Poftara* plftemaa v gotovini. Leto LXXIV., št. 259 Ljubljana, ponedeljek 10. novembra 194lXX Cena 40 cent. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINUEVA ULJCA 5. —TELEFON: Sh-ZZ, S1-2S, 11-24, 11-2* tal Jl-2«. —Izhaja Tsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za inozemstvo: 15.20 L. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije ln inozemstva Ima CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pnbblicita di provenienza itaTiana ed DNIONTE PUBBLICITA IT ALI AN A S. A., MILANO estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO. Žilava borba v vzhodni Afriki Jaki napadi sovražnika na treh odsekih odločno odbiti — Sovražnik je izgubil osem letal Glavni stan Italijanskih Ogroženih Sil Je objavil 9. novembra naslednje .">2."> \oj-no porrx*iIo: Pri letalskem napadu na Brinii/adeli tudi znaUK \/-gnl>e nirt\:h in ranjenih. Britanska letala so bomhardw ilr» B*ln-Ifazi in poškodovala nekaj hiš. jgadCJa P* tudi koloniJatara iHilnlftiilro Med domačim prfbiv;iNtM)rn je bilo nekaj tZgsfe. V vzhodni Afriki so naSe Sete »»a frontah pri Kulkva!>ertii, Olgi in 1'ai i'umu. Tudi ru je hrlo nekaj ujje-tfh. med njimi neki indijski oficir. Neki angicati kapetan j« obležal mrtev na bojišču. Pri 7~Kinjem Icttrtakem napadu so angleški leta'lci spet enkrat krših* mednarodne sporazume im poteptali sleherni elovevanski čut ter .so« hornhartiirali kolonialno bolnišnico. Hudo .so pogodovah tudi en kamion. Operacijsko področje. 10. nov. s. Naši bombniki so se vrnili nad Malto, da bi bombardiral: tamkajšnje vojaške objekte. Gosti oblaki so zakrivali skoraj ves otok. Odvrženih je balo mnogo bomb srednjega in tež- Bace jeva pohvala neapeljskih fašistov Rim, 10. nov. s. Ducp je sprejel v Beneški palači ob navzočnosti tajnika stranke direktorij zveze borbenih fašijev iz Neaplja. Zvezni tajnik je poročal o uspešnem delovanju neapeljskih fašistov v vojnem času. Duee je izjavil, da je hotel v XX. fašističnem letu kot prve sprejeti zastopnike borbenih fašijev iz Neaplja, ker so to zaslužili, kajti nahajajo se in delujejo na operacijskem področju kakor vse prebivalstvo južne Italije. Vedel je. da bo južna Italija vzdržala disciplinirano in mirno vse težave in razočarala sovražnika. M skuša s svojimi napadi zlomiti voljo in duha tega prebivalstva. kega kalibra na vzhodno področje pristanišča La Valletta. ki predstavlja s svojimi utrdbami, pomoli in arzenali najvažnejši vojaški objekt tega sre lozemskega otočja. Bombniki so povzročili znatno škodo na več točkah napadenega področja. Protiletalski ogenj angleških baterij letal ni dosegel in so se vsa nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Žrtve oboroženih sil v oktobru Rim, 10. nov. s. Včeraj so brli objavljeni podatki o izgubah v mesecu oktobru in v prcj:njcm času. kolikor niso bi'e upoštevane v doslej objavljenih seznamih. Vojska in mrliča: v severni Afriki padlih 128, ranjenih 102, pogrebnih 166: na rusiki fronti padlih 152. ranjenih 340. pomešanih 15: na iir:ko - albanski in flAoasftao - jugrslovan? ki fronti padlih in umrlih zaradi ram 179. ranjenih 128: v Italiji 9 padlih o priliki letalskih napadov. Mornarica: padli 66. ranjenih 121. pogrešanih 234. Lernllstfvo: padlih 34, ran jen :h 46. po«!rc*anih 20. Slavnim borcem in njih družinam bo hvaležna domovina ohranila večen spomin. I Konstance Garibaldijeve Rim. 10. nov. Včeraj zjutraj je v 87. letu starosti umrla Konstanca Gar.baidi. biia jc snaha junaka dveh svetov Garibaldi-ja in je rx;cvvetiila vse svoje življenje vojaški vxt*oji s»vo;ih sedmih sinov ter je opra-\ ila v svojem življenju neštevilno dobrih del. Koncert Hitlerjeve mladine v Rimu Rim, 10 nov. s. Včeraj je bila otvor jena sezona v kraljevem opernem gledališču izrednim koncertom Hitlerjeve mladine, ki je na umetniški turneji po Italiji. Prireditve so se udeležili najvišji predstavniki fašizma in množice občinstva. Koncert je dosegel ogromen uspeh. Churchlllove zmote „Bil bi konec sