vse več pozornosti lastnim znanstvenim dosežkom in inovacijam in da tako zmanjšujejo tehnološko odvisnost od tujih partnerjev. Kljub očitnemu napredku in naštetim zglednim primerom pa je na dlani, da z nastopi slovenskih organizacij združenega dela na tujem ne smemo biti zadovoljni. Popolnoma jasno je, da pri izvozu premalo upoštevamo objektivne tržne zakonitosti, da prepogosto kršimo dogovorjeno politiko cen in dogovore sploh, da še porabimo več kot ustvarimo —- iz družbenega in osebnega žepa — da se subjektivne sile vse premalo odločno upirajo podržavljanju zunanjetrgovinske politike. Naloga osnovnih in občinskih sindikalnih organizacij torej je, da se tam, kjer je to potrebno, prebudijo iz pomladaijskega dremeža in se bolj zavzeto lotijo političnega dela. To pa pomeni, da morajo preučiti lastne razmere in ugotoviti, kje in zakaj se zunanjetrgovinski klobčič najbolj zamotava in kdo je tisti, ki mora narediti red na »domačem dvorišču«. Emil Lah 9. x KONGRES <3 ZKS Iz Salvadorja, najmanjše in najgosteje naseljene države v Srednji Ameriki, še naprej prihajajo pretresljive novice o množičnih 'pokolih civilnega prebivalstva, ki so jih zagrešile polvojaške skrajnodesničarske organizacije in vojska civil-no-vojaške hunte. To je dovolj zgovoren dokaz, da se kljub pripravam na volitve v ustavodajno skupščino položaj ne umirja, ampak se boj med hunto ih odporniškim gibanjem celo zaostruje. Še več, zaradi vmešavanja obeh velesil v salvadorske notranje zadeve se ta latinskoameriška država spreminja v eno od : nevarnih kriznih žarišč v tem delu sveta. Salvadorski kmetje in drugi sloji ljudstva se od vsega začetka borijo za novo družbo in drugačne družbene odnose, ki ne bodo dovoljevali izkoriščanja človeka. Za sedanje razmere v državi so namreč značilne velike socialne krivice in socialne razlike. Zgovoren je na primer poda-tek, da ima domača oligarhija (14 veleposestniških družin) v lasti kar 97 odstotkov plantaž kave, sladkorja, banan in bom- baža! Seveda v Salvadorju ne gre le za izjemno težak ekonomski položaj kmetov, delavcev, ampak tudi za njihov brezpraven politični položaj in usodo, ki je docela v rokah salvadorske (hun-tine) vlade. Odporniško gibanje — ki po nekaterih virih šteje okoli 6000 gverilcev — se dokaj uspešno upira številčno premočni vojski salvadorske hunte. Svojo vojaško dejavnost je okrepilo zlasti po zelo učinkoviti akciji konec januarja, ko mu je uspeio uničiti večino helikopterjev, ki so jih ZDA poslale hunti. Ta akcija je pravzaprav v vrstah hunte zanetila sum, češ da ji vendarle ne bo uspelo obračunati z gverilo na vojaški način. Vidno vlogd v pokolih salvadorskega ljudstva igrajo ZDA, ki povsem odkrito — gospodarsko, vojaško in politično —podpirajo salvadorsko hunto. Kot je znano, si predsednik Reagan na vse kriplje prizadeva zagotoviti Duarteju — vodji hunte — novo vojaško pomoč. In to kljub naraščajočemu odporu proti pošiljanju vojakov v Salvador v veli- kem delu ameriške javnosti, kot tudi v kongresu (v predstavniškem domu in senatu). Reaganov »argument« v javnosti je, češ da je v Salvadorju dosežen napredek pri spoštovanju in varstvu človekovih pravic?! Cinizem ameriške politike in predsednika Reagana jasno opozarja najmanj na dvoje: da so ZDA prebolele tako imenovani vietnamski sindrom in da krepijo militaristično politiko na zunanjepolitičnem področju. In drugič, ameriška vlada se ne zaveda dovolj, vsaj tako je videti, da na ta način izgublja zaupanje demokratičnih in naprednih sil v svetu, ki so se slepile z iluzijo, češ da so se ZDA po porazu v Vietnamu odrekle ekspanzionistični politiki, še posebej v Latinski Ameriki. Nenazadnje tudi pravic salvadorskega ljudstva do svobode ni mogoče zatreti za dalj časa. V tem je — zgodovinsko gledano — skrit odgovor na vprašanje, kakšna usoda čaka grobo blokovsko politiko v spopadu z naprednimi silami človeštva. Emil Lah SAMOUPRAVNA ORGANIZACIJA DELA Cena 470 dinarjev. Novo, izvirno delo predstavlja prvi poskus sistemiziranja delnih spoznanj o teoretičnih podlagah samoupravne organizacije dela; knjiga vsebuje vrsto izvirnih predlogov in rešitev, ki se bodo postopno tudi praktično uveljavili in bo koristen pripomoček tako za študij samoupravne organizacije kot za iskanje praktičnih ukrepov. Knjigo lahko naročite na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Celovška 43 in knjigarna DE, Tavčarjeva 5 v Ljubljani; kupite jo lahko v vseh knjigarnah po Sloveniji. K--------------------------——---------------------------------------S NAROČILNICA Pri TOZD DE, Ljubljana, Celovška 43, nepreklicno naročamo.izvodov knjige dr. Bogdana Kavčiča: SAMOUPRAVNA ORGANIZACIJA DELA. Naročeno nam pošljite na naslov:........................................ i Ime in priimek podpisnika:......................................Datum: (Žig) (Podpis naročnika) K_________________________________________________________________________________________________J Mednarodno sindikalno gibanje (8.) Ameriški sindikati zunaj mednarodnih centra! Oktobra lani je Založba Delavske enotnosti v zbirki Knjižnica Sindikati št. 42 izdala priročnik Andreja Škerlavaja z naslovom: Sindikalno gibanje v svetu. Le-ta je namenjen — kot je v uvodu zapisal avtor — predvsem mlajšim sindikalnim aktivistom kot sistematična informacija, da bi laže razumeli sodobna dogajanja v sindikalnem gibanju. Zaradi aktualnosti in zanimivosti obravnavane teme za širši krog bralcev časnika DE smo se v uredništvu odločili za objavo občutno skrajšanih in vsebinsko prirejenih poglavij omenjenega priročnika. * Ameriška federacija dela se je zavzemala — predvsem kot poklicni sindikat — za boljše delovne razmere in za kolektivne pogodbe. Potem ko je imela 1920. leta že 5 milijonov članov, je v ZDA nastopilo obdo.bje an-tisindikalizma v industriji. Okoli leta 1935 pa je sindikalno gibanje dobilo nonovno večje svo- boščine. Sindikati so se pričeli organizirati tudi na industrijski osnovi in 1938. leta je bil ustanovljen Kongres industrijskih organizacij. Vdetih 1946 in 1947 je v ZDA prišlo do množičnega stavkovnega gibanja, v katerem je sodelovalo4,5 milijona delavcev. Tedaj sta se tudi zbližala Ameriška federacija dela in Kongres industrijskih organizacij, kar je leta 1955 pripeljalo do njihove formalne združitve. Dejavnost ameriških sindikatov nam je znana bolj z vidika njihove mednarodne politike, za katero je bil zmeraj značilen agresivni antikomunizem in delovanje v interesu ameriške dominacije v svetu. Glavna ameriška sindikalna centrala AFL — CIO je politično blizu demokratski stranki. Prek posebnega ameriškega inštituta za razvoj »svobodnega sindikalizma«, ki ga financira zunanje ministrstvo ZDA, deluje v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji izključno v smeri zagotavljanja ameriškega političnega in gospodarskega vpliva, pri čemer se ne odreka niti sodelovanju s CIA (ameriška obveščevalna služba). V specifičnih družbenih ra- zmerah, ob pospešeni industrijski revoluciji in intenzivnem kapitalističnem razvoju v ZDA nikoli ni bilo močnega socialističnega in komunističnega gibanja. Zato tudi do kake trdnejše povezave z evropskimi sindikati ni prišlo, razen pritiska nanje, da bi se popolnoma podredili ameriški zunanji politiki. Tako danes ameriški sindikati delujejo zunaj obstoječih mednarodnih central. Morda je zanimivo še, kako sta v ZDA urejeni sindikalna in delovna zakonodaja. Tam ureja področje znani Zakon o delovnih odnosih, ki ureja socialne spore med sindikati in delodajalci na zvezni ravni. Ta zakon, ki je bil sprejet po velikih delavskih stavkovnih gibanjih 1947. leta, zelo Omejuje sindikate in sindikalne pravice (spomnimo se, da je bila leta 1947 v ZDA antikomuni-stična histerija, znana pod imenom lov na čarovnice«). Po tem zakonu morajo sindikati npr. najaviti stavko dva meseca vnaprej, prepovedane so stavke pro‘i vladnim ukrepom, sindikalni voditelji morajo predložiti potrdilo, da ne pripadajo komunistični partiji ZDA. Leta 1959 je bil ta zakon dopolnjen še z dodatnimi omejitvenimi odredbami in niti ameriška sindikalna centrala do danes ni uspela ublažiti te zakonodaje, ki je očitno uperjena zoper razvoj kakršnihkoli socialističnih teženj v sindikalnem gibanju ZDA. Za to gibanje so značilne še mnoge posebnosti. Med njimi naj omenimo le tri: izredna pestrost sindikatov (v AFL — CIO je včlanjenih kar 208 sindikatov najrazličnejših vrst, od poklicnih do lokalnih in industrijskih), sorazmerno močna profesionalizacija in izredno razvejan in decentraliziran sistem kolektivnih pogodb. Za sindikalno gibanje Kanade, ki je v mhogočem pod vplivom ameriškega in ima podobne značilnosti, velja poudariti, da je sicer zelo vplivno, vendar je spričo nacionalnih sporov razdeljeno med angleškim in francoskim delom Kanade. Vodilna sindikalna organizacija v Kanadi je Kanadski sindikalni svet, ki združuje sindikate s skupno več kot milijon članov. V francosko govoreči deželi Quebec pa delujeta Konfederacija nacionalnih sindikatov in Federacija delavcev Ouebeca. To ' sindikalno združevanje na nacionalni osnovi v francoskem delu Kanade je nastalo med drugim tudi kot rezultat sorazmerno velike ekbnomške zaostalosti tega dela Kanade v primerjavi z angleškim. Zavest o pripadnosti podjetju Na Japonskem so bili ustanovljeni prvi sindikati ob koncu 19. stoletja in sicer pod vplivom ameriške federacije dela. Kmalu so bili prepovedani, toda že po prvi svetovni vojni je nastal prvi večji sindikat socialistične usmeritve SODOMEI. Kmalu je razpadel v idejno različne organizacije, z militarizacijo Japonske v tridesetih letih pa je bilo sindikalno gibanje zatrto. V povojnem obdobju so sindikati na Japonskem, z manjšimi stagnant-nimi obdobji, postajali vse večji in danes je vključenih v sindikate ) okrog 12 milijonov ali 33 odstotkov zaposlenih. Najizrazitejša značilnost japonskega sindikalnega gibanja je prevladujoči podjetniški tip sindikata. Nadaljevanj? prihodnjič Dvajset delovnih organizacij prigospodarilo skoraj vso lanskoletno izgubo slovenskega gospodarstva Kaj je zdrava presoja: stečaj ali sanacija vrednosti je prispeval kolektiv sam iz svoje akumulacije. Čeprav je kolektiv tozda Cement Skale zdaj že odpravil vse začetne proizvodne težave (zaradi opreme) in izdeluje največ klinkerja in cementa na zaposlenega v Jugoslaviji — ima torej visoko produktivnost — zaradi tako visokih obveznosti in še neprebrodenih težav v poslovanju ne more na zeleno vejo. Posojila — palica z dvema koncema Vzroki za težave so znani: neu- cementarnah, ki uporabljajo domač plin (cementarna v Beočinu na primer), cene cementa pa so višje (za 11%) šele od maja lanskega leta. Na izgubo pa so seveda vplivale tudi težave pri utekanju peči v cementarni (okvare!), zato v novi cementarni niso izdelali toliko klinkerja in cementa, kolikor so načrtovali. Poleg vsega tega so konec lanskega leta prenehale tudi obveznosti sovlagateljev do Salonita Anhovo in tako bodo le-ti pokrili samo še del (dobro tretjino) lanskoletne izgube v skladu Neugodne napovedi poznavalcev, da bodo izgube v lanskem letu Večje kot v letu poprej, so se uresničile. Izgube so večje kar za več kot tr> četrtine, osem desetin vseh izgub pa delovne organizacije niso Uspele pokriti do zaključnega računa. Izgube so se v zadnjih treh mescih še povečale (za 46 odstotkov), namesto da bi se zmanjšale, kar kaže na lanska neugodna gospodarska gibanja. Izgubo v skupnem ^nesku prek 4,42 milijarde cin je prigospodarilo 156 organizacij združenega dela, v katerih je zaposlenih več kot 3 1.000 delavcev. Več kot Polovica med njimi (81 ozdov š 17.800 zaposlenimi) ni mogla pokriti Vse izgube. Nepokrita izguba znaša 3,61 milijarde dinarjev. Slika: Janez Zrnec 'IT "T ečino vseh izgub (86 od-stoikov izgub in 95 pdstot- ▼ kov nekritih izgub) je imelo 'P delovnih organizacij, po predhodnih podatkih SDK: 1MV 1,25 milijarde din, TGO Gorenje (brez j2gube v Kdrfingu) 1,09 milijarde, ' Iskra 308,5 milijona din, Salonit Anhovo, tozd Cement Skale 210.5 milijona din itd. Seveda je izguba, ki 1° omenjamo, nastala v lanskem letu, torej iz tekočega poslovanja. Slika pa Se takoj spremeni, če zraven prištejemo še obveznosti iz preteklih let, 113 primer vračanje anuitet za najeta domača in tuja posojila. Tako mora Salonit Anhovo tozd Cement Skale odplačati še za dobro milijardo dinarjev dolgoročnih finančnih bančnih kreditov ter neodplačanih tujih in domačih komercialnih kreditov v vrednosti 652 milijonov dinarjev. Zaradi ponavljajoče se izgube v vseh štirih letih, odkar ta tozd proizvaja klinker in cement, obveznosti ne le da se ne zmanjšujejo, ampak celo naraščajo zaradi vse večjih tečajnih rar jdik. Tako p je Salonit Anhovo zna-s6l v položaju, kb šam ne zmore več Pokrivati svojih obvpz.nosti in zato je ^'di pred dokaj negotovo bodočnostjo. V najbolj neugodni inačici razpleta ne bo našel dovolj sanatorjev, ki bi bili pripravljeni prevzeti njegova bremena nase in bo treba uvesti stečajni postopek. Skorajda ne verjamemo, da bo do tega prišlo, saj je Pfoizvodnja cementa ter cementnih Izdelkov strateškega pomena. Lahko ,Pa bo taka usoda doletela —- kate-r° od delovnih organizacij, ki ne more konkurirati z boljšimi in cenejšimi izdelki. Čeprav je takšen ukrep holeč za vsak kolektiv, je vendarle Prav, da začnemo odločneje zaustavljati tiste stroje in tozde, ki prinašajo ■zgubo in nimajo možnosti, da bi se dolgoročno postavili na noge. kakšna proizvodnja samo požira sredstva, ki bi jih še kako lahko porabili koristneje. Dogovor o akciji V republiki so se odgovorni dejav-n'ki (Izvršni svet. Skupščina, Gospo- darska zbornica in drugi) dogovorili že lansko jesen, da bodo pospešili in okrepili, zlasti pa čimbolj uskladili dejavnosti za odpravljanje vzrokov izgub v lanskem letu. 'Osrednjo vlogo so prevzela splošna združenja tozdov pri gospodarski zbornici, katerih poglavitna naloga je ugotavljati vzroke izgub v vsakem tozdu in predlagati trajnejše rešitve za odpravo motenj v gospodarjenju in. vzrokov za izgube. Uresničitev tega cilja (se pravi odpravljanja motenj v gospfcarjenju in vzrokov za izgube) je zlasti pomembna za tiste delovne organizacije, kjer že vrsto let poslujejo z izgubo ali.pa tam, kjer so (novonastale) izgube zelo velike. Takšni primeri so Cementarna Anhovo, klavnice. Rudniki svinca in cinka Mežica in še drugi, na novo pa so nastale velike izgube v TGO Gorenje in IM V. Vzroki za izgube so »klasični«: neučinkovite naložbe, tovarne, zgrajene pretežno s krediti, slabo izkoriščene proi-žvodne zmogljivosti, nezagotovljeni viri surovin in energije in še nekateri drugi vzroki. Kako pokriti izgube in odpraviti vzroke zanje? , Vsekakor so merila, s katerimi bodo merili delež objektivnih in subjektivnih dejavnikov pri ustvarjanju motenj v gospodarjenju ter izgub, letos strožja in bolj »objektivna« kot kdajkoli. Vendar pa je tudi res, da bodo odgovorni dejavniki, ko bodo ugotovili vzroke za težave, najprej poiskali vse poti, po katerih bi bilo moč te težave trajneje razrešiti, in šele potem bodo .prizadeti kolektiv postavili pred neprijetno dejstvo, da je bolje prenehati s proizvodnjo, ki prinaša izgubo. Primer Salonita Anhovo Primer, kako razreševati dolgoletne težave, je reševanje težav Salonita Anhovo oziroma njihovega tozda Cement Skale. Nova cementarna je bila zgrajena.pred dobrimi štirimi leti s sredstvi bank in 70 sovlagateljev in drugih tozdov Salonita Anhovo. Žal ta tozd doslej še ni posloval brez izgube, ki je v lanskem letu dosegla višino 210 milijonov dinarjev. Hkrati mora kolektiv v naslednjih treh. štirih letih vrniti domačim poslovnim bankam več kot eno milijardo dinarjev, tujim in domačim dobaviteljem odpreme pa 652 milijonov dinarjev (skoraj 600 milijonov v devizah). Ob tem se obveznosti deviznega vračanja nenehno vepajo, saj vrednost dinarja iz leta v,leto pada. Vse to so sredstva, ki si jih je kolektiv sposodil, da je lahko zgradil novo cementarno (tozd Cement Skale). Nova cementarna je bila zgrajena pretežno s posojili, le 9 odstotkov godna sestava financiranja naložbe (91 odstotkov sposojenih sredstev), pri čemer mora kolektiv plačevati zelo velik znesek obresti. Najemal je tudi sanacijske kredite pri skladih skupnih rezerv in kratkoročna posojila, da o vračanju tujih posojil ne govorimo posebej (samo tečajne razlike so dosedaj nanesle že 400 milijonov dinarjev). Velik vzrok vsakoletnih izgub je tudi nesorazmerje med cenami surovin in zlasti energije (ki znese 57 odstotkov vseh proi--zvodnih stroškov) ter ceno cementa. Stroški proizvodnje v Anhovem so zaradi višjih cen energije (sovjetskega plina) mnogo višji kot v drugih z določili prvega samoupravnega sporazuma o sovlaganju. Preostale pa so še nepokrite obveznosti do poslovnih bank ter domačih in tujih dobaviteljev opreme, ki so opremo prodali na kredit. Milijarda in šešt-stopetinpetdeset milijonov dinarjev, vsega skupaj, od tega skoraj 600 milijonov deviznih dinarjev. Sporazumna sanacija edini izhod Rešitev je samo ena: olajšati breme kolektivu in ustvariti takšne gospodarske razmere, da v bodoče ne bi več nastajala poslovna izguba. Kolektiv Salonita Anhovo je pripravil več predlogov, ki bi jih morali uresničiti, da v bodoče ne bi bilo več izgub. Na prvo mesto je postavil izpolnjevanje proizvodnega plana. Zdaj, ko je doba utekavanja peči mimo in ko vse naprave odlično delujejo, res ni več razlogov, da ne bi izdelali toliko klinkerja in cementa, kolikor so si zastavili v letnem gospodarskem načrtu (580.000 ton klinkerja, oziroma 645.000 ton cementa in 80.000 ton klinkerja za staro cementarno). Drugi pogoj je prenos neodplačanega dela dolgoročnih finančnih kreditov na sovlagatelje (1.03 milijarde dinarjev), pri čemer bi morali le-ti podpisati dogovor o sporazumni sanaciji tozda Cement Skale, podpisniki pa bi morali biti tudi poslovne banke, ki so dajale posojila, sklada skupnih rezerv gospodarstva, splošna združenja pri GZ, ustrezni komiteji IS SRS, sindikat. republiška skupnost za cene in družbenopolitične skupnosti na ravni občine in republike. Po tem dogovoru naj bi vsi, ki so dajali posojila (poslovne banke, skladi skupnih rezerv) vsak za svoj del olajšali pogoje vračanja (večletni moratorij, daljši rok vračanja, odplačevanja v obrokih, ne v obliki anuitet itd). V Salonitu Anhovo predlagajo še dva dolgoročna ukrepa: sprotno prilagajanje cene cementa rasti stroškov energije in pa znižanje prometnega davka na cement. Tako bi imeli večji »manevrski prostor« za gibanje proizvodne cene cementa. Ti ukrepi, poudarjajo v Anhovem, bi morali biti sprejeti takoj in hkrati, da bi kaj zalegli. ' Le znižanje prometnega davka je takšen ukrep, ki ga realno ni moč takoj doseči... Kaj bodo odločili sovlagatelji Moramd povedati,, da so naštete ukrepe vsi družbeni dejavniki na ravni občine in republike sprejeli kot dobro začrtano pot za sanacijo. Tudi poslovne banke so pristale, da olajšajo odplačilne pogoje za najeta posojila, tudi. republiški sklad skupnih rezerv. Prav tako je skupščina sovlagateljev na svoji jubilejni deseti seji pred nekaj dnevi sprejela predlog za sporazumno sanacijo kot dober jzhod iz težav in ga sklenila predlagati vsem svojim članicam, trgovskim organizacijam z gradbenim materialom in drugim neposrednim odjemalcem (gradbenim podjetjem), naj ga podpišejo in s tem prevzamejo del bremena Salonita Anhovo in odgovornosti za uspešno sanacijo na svoja pleča. Odločitev bo »padla« v roku enega meseca in čeprav je zlasti trgovina v dokaj težkem gospodarskem položaju, je velika verjetnost, da bodo sovlagatelji v tozd Cement Skale še enkrat izkazali svojo solidarnostno zavest. Prizadeti kolektiv sam pa naj bi po sporazumni sanaciji prevzel odplačevanje komercialnih domačih in tujih posojil (652 milijonov dinarjev). Resda je bilo čuti nekatere glasove, naj bi novo cementarno v Anhovem raje ukinili, toda kaže, da bo le zmagala zdrava presoja. Boris Rugelj Problemi in dileme dolgoročnega razvoja Slovenije (17.) Kako bomo živeli jutri Piše: Vinko Blatnik Raziskovalno delo pri oprede-‘jevanju možnosti in perspektiv dolgoročnega razvoja Slovenije Prehaja v drugo fazo. Sodelavci Projekta »Slovenija 2000« so doslej opravili 30 raziskav in dognali, da so nekateri problemi ^razito tehnične narave in jih je s poglobljenim raziskovalnim delom mogoče proučevati in iskati rešitve, nekateri pa zahtevajo širše družbeno vrednotenje oziroma opredelitev. Posebna delovna skupina zdaj v okviru projekta združuje rezultate posameznih raziskav v skupno gradivo. Pri pripravljanju teh gradiv se je izkazalo, da so nekatera vprašanja takšne narave, da jih ni mogoče reševati samo v okviru ozke strokovne razprave. Zato so na pobudo projektnega sveta raziskav raziskovalci priredili razpravo skupaj s svetom Marksističnega centra CK ZKS, saj je prav Marksistični center prostor, kjer je mogoče zastaviti širša družbena vprašanja v zvezi s predvidevanji dolgoročnega razvoja Slovenije. Nobenega dvoma pa ni več, da bo Slovenija morala izbrati koncept selektivnega gospodarskega razvoja, katerega posebna značilnost bo izrazito intenziven tehnološki razvoj. V to nas silijo razmere na področju energije, surovin in za- poslovanja, pa-še nekatere. Tudi drugi okviri našega jutrišnjega dela in življenju postajajo (vsaj v jtredvidevanjih) vse bolj jasni. Tako dr. Janez Pekle-nik sodi. da je opredelitev dolgoročnega tehnološkega razvaja za našo družbo pomembna še zlasti zato. ker si ne smemo privoščiti napačnih odločitev. Pomemben kazalec, kaj bo prinesel tehnološki razvoj v naslednjih 20 letih na področju industrijske proizvodnje, pa so ddsedanje in predvidene spremembe v strukturi zaposlenih v posameznih dejavnostih nacionalnih gospodarstev industrijsko razvitih dežel. V začetku industrializacije je bilo okrog 60 odstotkov prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu, 12 odstotkov v industrijski proizvodnji, 11 odstotkov v servisnih dejavnostih, 8 v trgovini, 3 v transportu, komunikacijah in 3 odstotki v rudarstvu. V procesu 'industrializacije se je ta sestava zaposlenih bistveno spremenila. Tako se je znatno povečal delež prebivalstva, ki je bil zaposlen v industrijski proizvodnji, in sicer od 12 na 35 odstotkov, bistveno pa se je zman jal delež zaposlenih v kmetijstvu, in sicer od 60 na 25 odstotkov. Z začetkom znan-stveno-tehnične revolucije v petdesetih letih, ko je v industrij- sko dejavnost posegel računalnik, je doživela sestava zaposle nih ponovne pomembne spre membe predvsem v korist servi snih dejavnosti. Zaposlenost \ njih je narasla od 12 do 35 od stotkov. Delež zaposlenih v kme tijstvu se je bistveno zmanjšal upadel je š 25 na 6 odstotkov Predvidevanja razvoja do let: 2000 in naprej kažejo, da se bt pomembno okrepila zaposlitev ' servisnih dejavnostih in bo zna šala več kot 60 odstotkov, da p; bo delež zaposlenih v industri jsk proizvodnji upadel od 25 na 6 dt 10 odstotkov. Ocene o tem nist enake, vendar je jasno, da b< število zaposlenih v proizvodni močno upadlo. Kmetijstvo bi zaposlovalo v visokorazvitih de želah le še 2—3 % vsega prebi .valstva. In kako je pri nas? Emil Milan Pintar na to vprašanje takole odgovarja: — Iz naših sedanjih prizadevanj in političnih stališč izhaja (vse večji pomen proizvodnega dela!), da se bo delež' zaposlenih v proizvodnji. v letih 1990—2000 v Sloveniji gibal med 50—60 odstotkov (vseh zaposlenih). Ta napoved ustreza tudi sedanjim razmeram v izobraževanju, kjer si prizadevamo doseči razmerje 70 : 30 (proizvodni : neproizvodni poklici). Po drugih napovedih, ki temelje na ugotovitvi, da se da sleherno ekonomsko krizo preseči le z osvojitvijo novega tehnološkega napredka in se opirajo na podatke o podobnih dogajanjih v svetu, bo — če bomo želeli ostati vključeni v svetovno proizvodnjo — v teh letih v neposredni proizvpdnji delalo le še okrog 35 odstotkov vseh zaposlenih. Če bo res tako, bo to zelo močno vplivalo na oblikovanje sistema izobraževanja na vseh ravneh (definiranje »profilov«, mobilnost učnih progratnov, sistemi prilagajanja oziroma preusmerjanja itd.). Dr. Lojze Sočan ocenjuje, da ima Slovenija stvarne možnosti, da že v sedanjem srednjeročnem obdobju razvoja odpre 40.000 ali celo 50.000 visokoproduktiv-nih delovnih mest. v tem deset- letju pa celo 150.000. S tem se npr. Sloveniji odpirajo možnosti.’ da doseže že v letih do 1990 visoko gospodarsko rast in tudi uspešno rast izvoza. In še — kar je celo pomembneje od stopnje gospodarske rasti — ustvarimo lahko objektivne osnove, da bi izšolani slovenski inženirji in drugi strokovnjaki doma sodelovali pri izdelavi visokokakovostnih projektov — od elektronike, strojništva in drugih dejavnosti. Če v takšne projekte ter v tehnološki razvoj in znanje ne bomo vlagali, takšnih delovnih mest v Sloveniji ne bomo imeli. V tem primeru se Sloveniji ponuja grenka alternativa razvoja: domači strokovnjaki bodo zapuščali Slovenijo in se zaposlovali v predvidenih obratih Siemensa za mikroelektroniko v Gradcu in Beljaku ter sodelovali v drugih podobnih projektih v sosednjih deželah oziroma v Jugoslaviji. To bi pomenilo sprijazniti se z zaostajanjem slovenskega gospodarstva za razvojem drugod in prekiniti dosedanja uspešna prizadevanja za njegovo preobrazbo. (Se nadaljuje) Giposs obtožuje, vendar letijo obtožbe tudi nanj Pogodba ali slepe miši \ O zapletljajih z novimi stanovanji v Dravljah smo v našem časniku že precej pisali. Okoli njih smo nanizali vrsto težav, s katerimi se ubadajo udeleženci stanovanjske gradnje, prisluhnili smo obtožbam in samoobtožbam v Gipossu, poslušali o zadregah šišenske komunalne skupnosti in te dejavnosti nasploh... Po vsem tem motanju mimo in čez čeri stanovanjske gradnje v Sloveniji smo se prejšnji teden sre.pali še s kupci novih stanovanj v Dravljah. 1% /KT ed vsemi prejšnjimi po-I I govori smo lahko spoz- ▼ JL nali, da prav nobenemu med členi stanovanjske gradnje ni z rožicami postlano. Kar naprej pa se je kot črna nit vlekla ugotovitev, da bo račun za-vse vrzeli in slabosti na koncu plačal kupec stanovanja. Če ne ta, ki se je vselil letos, pa oni, ki se bo vselil naslednje leto, čez dve leti... Približno takole smo dojeli: cene materialov rastejo, zamude vsepovsod, kakovost bolj tako... vsak člen v gradnji meni, da ni kriv in posledice skuša torej zvrniti naprej, dokler se vse skupaj ne ustavi — pri kupcu seveda. Tudi ta (upravičeno) meni, da ni kriv, v žep mu pa vendarle sežejo. »Prepričani smo?« Skušajmo to razmišljanje utemeljiti. Pri tem nam bo v lepo stanovanja dobili celo nekaj prej. Ker so gradnjo poleg mrzlih zimskih dni podaljševali še občasno pomanjkanje materialov, spremembe zazidalnega načrta in s tem tehnične dokumentacije za komunalno urejanje, je na videz vse v redu. Vendar... Ta vendar so dodali delegati porabnikov (kupci torej) na omenjeni skupščini. Že začela se je vroče in ni čudno, da je kaj hitro zavrelo. Je zima za GIPOSS daljša? Vroč začetek je povzročila skorajda polurna zamuda zaradi nesklepčnosti. Dokler se delegatov le ni nabralo do najnujnejšega števila, smo poslušali takš-nole godrnjanje: »Že trikrat smo prišli zaman! Kar brž ugotovimo, koga ni in zaostrimo njegovo odgovornost! Ja, ugotovimo kaj lahko, ti pa zaostri, če moreš?! Sicer pa, kaj boš zaostroval, kdo bo pa hodil tolikokrat zaman — in sploh, zakaj bi hodili, saj ni gradiv. Kaj so pa strokovne službe sploh pripravile...?!« Da. bi kazalo marsikaj pripraviti, se je brž pokazalo. Kupci so namreč menili, da mora Giposs, namesto da bi mu priznali podaljšanje roka, plačati penale. Po podpisani pogodbi bi se morali vseliti že 27. oktobra lani. O vsakem podaljšanju bi moral izvaja-lecobvestiti najkasneje po osmih dneh — čakal pa je kar nekaj mesecev. Poleg vzrokov Za zamudo, ki smo jih že omenili, so kupci omenili tudi »zafušano« fasado, ki da jo je Giposs »jemal gor in dol« in nikakor niso hoteli verjeti izvajalcu, da fasada ni povzročila niti dneva zamude. Razprave ' lahko strnemo: »Lani aprila smo sklepali pogodbe. Giposs je tedaj gotovo že vedel, koliko zimskih dni je za njim, a je vseeno podpisal oktobrski rok. Nihče mu ga ni vsiljeval, sam je bil zanj, da bi čimprej »pokasiral«. Zdaj, po letu dni pa vleče na dan lansko zimo. Tu nekaj ne bo v redu. Še sploh, ker je za vse graditelje po Sloveniji veljalo v tem obdobju 26 zimskih dni, Giposs jih hoče pa kar dobrih 100. To je celo več kot je bilo v tem času delovnih dni, pozabili Poglejte, prosimo, še to, kako so kaj trdne tele gradbeniške pogodbe... pomoč skupščina enote stanovanjske skupnosti ŠS 3/2 v Dravljah, ki smo se je udeležili. Začelo se je pravzaprav, ko je Giposs utemeljeval nekajmesečno zamudo pri gradnji stanovanj v tej soseski. V zimi 1980—1981 si je po metodologiji o stanovanjski gradnji in podatkih Hidrometeorološkega zavoda zračunal 86 dni, ko so bile povprečne dnevne temperature pod 5 stopinjami in za te dni lahko podaljšajo rok gradnje. Za dva meseca, za katera podatki ne veljajo, meni Giposs takole: . »Prepričani smo, da je bilo tudi v tem času najmanj 15 takšnih dni, sčimerdobimo 101 dan,štiri mesece, za kolikor se skladno z metodologijo lahko podaljša rok gradnje.« Tako podaljšan rok gradnje bi bil 16. marec 1982^ kupci pa so Zakon.je zakon Že v razpravi smo slišali sklicevanje na mnenje družbenega pravobranilstva samoupravljanja, kako so si gradbeniki izsilili, da je treba penale od njih izterjati na sodišču. Kar je za večino pogodbena obveznost, je za gradbenike torej le zavajajoča črka na papirju. Ko smo na Staninvestu, strokovni službi šišenske stanovanjske skupnosti, obiskali Janeza Kukoviča, je dodal tole: »Verjemite, da bi radi pomagali kupcem. Pri ceni, rokih, tudi pri kakovosti so potegnili krajši konec in zdaj še to. Pa kaj hočemo? Zakon je na strani izvajalcev. Čeprav so sporazumi podpisani, brez tožbe žal res ne gre. Naša služba je tu, na gradbišču. Izvajalca držimo včasih takorekoč za roko — pa zmanjka materiala, ni železa, ni opeke, ni pravega profila cevi in komunalci ne morejo nadaljevati dela... Potem spet položijo parket druge kakovosti, ker boljšega ni. Kupec seveda plača, res pa tudi izvajalec odšteje za parket druge kakovosti toliko kot za prvovrstnega, če ga hoče dobiti. Morda bi kaj zaleglo, če bi se pokazala večja zavzetost gospodarske zbornice.« so na nedelje, praznike... Zakaj le so s temi zimskimi dnevi začeli šele po 18. februarju, ko smo stanovalci vložili zahtevek za penale, kot nam gre po pogodbi?! Le čemu bi mu zdaj oproščali, ko pa nam tako brž in neusmiljeno zaračunajo zamudne obresti?!« Čemu so seje nesklepčne! Bolj kot so predstavniki Gi-possa mahali ž veljavno metodologijo in podatki meteorologov, bolj so kupci vztrajali pri svojem. Niso se hoteli meniti o zimi, ki je že davno mimo in čudih so se Gipossu, da zime ne upošteva pri načrtovanju. Posmehovali so se, da od zime pač ne moreš pričakovati posebne vročine in kopanja na Šavi. In če se že sklicujejo na podatke — čemu jih potem po »nekakšni svoji logiki« še podaljšujejo za nekaj dni? Pustimo zdaj strokovno plat ob strani. Pogajanja o zimskih dneh in zamudi bo moralo pač presekati mnenje pristojnih strokovnjakov. Zamislimo pa se nad drugimi očitki in pomisleki, ki so jih nizali razpravljale!: »Čemu sploh sklicujejo seje brez temeljite in celovite strokovne podlage za razpravo in odločanje? Čemu bi zdaj kupci v pogajanjih »na pamet« popuščali, ko pa nam nihče in nikoli ni spregledal niti pare? Imamo pač podpisane pogodbe in zahtevamo, da se jih držijo vsi podpisniki. S penah, ki sežejo največ do 5 odstotkov cene stanovanja, bi radi vsaj malo omilili ceno, ki že tako za 35 odstotkov presega ceno stanovanjske površine v Fužinah.« Najbolj pa nas je zbodel konec. Razmišljanje kupca, da je pogodba zanj veljaven dokument, da se ga drži vselej in v celoti, da to pričakuje tudi od izvajalca! je naletelo na posmeh Gi-possovih predstavnikov. »Pa nas tožite! Če zahtevate pogodbene kazni, jih bomo zavrnili, vi pa zgubljate čas in denar na sodišču, kjer boste tako ah tako izgubili.« Če smo se v začetku čudili nesklepčnosti tako pomembnega sestanka, se zdaj nismo več. Čeprav je Giposs podpisal pogodbo, čeprav prizna, da je s krepko zamudo obvestil kupce o podaljšanem roku, se zdaj namesto do- • govarjanja (ah je ob jasnih določilih pogodbe sploh potrebno?) izmika na sodišče. Dogovarjanje, sporazumevanje, delegatski odnosi — lepe besede, dokler je z njimi moč sklepati in včasih tudi izsiljevati kupca. Ko pa ta zahteva svoje... Ciril Brajer 9. KONGRES d ZKS Pičla naložbena mošnja ogroža srednjeročni plan premogovništva Ko se lotevamo ocenjevanja položaja jugoslovanskega premogovništva, nikakor ne moremo mimo prizadevanj sindikatov — omenimo akcijo za samoupravne sporazume med vsemi rudniki premoga in proizvajalci rudarske opreme, uspešna prizadevanja za osebne dohodke rudarjev, za samoupravrfi sporazum o minimalnih standardih življenjskih in delovnih razmer v rudnikih z jamsko proizvodnjo_ Še manj pa lahko zatisnemo oči pred neuspehi, saj prav resno pretijo vsem energetskim in hkrati tudi drugim razvojnim načrtom. Lahko rečemo, da ciljev dogovorjene politike v minulem družbenem planu, ki so sloneli na domačih energetskih virih (predvsem na premogu seveda), nismo uresničili. Lepo smo jih torej prenesli v tekoči družbeni plan — ker pa je njegovo prvo leto že poteklo, že lahko rečemo, da spet slabo kaže. Še vedno namreč ne vlagamo dovolj v razvoj premogovnikov, tako da bomo težko uresničili načrtovan obseg proizvodnje — 82 milijonov ton premoga v letu 1985. Prej nasprotno. V prihodnjih letih bo ogrožena celo obstoječa proizvodnja — če nam ne bo uspelo zagotoviti sredstev in drugih možnosti za odpiranje novih in posodabljanje starih rudnikov premoga. Iz leta v leto ugotavljamo, da se gospodarske razmere in ekonomski položaj rudnikov z jamsko proizvodnjo ne popravljajo. Pri zadnjih podražitvah premoga smo sicer pričakovali njihov boljši materialni položaj — ta pričakovanja pa so se zrušila pod inflacijskimi »rekordi«. Naši premogovniki, ki izvažajo v Italijo, Avstrijo in Romunijo, zatrjujejo, da dosegajo v tujini kar od 35 pa tja do 90 odstotkov višje cene kot doma. Zamislimo se lahko tudi nad različnostjo cen premoga in tekočih goriv. Mazut je za približno 70 odstotkov dražji, kurilno olje za splošno in široko porabo pa tudi do 300 odstotkov. Še posebno pa se rudniki otepajo z zagotavljanjem sredstev za naložbe in z obveznim lastnim deležom za svoj razvoj. Vemo, kakšen je ekonomsko finančni položaj premogovnikov, saj kar naprej spremljamo njihove poslovne izgube — tudi letos kaže prej slabše kot boljše. Vzroke lahko kar nizamo: slaba tehnološka opremljenost dela, pomanjkanje produktivne delovne sile, veliko delovnih invalidov in onemoglih rudarjev, izredno velika fluktuacija delavcev, neugodna kvalifikacija in kadrovska sestava, pomanjkanje vagonov,, poplave, požari... Te in vrsta drugih težav, ki iz leta v leto spremljajo rudarje, povzročajo poslovanje na meji rentabilnosti brez akumulativne in reproduktivne sposobnosti. Začaran krog torej — težave, ki bi jih lahko odpravili z več naložbenimi sredstvi, preprečujejo zagotavljanje teh sredstev. Spremlja pa jih še stalna in visoka rast cen rezervnih delov za opremo in tekoče ter investicijske vzdrževanje. Pri tem smo v dobršni meri odvisni od uvoza, v tujini pa so se te stvari v zadnjih treh letih podražile za petkrat. Podobno je z nabavo zaščitne, opreme, za katero zmanjkuje deviznih sredstev. Celo tam, kjer jih najdejo za najsodobnejšo tehnološko opremo, jih ni za najnujnejšo zaščitno opremo in ne gre se čuditi pogostim požarom, poplavam, ki ovirajo proizvodnjo in ogrožajo življenja rudarjev. C. B. 1 IZOBRAZB/AN E, KUIJURA 25. marca 1982 stran 13.*DEb Učenci in proizvodno delo fr ■ v Učenci naj se med nami dobro počutijo V prešnji številki Delavske enotnosti smo poročali o prvih vtisih učencev in delavcev o proizvodnem delu in delovni praksi, ki poteka v celjski regiji. Tokrat objavljamo prispevek o delovni praksi in proizvodnem delu, ki je nastal na osnovi vtisov ob obisku v devetih delovnih organizacijah: Gorenje Muta, Monter Otiški vrh, Železarna Ravne, Sava Kranj, Jelovica Škofja Loka, Iskra Železniki, Iplas Koper, Lama Dekani in Tomos Koper. elovne organizacije so se na ■ izvajanje proizvodnega * ^ dela in delovne prakse dobro pripravile. Ob začetku šolskega leta 1981-82 je koordinacijski odbor za pripravo Pogojev za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse pri Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljal, da s pripravami na izvedbo kasnimo in sicer tako v posebnih izobraževalnih skupnostih kot v organizacijah združenega dela. Tej ugotovitvi so sledile intenzivne strokovne in politične akcije, da bi nadoknadili zamude v pripravah. Obiski v organizacijah združenega dela pa kažejo, da je bila bojazen odveč, saj povsod ugotavlja-tno, da proizvodno delo in delovna praksa potekata v skladu z vsebinskimi in organizacijskimi izhodišči, kakor smo jih zastavili z zakonom o usmerjenem izobraževanju. V vseh obiskanih organizacijah združenega dela so zelo veliko pozornost namenili obveščanju vseh delavcev o pomenu proizvodnega dela in delovne prakse. Tako so vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi, večkrat obravnavali na delavskih svetih, v Iplasu pa so vse potrebne sklepe , oblikovali na zborih delavcev. V Tomosu pa tudi drugje so o pripravah sproti obveščali delavce prek tovarniških glasil. Ta ugotovitev je zelo pomembna, saj prav pravilno in popolno obveščanje vseh delavcev o pomenu tega dela lahko bistveno Pripomore k uspehu. Prav zato ni čudno, da je bilo iz vseh pogovorov z Izvajalci proizvodnega dela čutiti, da so ponosni, da jih je delavski svet 'zbral za to pomembno nalogo. Hkrati je čutiti tudi njihovo odgovornost za to, da se bodo učenci med njimi dobro počutili in se hkrati tudi kaj naučili. Delavka v Savi, ki je bila izbrana za izvajalko, nam je med drugim povedala: »V tem času imamo nekaj težav z reprodukcijskim materialom, zato tudi delavci ne morejo narediti toliko, kot bi lahko. Toda s sodelavci smo se dogovorili, da bomo delo kljub temu enakopravno razdelili tudi učenkam, ki so trenutno pri nas. Tako smo se sicer delavci odrekli delu zaslužka, toda ne moremo dopustiti, da bi učenke zaradi teh razmer opazovale naše delo in se počutile odveč. Želimo, da se v tem času pri nas počutijo kot naše.« Čeprav ni bilo nujno, so se zlasti večje delovne organizacije kot so Železarne Ravne,Tomos Koper itd. odločile, da poleg izvajalcev zaposlijo delavca, ki bi koordiniral izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse. Ta delavec v času izvajanja proizvodnega dela nima drugih nalog, temveč skrbi za nemoten potek delovne prakse učencev, svetuje in pomaga izvajalcem, sodeluje s šolami in podobno. Ti delavci imajo višješolsko izobrazbo in izkušnje s podobnimi deli. Zaradi tako skrbnih priprav smo prav v vseh organizacijah ugotavljali, da imajo povsod izdelane izvedbene učne načrte in da proizvodno delo učencev poteka v skladu s temi načrti. Še nedorečeno o nagrajevanju učencev Medtem ko smo pri drugih vprašanjih na obiskih v ozdih ugotavljali enake ali zelo podobne rešitve, pa to ne velja za nagrajevanje učencev. Ugotovili smo, da tu veljajo regijski dogovori. Tako so se na Koroškem dogovorili, da učencev j. letnika ne bodo nagrajevali. Prav po prvih rezultatih pa že razmišljajo o tem, da bi nagrade le podeljevali. Učenci imajo namreč zelo resen odnos do dela, na nekaterih delih in nalogah so enakovredni delavcem ali pa jih celo prese- žejo. Zato so nam povsod zagotovili, da bodo to. vprašanje sprožili na delavskih svetih, ob tem pa pripominjajo, da bi želeli, da bi se v republiki dogovorili za enotne kriterije. Na Gorenjskem so se dogovorili, da bodo učence nagrajevali, seveda v skladu s svojimi samoupravnimi akti. obalno-kraški regiji so se dogovorili, da bodo učenci dobili knjižne in druge podobne nagrade. Povsod, kjer smo se o tem pogovarjali, so poudarili, da niso proti denarnim nagradam, želijo le, da bi bili izdelani enotni kriteriji za vso Slovenijo. Velika skrb varstvu pri delu V vseh obiskanih delovnih organizacijah so v pripravah na izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse posvetili veliko pozornost varstvu pri delu. Tako so službe za varstvo pri delu sodelovale pri izboru del in nalog in pred pričetkom izvajanja tudi pregledale stroje in naprave, na katerih-bodo delali učenci. Vključevali so se tudi v pripravo in izvedbo uvodnega seminarja za učence na temo o varnem delu in zaščito pred nevarnostmi. Prav povsod učenci glede na vrsto in težavnost dela dobijo posebna zaščitna sredstva. so bili marsikje prepuščeni sami sebi. Predstavniki šol prihajajo v delovne organizacije šele sedaj, ko proizvodno delo že teče. Res pa je, da tega ne moremo trditi za tiste šole, ki so že prej sodelovale z delovnimi organizacijami. Tako so v Železarni Ravne, Jelovici, Lami, Tomosu, Monterju zelo dobro ocenili sodelovanje s tistimi šolami, ki izobražujejo za njihove usmeritve. Delavci drugih šol pa bodo verjetno morali razmisliti o svoji odgovornosti tudi za ta del vzgojnoizobraževalnega procesa in prispevati k njegovi uspešnosti. In kaj ob vsem tem menijo učend Vsi učenci, s katerimi smo se pogovarjali, so dobro ocenjevali izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse. Videti je bilo, da so ponosni na to, da delajo koristno delo in ustvarjajo tako neko vrednost za de- Proizvodno delo učenke v ljubljanski Dekorativni (A. Agnič) Tako bodo učenci v Savi dobili v skladu z merili dd 700 do 1200 dinarjev, v Jelovici pa bodo nagrajeni v odvisnosti od obsega in kvalitete dela ter odnosa do dela, pri čemer osnovo za določanje višine nagrade predstavlja povprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu SRS v 9 mesecih preteklega leta. V Jelovici se tudi že dogovarjajo, da bi nagrade dobile razredne skupnosti. V Iskri v Železnikih so se odločili, da bodo učenci nagrajevani glede na oceno del in nalog, ki jih opravljajo. Tako so učenci prve skupine, ki so proizvodno delo že opravili, dobili 3200 dinarjev nagrade. Za tako, sorazmerno visoko nagrado so se odločili zato, ker želijo tudi na ta način usmerjati učence, da bi se po končanem šolanju zaposlili pri njih. V Nekaj teh organizacij so že obiskali tudi inšpektorji dela in niso imeli pripomb na organizacijo in izvedbo proizvodnega dela. Ob uvajalnih seminarjih za učence pa je potrebno povedati to, da so jih doslej povsod izvajali tako, kot je bilo dogovorjeno, torej 8 ur prvi dan in z vsemi temami: samoupravljanje, delovni proces in njegova organizacija, varstvo pri delu. Večina organizacij združenega dela ugotavlja, da je taka izvedba za učence prezahtevna, saj prvi dan dobijo toliko informacij, da jih ne morejo sprejeti in vseh razumeti. Zato razmišljajo, da bi uvajanje skrajšali in ga razdelili na več dni. Organizacije združenega dela ne ocenjujejo dobro sodelovanja s šolami. To velja zlasti za priprave, saj lovno organizacijo. Nekateri so bili kar malo nestrpni, ko smo se pogovarjali z njimi in so pogledovali k ■ delu, ki jih je še čakalo, češ, kaj nas pa motite, ali ne vidite, da imamo delo. Vsi po vrsti so povedali, da se v kolektivih dobro počutijo in da so jih delavci sprejeli za svoje. Zlasti tisti učenci, ki so opravljali delovno prakso vsvoji usmeritvi, so menili, da jim bo to delo koristilo pri nadaljnjem izobraževanju. Menili so celo, da je 10 dni prekratek čas, da bi bilo potrebno proizvodno delo še podaljšati in da rajši kot enostavna opravljajo zahtevnejša in odgovornejša dela. Zato ni čudno, da so bili v vseh delovnih organizacijah z učenci zelo zadovoljni in kar ni manjkalo pohvalnih besed. Sonja Klemenčič Klobčič težav, v katerega so zapleteni učbeniki, se prepočasi odpleta, pa tudi na novo zapleta V precepu posamičnih in družbenih interesov Odbor podpisnikov družbenega dogovora o izvajanju družbene akcije za organizirano preskrbo osnovnih šol z učbeniki ter o postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol, ki se že precej časa ukvarja tudi s problematiko učbenikov za srednje usmerjeno izobraževanje, res nima lahkega dela. Klobčič težav, v katerega so zapleteni učbeniki, se prepočasi odpleta, žal pa tudi še na novo zapleta. Vse kaže, da so učbeniki v težkem precepu posameznih interesov v proizvodni verigi, ki je vsa pod udarom gospodarskih stabilizacijskih ukrepov in družbenih interesov, ki želijo seveda učbenik kot splošno dobrino dati v roke učencem pravočasno in čim bolj poceni in na šolah ustanoviti sklade učbenikov. ani smo se'odločili za . neposredno distribucijo ■ * ■ učbenikov iz založniških skladišč na šole,ker smo računali na prihranek.Tako bi se izognili vmesnemu poslovanju knjigarn z učbeniki. To nas je v preteklosti stalo deset odstotkov cene učbenika. Komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je v svoji oceni, ki jo je podal pred delegati v Skupščini SRS, ugodno ocenil to družbeno akcijo. Tudi na pogovorih, ki so jih delavci Zavoda za šolstvo SRS opravili z ravnatelji, je bila ta akcija dobro ocenjena, pripombe so bile le na časovno utesnjenost, v kateri je lani ta akcija potekala. Seveda pa je bilo tudi že lani rečeno, naj založniki učbenikov tudi ocenijo, ali je tak način distribucije res tudi ekonomsko upravičen. Kaže, da tega sprotnega računa založniki le niso opravili, da so o tem doslej le delne ocene. Govor je o tem, da je zaradi take distribucije z izpadom dohodka zlasti ogroženo knjigotrštvo, da so morale založbe ob zaključnih računih zato prelivati sredstva (na osnoyi katerih podatkov?), da ni prav, da učbenik obide knjigarno kot kul- turno središče (ali se je res kulturno gnesti jeseni po knjigarnah žara di učbenikov?), da so založbe lani sprejele to pobudo kot enkratno akcijo, zdaj pa naj bi-bila sistemska rešitev, in podobni so številni ugovori. Na seji odbora podpisnikov družbenega dogovora o učbenikih pred dnevi so zato sklenili, da je treba nemudoma, do konca marca, opraviti analizo ekonomskih učinkov direktne distribucije učbenikov, hkrati pa pripraviti predlog za takšno prihodnjo sistemsko rešitev, katere vodilo bo: čimcenejši učbenik; učenci naj dobe učbenik na šoli, da bomo lahko uresničevali zamisel šolskih skladov učbenikov; kako v čimbolj racionalno distribucijo učbenikov vključiti knjigarne. Letos naj bi izdali okoli 70 učbenikov za L in 2. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja: za L letnik ponatise, za 2. letnik učbenike za skupne vzgoj-noizobraževalne osnove (z nekaj rokopisi so težave), pa tudi učbenike za strokovno teoretične predmete; nekatere od teh bodo učenci uporabljali tudi v višjih letnikih. Založniki so skupnosti za cene že predložili predlog novih cen učbenikov, ki so V okviru 15-odstotnega dovoljenega povišanja. Pri tem pa založniki seveda ugotavljajo, da so bile že poprej odobrene mnogo višje podražitve papirja. Kako iz teh zagat,- ne da bi si založniki povečevali izgube, je res vprašanje. Tudi zato, ker dovoljeno povišanje cen učbenikov ne računa s specifičnostjo izdajanja ponatisov učbenikov: cena pri prvem natisu je izračunana za velike naklade, ponatisi pa so vedno manjše naklade, zato so stroški za izvod učbenika mnogo višji. Kot zanimivost povejmo, da so založniki izračunali, da bi nov učbenik za strokovno teoretični predmet, ki naj bi izšel v nakladi pod 1000 izvodov, veljal 900 dinarjev. Zato se že pogovarjajo, naj bi take učbenike razmnoževali še kot skripte. Ker odbor podpisnikov družbenega dogovora o učbenikih doslej od podpisnika dogovora Ljubljanske banke — Združene banke ni dobil odgovora, zakaj je le-ta enostransko spremenila določilo družbenega dogovora o obestni meri za kreditiranje učbenikov, bo predsednik odbora obiskal generalnega direktorja. Pojasnilo predstavnice LB odboru, da višje obresti zahteva Narodna banka, ne more utemeljiti enostranske kršitve družbenega dogovora, ker to potem ni več dogovor. Se dodaten zaplet pri letošnjem izdajanju učbenikov pa je nastal, ker zahteva papirnica Radeče, ki edina dobavlja karton za platnice učbenikov, plačilo 60 ton kartona v dolarjih. Seveda je mogoče razumeti, da ima tovarna težave z devizami, potrebnimi za repromaterial; hkrati pa ni prav nič jasno, kje naj bi vzele založbe 100.000 dolarjev za takšno plačilo. A da ta zaplet ne bi povzročil zamujanja pri tiskanju učbenikov, bodo predstavniki odbora poskušali najti rešitev skupaj z izvršnim svetom Skupščine SRS. In najti jo je treba, saj menda ne bomo začeli prodajati učencem slovenske učbenike za dolarje! Sonja Gašperšič JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (64.) Slovenščina v Uradnem listu »Zakaj je slovenščina v republiških predpisih, objavljenih v Uradnem listu SRS, še ‘slabša kakor v zveznih? Ljudje, ki so jim predpisi namenjeni, zelo pogosto ne razumejo zapletenih in površnih besedil, čeprav bi jih morali. Ali pri Uradnem listu nimajo lektorjev in korektorjev?« Vsaka objava v Uradnem listu bi morala biti do zadnje pike in vejice kakor pribita. Kako daleč od tega pa je pogosto Uradni list SRS, se nam nazorno kaže na primer v lanski tretji številki, kjer je na strani 270 takle člen (10): »Delavci v delovnih skupnostih ter temeljnih organizacijah skupnega pomena v delovnih organizacijah in v delovnih skupnostih ter v delovnih organizacijah skupnega pomena v sestavljenih organizacijah združenega dela, ki s. samoupravnimi sporazumi v temeljnih organizacijah, za katere opravljajo storitve ter v svojih letnih planskih aktih v soglasju z delavci v temeljnih organizacijah zagotove, da bodo njihovibsebni dohodki odvisni od prispevka, ki so ga s svojim delom dali k ustvarjanju dohodka temeljnih organizacij ter da , bodo sredstva za osebne dohodke delavcev v teh delovnih skupnostih rasla v skladu z osnovami in merili, dogovorjenimi v teh aktih, vendar največ v razmerju z rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah.« -Če iz dolgega, prenakopičenega stavka izpišemo bistvene podatke, dobimo: »Delavci v delovnih skupnostih ... zagotove, da bodo njihovi osebni dohodki odvisni od prispevka... ter da bodo sredstva za osebne dohodke... rasla v skladu z osnovami... vendar največ v razmerju z rastjo sredstev za osebne dohodke...« Če smo to prav razbrali, so vejice gotovo napačno postavljene, ves člen pa je obupno nepregleden in nerazumljiv. Kakšen smisel ima potem objavljati tak predpis? Zakaj utrujati in begati vse, ki se morajo po njem ravnati? Velik prihranek in prispevek k stabilizaciji bi bil, če bi bili zakoni in predpisi kar najbolj pregledni. Po končani razpravi v ustreznih zborih in po sprejetju zakona na njem pravzaprav ne sme biti spremenjena niti pičica na i, zato bi moralo biti že na prejšnjih stopnjah opravljeno tudi jezikovno, namreč lektorsko in ko-rektorsko delo. Potem bi pri Uradnem listu zadoščal le vesten korektor, ki bi uskladil natis s sprejeto in potrjeno tipkano predlogo. RazsoiSšče vabi vse, Id jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo m pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:' Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! 9. KONGRES ZKS A Podružbljanje kulturne politike • Kulturne akcije, ki so jih sprožile in vodile družbene 'organizacije, niso dovolj potekale znotraj samoupravne prakse, se pravi, kot sestavni del samoupravne aktivnosti delovnih ljudi in občanov v zadovoljevanju njihovih družbeno-kulturnih interesov. • Zaradi slabe idejne usposobljenosti večine komunistov za idejni boj in usmerjanje množičnih družbenopolitičnih organizacij v kulturni akciji je komunistom le v posameznih okoljih uspelo planiranje kulture in. zadovoljevanje ter razvijanje kulturnih potreb uveljaviti kot vsebino razprav in odločanja na zborih delavcev in občanov ter v organih samoupravljanja, to pa je pogoj za izginotje vseh usedlin birokratičnega in tehnokratskega koncepta kulture. Iz poročila za 9. kongres ZKS stran 14 ★ urve zimske igre sozda Merx iz Celja Najhitrejši smučarji Potrošnika Spodbudna udeležba na zimskih igrah tržiške občine Mnogi še vedno le opazovalci Smučarji Merxa pred startom. Slika: Miran Cekuta "■T 7^ ofnisija za šport in rekreacijo pri koordina-cijskem odboru sindikata sozda Merx Celje je sredi marca priredila na Kopah 1. zimske igre v veleslalomu in smučarskih tekih za moške in ženske v več kategorijah. Pokrovitelj iger je bil medobčinski svet ZSS za koroško regijo, izvajalec pa Smučarski klub Slovenj Gradec. Med seboj se je pomerilo okrog 200 tekmovalcev iz 15 delovnih organizacij — članic sozda Merx. Vsaka delovna organizacija je prijavila po tri tekmovalce, točkovala pa sta se po dva rezultata najbolje uvrščenih. Najzanimiveje pa je bilo na proglasitvi rezultatov in podelitvi diplom in pokalov. Podelili so jih Ivo Kugovnik — predsednik pokrovitelja, Franc Ban, predsednik KPO sozda Merx in Jože Gračner, predsednik organizacijskega odbora. Največji uspeh so dosegli tekmovalci delovne or-ganizacije'Potrošnik, saj so zmagali v posameznih panogah in ekipno zmagovalci, kar dokazuje, da imajo na Koroškem izredne smučarje in smučarke. Drugi v ekipni razvrstitvi so bili tekmovalci DO Mlinsko predelovalne industrije in tretji tekmovalci DO Blagovni center. Nadaljnje uvrstitve: 4. Tkanina, 5. DSS sozda Mera, 6. Dravinjski dom Slovenske Konjice, 7. KZ Laško, 8. Savinja Mozirje, 9. Hoteli — Gotinstvo, 10, Reklama, 11. Teko, 12. KZ Slovenske Konjice, 13. Moda in 14. Gostinsko podjetje Celje. In še rezultati: Veleslalom: Ženske B kategorija: 1. KZ Laško, 2. MP1, 3. Potrošnik. Ženske A kategorija: 1. Potrošnik, 2. DD, 3. Hoteli-Gostinstvo Moški — Veterani: 1. Potrošnik, 2. DSSS sozda Mera, '3. BC Moški B kategorija: 1. 'Potrošnik, 2. BC. 3. DD Moški A kategorija: !. Potrošnik, 2. BC, 3. Tkanina Ženske (A4B): 1. Potrošnik, 2. KZ Laško, 3. MPI Moški (A+B+Veterani): 1. Potrošnik, 2. BC. 3. DSSS sozda Mera Ženske in moški: L Potrošnik, 2. BC, 3. MPI Smučarski teki: Ženske B: L MPI, 2. Potrošnik, 3. Tkanina Ženske A: L Potrošnik, 2. MPI Ženske (A,B): 1. Potrošnik, 2. MPI, 3. Tkanina Moški — veterani: 1. Potrošnik, 2. MPI, 3. DS SS SOZD Mera Moški B: 1. MPI, 2. Potrošnik, 3. BC Moški A: 1. Potrošnik.' 2. MPI, 3. DS SS SOZD Mm Moški (A,B, Veterani)' 1. Potrošnik, 2. MPI, 3. Tkanina Ženske in moški: 1. Potrošnik,- 2. MPI, 3. Tkanina Najboljši posamezniki: Veleslalom: • Ženske B: Marjana Sadar, KZ Laško, Jožica Bračun, KZ Laško. Ženske A: Mojca Lepšina. Dravinjski dom, Irena Goričan, Potrošnik. Moški — veterani: Franc Lekše, Potrošnik, Brane Hri-beršek, Blagovni center. . , Moški B: Zoran Hendler, Potrošnik, Miran Cekuta, Blagovni center. Moški A: Ljubo Jovan. Blagovni center,.Emil Gregor, Potrošnik. Smučarski teki: Ženske B:. Marjana Uršič. Potrošnik. Vlasta Jesenek. MPI. Ženske A: Bruna Pajcnk, Potrošnik, Irena Gojičan, Potrošnik. Moški — veterani: Franc Lekše, Potrošnik. Cveto Kolenc, DS SS SOZD Mera. Moški B: Rudi Kajtner, MPI, Miro Uranič, MPI. Moški A: Tone Potnik, Potrošnik, Mitja Cmer, MPI. Zdenka Zimšek Iz vsebine: — Stališča in usmeritve 3. konference ZSS o vlogi in nalogah, sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike — Do večjih socialnih pravic in socialne varnosti le z boljšim delom — (uvodno poročilo podpredsednika RS ZSS Martina Mlinarja) — Poročilo o pripravah in predlogih javne razprave o gradivu za 3. konferenco ZSS — (Nada Mikič-Bulc) NAROČILNICA Pri TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška 43, nepreklicno naročamo izvodov brošure Knjižnica SINDIKATI št. 43. Naročeno nam pošljite na naslov: — Socialna politika — avtentično področje delovanja sindikatov — (Rade Galeb, predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije) — Razprave — Odbor za pripravo 3. konference ZSS — Komisija za oblikovanje stališč in usmeritev 3. konference ZSS 1 Ulica, poštnašt., kraj: Ime in priimek podpisnika: Naročeno, dne: Račun bomo plačali v zakonitem roku, Cena 95 din. Naročila pošljite na naslov: DE, Ljubljana, Celovška 43 in Knjigarna DE, Tavčarjeva 5 v Žig (Podpis naročnika) Ljubljani. ( DE — zbirka Knjižnica SINDIKATi št. 43 3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije VLOGA IN NALOGE SINDIKATOV PRI UVELJAVLJANJU DELAVCEV KOT NOSILCEV SOCIALNE POLITIKE 11 jp bčinski svet zveze sindi-katov Tržič oziroma njegova komisija za šport in •rekreacijo je tudi v letošnji zimi pripravila občinsko sindikalno prvenstvo v sankanju z navadnimi ^anmi na naravnih progah, v teku na smučeh in v veleslalomu ter v trojni kombinaciji. Svoje moči je pomerilo ok*og 300 delavcev in delavk iz skoraj 30 osnovnih organizacij zveze sindikata iz tržiške občine. Kljub temu, da smo z udeležbo lahko zadovoljni, bi vseeno morali reči besedo ali dve na račun nekaterih osnovnih organizacij, ki niso poslale na tekmovanja niti enega svojega predstavnika. • Množična udeležba na letošnjem od 40 do 50 let: 1. Zupan (BPT) 41,93; 2. Perko (ZLIT) 44,43; 3. Meglič (IMOS-SGP) 46,50; 4. Tišler (Peko-Obutev) 46,55; 5. Stepišnik (Peko-Orodjarna '49,90; od 30 do 40 let: 1. Veršnik (Peko-Orodjarna) 36,74; 2. Rendu-lič (IMOS-SGP) 41,82; 3. Zupan (BPT) 42,58; 4. Ahačič (IMOS-SGP) 43,86; 5. Bertoncelj (UO SO) 45,21; ”do 30 let: L Kokalj (Peko-Orodjarna) 33,78; 2. Neme (Peko-Orodjarna) 35,83; - 3. Teran (TRIO ) 37,76; 4. Ropret (Peko-Orodjarna) 40,14; 5.'Kralj (IMOS-SGP) 40,83. Tek na smučeh — ženske od 30 do 40 let: 1. Sajovic (BPT-Konfekcija) 4:21,29; 2. Ahačič (OŠH Bračiča) 4:30,35; 3. Ambrož (Peko-Komerci-jala) 4:32,88; 4. Štucin (TRIO) 5:10.93; 5. Vidovič (ZD Tržič) 5:26,41; Tudi med tržiš ki mi delavci se jih vse več odloča za tek na smučeh. občinskem prvenstvu za člane osnovnih organizacij zveze sindikatov je potrdila pravilno usmeritev dela komisije za šport in rekreacijo, poleg tega pa udeležba neposrednih proizvajalcev dokazuje, da med ljudmi ni več miselnosti, da je športna rekreacija le za izbrane posameznike. Spoznali so, da je po osemurnem delavniku zdrava in pravilna športna rekreacija izredno primerna oblika nabiranja novih moči za nove delovne napore. Organizatorji so se tudi v letošnjem letu zelo potrudili in vsa tekmovanja pripravili brez zapletov, tako da so bili sodelujoči res lahko zadovoljni. Tekme v sankanju so pripravili na sankaški progi v Podljubelju in je bila dolga okrog 800 metrov, smučarji-tekači so merili svoje moči na treh različno dolgih progah — ženske na 1200 metrov, moški pa glede na starost na 2400 oziroma na 3600 metrov. Prvenstvo v veleslalomu, ki je bilo od vseh najbolj množično, so pripravili na smučiščih na Zelenici in to na 600 metrov dolgi progi, ki je imela 29 vratič. Rezultati: sankanje — žeAtske nad 40 let: 1. Janc,(Dom P. Uzarja) 1:02,77; od 30 do 40 let: 1. Sajovic (BPT-Konfekcija) 56,75; 2.Kralj (Peko-Orod.) 57,13; 3. Ahačič (OS H. Bračiča) 1:04,53; 4. Štucin (TRIO) 1:08,43; 5. Vidovič (ZD Tržič) 1:13,01; do 25 let: 1. Ahačič (Peko-Mreža) 40,72; 2. Hladnik (TRIO) 50,93; 3. Šober (Dom P. Uzarja ) 52,90; 4. Bučinel (Pekp-komerciala) 53,60; 5. Rožič (Peko-Obutev) 56,31; moški nad 50 let: L Ahačič (Upravni organ SO) 44, 38; 2. Stritih (Peko-Orodjarna) 1:01,26; 3. Martinčič (ZD Tržič) 1:04,99; do 30 let: L Markič (IMOS-SGP) 4:36,26; 2. Erna Anderle (VVZ) 4:38,01; moški nad 50 let: 1. Martinčič (ZD Tržič) 9:06,26; 2. Stritih (Peko-Orodjarna) 9:12,52: od 30 do 40 let: 1. Vrtač (Rog-Ce-varna) 10:11,56; 2. Bertoncelj (UO SO) 10:41,24; 3. Dolinar (tRIO) 11:00,15; 4. Meglič (Peko-Orodjarna) 11:04,20; 5. Praprotnik (IMOS-SGP) 11:24,07; od 40 do 50 let: 1. Stritih (IMOS-SGP) 7:21.19; 2. Ambrož (Peko-DSSS) 7:31.27; 3. Hladnik (Peko-Komerci aia) 7:57,65; 4. Meglič (Peko-Orodjarna) 8:14,99; 5. Oman (TRIO) 8:25,49; .do 30 let: 1. Bohinc (Peko-Orodjarna) 10:23,64; ,2. Komac (TRIO) 10:41,32; 3. Rozman (IMOS-SGP) 10:56,12, 4. Božič (IMOS-SGP) 10:59,69; 5. Štefe (Peko-DSSS) 11:02,10. Veleslalom — ženske nad 45 let: 1. Šarabon (Kompas Ljubelj) 1:16,61; 2. Bahun (TRIO) 1:18,36; 3. Kravcar (TIKO) 1:25,81: 4. Kokalj (GG Tržič) 1:33,93; od 40 do 45 let: 1. Roblek (Peko-Komercijala) 56,59; 2: Vodnik (BPT-Tkalnica) 58,86; od 35 do 40 let: L Vidovič (ZD Tržič) 57,94; 2. Košir (OŠRBračiča) 59,39; 3. Marin (OŠH Bračiča) 1:02,19; 4. Stritih (SGP Tržič) 1:10,27; od 30 do 35 let: 1. Ahačič (OŠH Bračiča) 52,21; 2. Benčina (Peko-Obutev) 52,56; 3. Sajovic (BPT-Konfekcija) 56,57; 4. Podlipnik (Peko-Komercijala) 57,96; 5. Kramar (Peko-Obutev) 58,89; md 25 do 30 let: L Sova (Peko-DSSS) 55,07; do 25 let; 1. Ruparčič (Peko-Obutev) 48,95; 2. Meglič (Peko-Mreža) 54,44; 3. Hladnik (TRIO) 59,95; 4. Krevs (Oblačila-Novost) 1:03,57; 5. Tišler (KTL) 1:04,42; moški nad 50 let; 1. Šarabon (BPT-DSŠS) 48,73; 2. Krmelj (TOKOS) 50,68; 3. Stritih (Peko-Orodjarna) 52,11; 4. Krmelj (TIKO) 55.46; 5. Kokalj (GG Tržič ) 56,31; od 45 do 50 let: L Štucin (TIKO) 49,94; 2. Ahačič (BPT-Konfekcija) 50.07; 3. Kavar (SAP) 5 1,72; 4. Strniša (ZD Tržič) 55.30; od 40 do 45 let: L Močnik (TRIO). 48,48; 2. Hladnik (Peko-Komercijala) 49,23; 3. Čadež (BPT-Tkalni-ca) 50,21; 4. Vidovič (OŠH Grajzar) 53,79;*5. Meglič (SGP) 54,03; od 35 do 40 let: 1. Soklič (SGP Tržič) 47,70; 2. Dovžan (ZLIT-DSSS) 48,92; 3. Kramar (Peko-DSSS) 49,49: 4. Eigner (TRIO) 50,21; 5. Nunar (OPT) 52,05; od 30 do 35. let: L Kralj (SGP) 47,86, 2. Gaberc (GG Tržič) 48.46; -i3. Ahačič i Poko-Orod;arna) 50.12: 4, Perko (ZLIT-Pohištv,o) 50,36;, 5. SovaJPeko-OfodjarnajjOOvSŠL , od 25 do 30 let: 1. Rozman (SGP) 47.47; 2. Komac (TRIO) 48,08; 3. Meglič (Peko-Mreža) 48,29; 4. Meglič (Peko-Obutev) 48,54; 5. Kodb-rovič (Peko-PUR) 49,82; do 25 let: L Rozman (GG Tržič) 47,26; 2. Jurkovič (OŠH Bračiča) 49,14'; 3. Zupan (TRIO) 49,58; . Dovžan (?) 49,94; 5. Ropret (BPT-kalnica) 50,05. ekipni rezultati — sankanjem 1. Peko-Orodjarna 2:57,55; 2. IMOS-SGP 3:06,74; 3. TRIO 3:13,52; 4. Peko-Obutev 3:24,31; tek na smučeh: 1. IMOS-SGP 33:17,64; 2. TRIO 35:17,89; veleslalom: 1. TRIO 3:26,09; 2. Peko-DSSS 3:31,-10; 3. BPT-Tkal-nica 3:32,79; 4. SGP 3:33,30; 5. GG Tržič 3:37,41. Rezultati trojne kombinacije: ženske od 30 do 40 let: 1. Sajovic (BPT-Konfekcija) 266; 2. Ahačič (OŠH Bračiča) 234,4; 3. Vidovič (ZD Tržič) 143,4 točke; moški nad 40 let: 1. Stritih (SGP) 163,6; 2. Meglič (Peko-Komercijala) 145,3; 3. Meglič (SGP) 122,6; 4. Ambrož (Peko-DSSS) 119,8; 5. Stritih (Peko-Orodjarna) 109,9; . od 30 do 40 let: 1. Bertoncelj (UO SO) 215,3; 2. Eigner (TRIO) 124, 7; 3. Valjavec (Peko-DSSS) 97,5; 4. Teran (BPT-DSSS) 56,9; do .30 let: T. Komac (TRIO) 239,5; 2. Rozman (SGP) 185,3; 3. Jurkovič (OŠH Bračiča) 184,9; 4. Bohinc (Peko-Orodjarna) 157,1; 5. Meglič (Peko-Mreža) 120,2 točke. Janez kikel KJE SO BOLJŠI PREDLOGI? V minulih ietih smo imeli veliko povedati o slabostih sindikalnih športnih srečanj. Še najbolj pogosta pripomba je bila, da je tovrstna rekreacija draga, da bi morali sredstva, ki jih trošimo za sindikalne igre, koristneje izrabiti. Konkretnih predlogov, takih, ki bi jih s sestankov lahko preneseli v naše življenje, žal ni bilo. Ob tem so se mnogi in se še danes sprašujejo: je res bistveni problem iger v razsipnosti? Je res, da dajemo za aktivno, razvedrilo naših delavcev preveč? Je res, da so sindikalne športne igre predraga oblika rekreacije? Je res, da bi lahko denar, ki smo ga doslej trošili za igre; bol je izrabili? Ta in podobna vprašanja, našteli hi jih lahko namreč še precej, so ostala v glavnem brez odgovora. Če smo pred leti ugotavljali, da je odnos družbe do nadaljnjega razvoja organizirane športne rekreacije nekoliko mačehovski, se žal danes ne moremo pohvaliti z ničemer bol jšim. Sredstev za organizirano preživljanje prostega časa je marsikje man j, kot jih je bilo včeraj. Pa tudi aktivnost je osiromašena. Na tekmovanja, ki so vabila, spodbujala in privlačevala množice delavcev, je bilo potrebno pozabiti, ker je bilo zanje pač škoda denarja. Kaj boljšega, bolj premišljenega, predvsem pa cenejšega, se pa žal — vsaj doslej — še nihče ni spomnil. Andrej Ulaga s Ž ZGODOVINE REVOLUCIONARNEGA GIBANJA .. 2,_1982 stran 15 ★ DE Kongresi slovenskih komunistov (2.) Vloga ZKS pri gradnji samoupravnega socializma V Setih med Tl in III. kongresom slovenskih komunistov, od novembra 1948 do 1954, je razvoj socialističnih družbenih in ekonom-sWh odnosov pri nas prešel v novo obdobje. Začeli smo uveljavljati samoupravljanje, sprva leta 1950 z zakonom o predaji tovarn delavcem v upravljanje na področju gospodarstva, kasneje, z ustavnim zakonom 1953 pa je bilo uvedeno še družbeno upravljanje. S tem je bilo samoupravljanje vključeno v celotno družbeno življenje; krepiti se je Načela socialistična demokracija. Spremembe so bile tudi na področju gospodarstva, kjer je bil uveden nov gospodarski sistem, saj sistem, v katerem je prevladovalo administrativno, centralistično plansko gospodarstvo z državno lastnino proizvajalnih sredstev, ni bil več skladen 2 družbeno stvarnostjo. Zaradi vseh teh sprememb v družbenem živ-‘jenju, na političnem in gospodarskem področju je bilo obdobje med obema kongresoma KPS oziroma ZKS eno od najvažnejših obdobij Pri graditvi socializma pri nas. premembe v družbi, ■ predvsem razvoj sa- kJ* moupravnih odnosov, so spremenile tudi organiziranost jugoslovanskih komunistov. Jkomunistična partija je bila dotlej še vedno naredbodajalec, ki je bil zaprt sam vase in je dajal samo naloge. Razvoj samoupravnih socialističnih odnosov pa je zahteval tudi spremembo vloge in nalog organizacije ko-munistov ter metod njihovega dela. Prvi koraki v tej smeri so se začeli kmalu po sprejetju zakona o samoupravljanju. V partiji se je začel proces debirokratizacije;-zmanjšal se je njen administrativni aparat, ločevati so se začele upravne funkcije od partijskih, lak razvoj demokratizacije partije in njenega odnosa do širše družbe je končno privedel do sprememb, ki so korenito spre-pienile vlogo, naloge in položaj komunistične partije v sistemu samoupravnega socializma. Sprememba vloge, nalog in organiziranosti komunistov To se je zgodilo na VI. kongresu Komunistične partije Jugoslavije, novembra 1952 v Zagrebu. Naloge tega prelomnega ; kongresa za KPJ so bile predv-\ sem te, da na osnovi prehojene | poti delavskega in družbenega upravljanja določi nadaljnjo pot | tega razvoja in vlogo partije v | njem. To pa je pomenilo, da sta ; se morali metoda dela partije in j njena vloga v političnem boju | spremeniti. Komunistična partija Jugoslavije je bifl tako edina partija, ki je po prihodu na oblast sama začeia boj za to, da preide oblast neposredno iz njenih rok v roke delovnih množic, ki jih partija samo usmerja. Partija ni bila več neposredni naredbodajalec, marveč idejni ter vzgojnj vodja. S spremembami na VI. kongresu, na katerem se je KPJ preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije, se je povečala družbena in politična vloga, saj se je okrepila moč delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, katerih najžavednejši del je Zveza komunistov. JJdvanl .Kardelj...je.. novo /logb in naloge ZKJ označil tako: »Zveza komunistov nima pretenzij, da bi vladala namesto delovnih množic, temveč da in-spirira in vzgaja množice, da bi same znale voditi svojo oblast, svoje tovarne ter vse svoje družbene organe in organizacije.« Kot je bila vsebina V. kongresa KPJ osnova za delo II. j kongresa KPS, so pomenili ! sklepi VI. kongresa osnovo za j delo III. kongresa slovenskih j komunistov. Šesti kongres je začrtal nadaljnjo pot socialističnega razvoja tako odločno, da so vse razprave in sklepi slovenskega kongresa ZK bili samo konkretizacija teh sklepov in boj za pravilno uresničevanje sklepov VI. kongresa. Tretji kongres ZKS je pregledal svoje delo in družbeni j razvoj v obdobju med II. in l!i. kongresom, sekretar CK ZKS Miha Marinko pa je v referatu podal naloge slovenskih komunistov v boju za socializem, i Na III. kongresu ZKS so bili v politično organizacijskem poročilu za obdobje od II. kongresa dalje prikazani nekateri problemi, ki so se pokazali v Sloveni ji v tem obdobju. Delavsko samou-. pravljarije, kljub Zakonu o samoupravljanju iz leta 1950, ni moglo povsem zaživeti, saj so imeli direktorji pri vodenju podjetij še vedno veliko pristojnost, na organe delavskega samoupravljanja pa so gledali s podcenjevanjem, zgolj kot na posvetovalno telo. To je krepilo birokratsko tehnokratske težnje. Prihajalo pa je tudi do takih primerov, ko so želeli delavci »vladati« sami, brez vodstva in delovne'discipline. Kot so pokazale razprave v komisijah na kongresu, je posegel III. kongres ZKS na vsa področja družbenega življenja, obdelal probleme-socialistične graditve v Sloveniji ter sprejel smernice za nadaljnje delo ZKS ■ -v boju za razvoj samoupravnega socializma. V resnici je pomenil velik korak naprej, kot ga je oceni! na novo izvoljeni sekretar CK ZKS Miha Marinko. Ponovno so se slovenski komunisti zbrali na svojem kongresu pet let kasneje, od 23. do 25. julija 1959. Za razliko od obeh povojnih kongresov, ki sta konkretizirala naloge slovenskih Delegati so soglasno sprejeli sklepe VI. kongresa ZKJ, novembra 1952 v Zagrebu. komunistov v skladu s smerfo in splošnimi nalogami, ki sta jih pred tem začrtala zvezna kongresa KPJ— ZKJ, je pomenil IV. kongres ZKS bistveno razliko. Temu r: dajal konkretnih in neposrednih nalog samo predhodni VII. kongres ZKJ, ki.je bil aprila 1958 v Ljubljani, temveč in predvsem Program ZKJ, sprejet na tem kongresu. IV. kongres ZKS-pretvarjanje oblasti v irnemi ljudstva v oblast ljudi samih Petletno obdobje med III. in IV. kongresom ZKS označujejo uspehi na področju gospodarstva, pri razvoju gospodarskih dejavnosti, to je obdobje, ko je. začel rasti družbeni in osebni življenjski standard delovnih ljudi. Doseženi so bili uspehi pri razvoju družbenih odnosov; pri čemer je največji in najvažnejši uspeh začetek komunalnega sistema in njegov razvoj. Na področju gospodarstva so bili v obdobju od leta .1954 pa do polovice leta 1959, ko je bil IV. kongres .ZKS, doseženi veliki uspehi. Ti so se kazali na eni strani v rasti industrije, bazične in predelovalne, kot tudi v razvoju samoupravnih odnosov, ki sq se kazali v sistemu delitve dohodka. Z rastjo in izpopolnjevanjem gospodarskega sistema je delavsko in družbeno samoupravljanje postajalo vse bolj uspešna družbenopolitična osnova socialistične demokracije. Osnovna politična naloga na gospodarskem področju je za ZK predstavl jalo izbol jšanje življenjskega standarda, tako družbenega kot tudi osebnega. Zaradi'takšne gospodarske politike je bilo treba spremeniti investicijsko politiko in preusmeriti investicije iz težke, bazične industrije v predelovalno, ki izdeluje predmete široke porabe. Večjo skrb je bilo treba nameniti tudi kmetijstvu, ki je do leta 1955 celo zaostajalo za predvojnim nivojeip.. Komuna — občina temelj naše družbene ureditve Naslednji velik in pomemben korak v razvoju sistema socialistične demokracije je pomenila uvedba komunalnega sistema. Ob delavskih svetih, zborih proizvajalcev je pomenila komuna — občina temelj naše družbene in ekonomske ureditve. Komuna je postala osnovna celica samoupravne družbe. Postala je oblika upravljanja, kjer so se najbolje usklajevali splošni, družbeni ter osebni interesi proizvajalcev in porabnikov. Komunalni sistem, nova upravno-teritorialna ureditev. je pomenil nadaljnjo krepitev lokalne samouprave, katere nosilka je postala občina. Občina je postala tudi ekonomski organizem, ki je reševal osnovna gospodarska vprašanja in repro- ! dukcijo na svojem območju. ! Uvedbo in krepitev samou- ^ j pravnih odnosov je na IV. kon-j gresu ZKS označil Miha Ma-; rinko kot največjo zmago komu-I nistov v povojni dobi, zlasti pa še j to, »da smo sami in pravočasno začeli proces pretvarjanja oblasti v imenu ljudstva v oblast ljudi samih«. Četrti kongres ZK Slovenije je na osnovi poročila o delovanju organizacije v preteklem obdobju, referata sekretarja Mihe Marinka in na podlagi razprav sprejel resolucijo o bodočih nalogah ZKS. Med drugim je bila poudarjena velika vloga ZKS in slovenskih komunistov pri nadaljnji graditvi socialistične demokracije. Slovenski komunisti so sprejeli tudi naloge v SZDL, sindikatih, LMS in družbenih organiza- 4» cijah, zlasti pa še glede boja za socialistično kulturo. Boris Ziherl, ki je na kongresu govoril o tej temi, je poudari!, da mora postati kultura last ljudstva. Kongres je na koncu svojega zasedanja izvolil nov centralni komite, revizijsko komisijo ter izvršni komite CK ZKS, medtem ko so na prvi seji CK za sekretarja ponovno izvolili Miho Marinka. Smernice, ki so si jih na IV. kongresu ZKS postavili slovenski komunisti in tudi vsi delovni ljudje Slovenije, so ob nalogah ^ ZKJ pomenile veliko obveznost pri nadaljnjem razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. z. č. Nagradna križanka NAŠ ALPSKI SMUČAR (BORIS) MEHKO VITA PREJA JUDOVSKI VERSKI UČITELJ OBER DEL TENIŠKE IGRE TOMISLAV NERALIČ SESTAVIL: R. N. ELEKTR. MORSKA RIBA LIČILO, LOŠČ RUSKI SKLA-DATEU -LJADOV POKLON, DAR STAROSL. PIJAČA FIGURA, PODOBA STAROGR. PISEC BASNI GLAVNO MESTO SENEGALA ORIG. IME IRSKE DANSKI DRAMATIK, SIMBOLIST (1901—1961) RIBIŠKA MREŽA št. 12 Rešitve pošljite do 6. aprila J982 na naslov: TOZD DELAVSKA ENO.TNOST, Ljub-Nna, Celovška 43, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 12. Nagrade so 300, 200 in 150 dinarjev. Rešitev nagradne križanke št. 10 OPETEK, PORAST, RADIOAMATERSTVO, VILMA, LOLITA. AAR. BUKOVEC, irada, ti, SOK, RADIANT, Anton, neodim, lier, NIVO, ARP, URADOVANJE, OTA, KARL, KREMEN, KASALA, ITALIANISTIKA, lonec, ton, ščetk anje, anica Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 10 L nagrada 300 din: Jakob •vrpar, Malenška vas 18, 68216 Mirna peč; 2. nagrada 200 din: Tilka Šticl, Zdravstveni dom Murska Sobo-O, 69000 Murska Sobota 3- nagrada 150 din: Pavli Ro-tovnik, Naklo 121, 64202 Naklo Nagrade bomo poslali po Pošti. SLA, POŽELENJE LEDENA SLAŠČICA IME DVEH POMLAD. MESECEV OMREŽJE KANALOV VRSTA POVRŠNIKA GLAVNO MESTO MAROKA LOVEC NA RAKE MESTO NA SICILIJI KORČEK, CIKLAMA VODNA ŽIVAL ARABSKI KNEZ LUČAJ ZRNASTA VULK. KAMNINA TRAČNICA TESNOST, LASTNOST OZKEGA OPAŽNA PLOŠČA PRIMORSKO VINO TEKSTILNA SUROVINA PLOD CITA POTOKAR IKRNIK NEM. FILM. IGRALKA •DAGOVER RAJKO RANFL CAPE, KRPE NICA SEV. BABILONIJE I POŽIREK OTOČJE OB NOVI GVINEJI TUJE MOŠ. IME STAR SLOVAN ČASOVNO OBDOBJE MARIB. TOVARNA DANILO NJEGOŠ VRSTA I VZGOJNE I USTANOVE MESTECE NA PAŠMANU POSTE- KLINA. LOŠČ PIVSKI VZKLIK PISEC AIKEN DARUVAR* SL. SKLA-DATEU (MARU) DEDNA ZASNOVA ŠABAC MESTO V JUŽNI TURČIJI Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. Izdaja ČGP Deio — TOZD Delavska-enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška 43. List urejajo: Andrej Agnič. Ciril Braier. Dušan Gačnik (glavni urednik in direktor TOZD), Sonja Gašperšič, Marjan Horvat, IvoKuljaj, Emil Lah. Franci Mulec (tehnični urednik), Boris Rugelj, Sonja Seljak (redaktorica),.Janez Sever, Peter štefanič. Andrej Ulaga (odgovorni urednik, v. d.), Janez Voljč in Igor Žitnik. Pomočnik direktorja TOZD Milan Živkovič — Poštni predal 313-V1. Telefoni: glavni urednik in direktor TOZD 322-773, odgovorni urednik DE 313-942. pomočnik direktorja TOZD 322-778. tajništvo uredništva DE 313-942: naročniška centrala 323-951, 321-255, 311-956 in 321-574; založba DE Ljubljana. Dalmatinova 4. odgovorni urednik 322-975,310-033 int, 335; uredništvo Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij, Ljubljana, Miklošičeva 26. 326-754; servis za'tovarniški tisk. Ljubljana, Celovška 43: ekonomsko-komereiatni sektor, Ljubljana. Celovška 43. 320-403, vodja 321 -651: knjigama- galerija, Ljubljana. Tavčarjeva 5, 317-870. 312-691 Posamezna številka DE ICdin, letna naročnina je 520 din Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini Tisk Ljudska pravica, Ljubljana Založniški svet Delavske enotnosti: predsednik Miran Potrč: člani: Tilka Blaha. Silva Bočaj, Urška Cvetko, Janez Čebulj. Majda Emeršič, Slavko Grčar. Janez Korošec. Edo Lenarčič, Mira Maljuna, Jože Ogrizek, Boštjan Pirc. Janez ^ Prijatelj, Janko Sedonja, Vlado Šlamberger in Jože Vari Lutke iz Kliničnega centra Prvi lutkovni oder med stojali za transfuzijo Ni otroka, ki bi ne maral lutk! Pri nas se ne moremo ravno pohvaliti z lutkarskim izročilom niti z obsežnostjo lutkarstva v sedanjem času. Znane so težave, ki jih imajo tudi naši poklicni lutkarji, a ni namen tega članka pisati o Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Pisal bi rad o lutkarstvu predvsem kot o ljubiteljski dejavnosti, kot ga srečujemo pri lutkovni skupini Kliničnega centra tozd Vzgojno varstvena organizacija. Skupina vzgojiteljic je svojo ljubezen do lutkarstva vpela v svoje vsakdanje delo z bolnimi in zdravimi otroki, saj so prav s pomočjo lutk odprle vrata do marsikaterega otroškega srca in z njihovo pomočjo izmamile nasmeh ih radoživ lesket oči bolnih otrok. ■ ^ edagoški vodja vrtca Anka Prestor in vzgoji-teljice Majda Korošec, Irena Zadnikar. Lidija Gartnar in Marica Štemberger predstavljajo majhno, a zelo homogeno skupino v kateri se dogaja vse, od ideje do izdelave lutk glasbene opreme in scenskega oblikovanja. Skratka vse, kar je potrebno, da lutkovna igrica zagleda luč dneva. Njihov odnos do lutkarstva pa bi morebiti lahko najbolj slikovito predstavil z njihovimi besedami ob koncu prijetnega pogovora: »Rade bi nastopale tudi drugod. Časa imamo dovolj, poleg tega pa je škoda, da bi lutke potem ko pripravimo novo predstavo, kar obležale v kakšnem zaprašenem kotu.« Najprej sem hotel predstaviti vsako posebej. Nekake? tako kot piše v gledališkem listu zaključne prireditve XII. srečanja slovenskih lutkarjev na Ravnah na Kq-roškem. Majdo kot režiserko, Ireno kot scensko oblikovalko, Lidijo kot glasbeno opremlje-valko in Marico kot izdelovalko lutk. Iz pogovora pa sem razbral, da bi jim s tem naredil krivico, razbil bi kolektivnost njihovega dela, saj vse delajo vse. Predstaviti > jih moram tako, kot ustvarjajo. O tem, katero delo Makarovičeve, Arharja, Grafenauerjeve, Milčinskega ali katerega drugega avtorja bodo pripravile, kakšne bodo lutke, sama izdelava lutk, potem vsa interpretacija, scena, glasbena oprema, skratka vse počno skupaj. Lutka kot metoda vzgojnega dela Z lutkarstvom so se srečale v vzgojiteljski šoli, pri profesorju Hočevarju, ki jim še danes svetuje in jim pomaga. Tam so spoznale, kakšen pomen imajo lahko lutke za otroke, pri svojem delu kot vzgojiteljice na kliniki ali v vrtcu pa so spoznale, kako si lahko pri delu z otrolg pomagajo prav 1 lutkami. Marsikateri žalosten obraz so nasmejale^n marsikatero veselo uro so pripravile bolnim otrokom. Obiskale so tudi tiste, ki so neozdravljivo bolni in so doma. S stalnim posvetovanjem s strokovnjaki, z udeležbami na lutkarskih srečanjih, z obiski lutkovnih predstav in z lastnim kreativnim delom pa se tudi strokovno izpopolnjujejo in napredujejo. Rekle so mi, da so' bile prve njihove lutke precej negibne, toge, da pa so zdaj že pre-” cej bolj razgibane in da bodo v prihodnje še bolj. Na začetku so napele navadno rjuho med dve stojali za transfuzijo in tu je bil oder, danes pa imajo sestavljivega, ki so jim ga naredili v mizarski delavnici Kliničnega centra po načrtu profesorja Hočevarja. Sedaj je precej bolje, kot je bilo pred šestimi leti, ko so se začele ukvarjati z , lutkarstvom. Še vedno pa jih pestijo težave s prostorom za izdelavo lutk, težave z materialom, orodjem pa tudi s prostorom za vaje. Težave pa niso tolikšne, da bi odnehale, nasprotno, premostile so jih že veliko in so prepričane, da jih bodo tudi v prihodnje premagovale. Majda Kraševec - - Do novih, spoznanj pridemo predvsem na Lutkovnih kažipotih in drugih srečanjih s strokovnjaki- Lidija Gartnar — Ideje za lutke naj- Marica Štemberger - - Večino g!as-dem povsod, s posamezno lutko sc bene spremljave pripravim po po-ukvarjum tudi tri mesece. svetu s profesorico z glasbene šole Če je interpretacija dobra, potem se igralkam ni potrebno skrivati za odrom. Otroci jih preprosto ne opazijo, središče njihove pozornosti je lutka. Pravo veselje za animatorke in otroke je, ko lutke oživijo. Dvanajsto srečanje Na Ravnah na Koroškem je bila od 17. do 20. marca zak-lj)ična prireditev 12. srečanja slovenskih lutkarjev. Na območnih prireditvah Ljubljane, južne~Pri-morske, severne Primorske, Celja, severovzhodne Slovenije in Gorenjske se je letos'predstavilo 43 lutkovijih gledališč in skupin. Med 21 izbranimi za zaključno prireditev na Ravnah na Koroškem pa je bila tudi Lutkovna skupina Klinični center Ljubljana tozd VVO, ki se je ^predstavila z Makarovičeve »Soviča Oka«. Na Ravnah so imeli lutkarji tudi svoj »lutkovni kažipot«, deseto delovno skupščino pa tudi družabno prijateljsko srečanje slovenskih lutkarjev. Pri svojem delu imajo veliko oporo pri tovarišici Anki Prestor, (pedagoški vodja vrtca) ki je tudi sama spoznala, kakšne možnosti daje lutka pri vzgojnem delu. Bolni otrok je v nekakšnem posebnem psihičnem stanju in ni sprejemljiv za glasne, dinamične in žive predstave. Več mu pomeni lutka, ki pride k njemu, kff ga pokliče po imenu, ki pokramlja z njim. Zato se je zelo zavzemala in se tudi sedaj zavzema za to, da bo lutkarstvo živelo tudi v prihodnje. Lutka je pri njih prerasla iz metode vzgojnega dela v medij, ki veliko pomaga pri vzpostavitvi stika med otrokom in vzgojiteljico. Ljubiteljska dejavnost ima velik pomen za tistega, ki se z njo ukvarja, prav tako pa tudi za tistega, ki jo spremlja kot opazovalec. Ge pa ljubiteljska dejavnost postane tudi praktičen pripomoček pri delu, potem smo . verjetno z ljubiteljsko dejavnostjo dosegli največ, kar se doseči da. Zanimivi pa so tudi ljudje, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kakšno dejavnostjo. Ponavadi so odprti, polni humorja in neugnane življenjske moči. Z njimi se je prijetno pogovarjati in ni težko najti tistega, kar jih sili v posamezno dejavnost. Na svoje delo in uspehe so ponosni, hkrati pa so skromni in vedo, da jih čaka še-veliko-dela, da bi bili y j dejavnosti še bolj popolni. In za to si prizadevajo, ne zaradi pohval in drugih priznanj, ampak zaradi lastnega zadovoljstva. Največja nagrada za njihov trud je, če ji njihovo delo dobro sprejeto, In otroci na predstavah in nastor pih lutk, ki jih vodijo Majda, Irena, Lidija in Marica, so vedno hvaležni gledalci, ki s tisto značilno otroško radovednostjo spremljajo lutke in pri tem cepetajo, se smejejo, pojejo z njimi in podobno. Besedilo: Jurij Popov Slike: Andrej Agnič FOTOAMATER NA OBISKU Edo Marušič Kdor enkrat vzljubi fotografijo, ali ga fotografija celo zasvoji, ne more več nazaj. Prvi uspešni posnetki pa ga navadno spodbudijo, da želi vedno več. Ne zadovolji se samo s tem, da zvesto prenaša na fotografski papir tisto, kar vidi. ampak vse bolj skuša fotografijam dodajati tudi tisto, kar čuti. Nenehno išče nove načine za svojo izpoved. Prav to iskanje ga vedno bolj privlači, saj je vsak nov poizkus vznemirljiv. Z nepopisno vznemirljivostjo pričakuje vsak svoj nadaljnji uspeh. Negotovost pri tem pa je morda še najbolj privlačna. Ni dvoma, da je to najlepše obdobje razvoja vsakega fotoamaterja. Vsak motiv, ki ga vidi in ki mu je všeč, si želi po svoje upodobiti. Pa naj bo to pokrajina, samotno drevo, portret, ženski akt, igra svetlobe in sence v arhitekturi ali pa čista kompozicija. Vse mu je všeč, saj zna iz motiva »izvleči« nekaj svojega. Nekaj,česar drugi ne vidijo. Ko to doseže, si navadno zaželi še nekaj več. No, ne nazadnje tudi neko potrditev. Pojavi se na nekakšnem razpotju, prav tako kakor naš današnji gost Edo Marušič, član fotosekcije Delo iz Ljubljane. »Rad bi našel svojo smer, svoj motiv, ki bi ga raziskoval in obdeloval na vse mogoče načine ali pa morda način, s katerim bi prikazoval različne motive. Saj me razumete,« se je razvnel Edo. »hotel bi fotografiji dodati nekaj novega, neraziskanega. nekaj, kar bi bilo samo moje. In, če hočete, rad bi delal fotografije, za katere bi brez podpisa vedeli, da so moje. Seveda ) so te zdaj le težko uresničljive ’ želje,« je Edo takoj skušal omiliti svojo sicer glasno izrečeno željo. »Težko je najti že idejo za samostojno pot. Kar je zanimivo in privlačno, so »pobrali« že drugi. Da bi se pa lotil nečesa, kar me ne zanima, res ne bi mogel. Pa tudi zrel še nisem za tako enosmerno cesto, vsaj tako se mi zdi, ker me še vedno privlači preveč stvari. Preprosto ne morem mimo motiva, ki mi je všeč. In videti je, da je še daleč tisti čas, ko ti postane všeč le en motiv, v katerega bi se popolnoma poglobil. Žal na to kaže tudi to, da sem doslej dobival največ priznanj za posamezne fotografije in zelo malo za kolekcije.« No, čas je že, da Eda Marušiča predstavimo tudi malo bolj široko. Doma je iz Punta Križa z otoka Cresa. Izučil se je za ročnega stavca in po krajši »postaji« na Reki je pred desetimi leti prišel k Delu v Ljubljano. Ob delu se je šolal za grafičnega tehnika, tako da je sedaj kontrolor revizor foto stavka v grafični pripravi. »Fotografirati sem začel nekako pred sedmimi leti. ko sva z ženo veliko potovala po Jugoslaviji. Najprej za družinski album, potem pa.. . Zaželel sem si. da bi iz posameznih krajev naredil boljše posnetke kot pa so tisti na razglednicah. ki so jih tam prodajali: Zamikalo me je, da bi odkril nekaj več in začel sem iskati tisto, česar drugi ne vidijo, pa je marsikdaj najbolj zanimivo. Tako nekako se je začelo. S pomočjo literature sem se marsikaj naučil. In če sedaj pogledam stare posnetke, se mi ne zdijo niti slabi, vendar... Če si sam svoj ocenjevalec, so tvoji posnetki lahko najboljši ali pa najslabši. Šele ocene tovarišev in primerjava z njihovimi fotografijami te postavi na mesto, na katero sodiš. Lahko rečem, da se je začelo moje resno delo s fotografijo pred tremi leti, ko smo pri »Delu« ustanovili fotosekcijo. Stalno skupno ocenjevanje posameznih fotografij, skupno razglabljanje o posameznih motivih in načinih obdelave, do sodelovanja na razstavah mi je, to moram reči, največ pomagalo v razvoju. Zelo zanimivi so tudi skupni foto izleti, ki jih prirejamo v sekciji. Čeprav na njih vidimo praktično vsi isto, se potem, ko pridemo domov, izkaže, da je vsak prinesel čisto nekaj svojega. Tako timsko delo se nam visoko obrestuje, še posebej, ker smo zelo odprti drug do drugega in nihče nima svojih skrivnosti. Prav zato mislim, da rastemo kot posamezniki in kot sekcija.« Dokaz, da so kot sekcija, ki šteje blizu 30 članov in je od tega deset aktivnih, res dobri, je že to, da so lani na tekmovanju za pokal jugoslovanske fotografije med 53 klubF dosegli zelo dobro peto mesto. Rekli smo sicer, da je Edo občutljiv za vse, kar je lepo in neodkrito, moramo pa povedati, da njegovo oko in objektiv najraje iščeta motive z morja. Pa saj ni čudno, ob -morju je doma, njegov drugi konjiček pa je navtika. _ Andrej Agnič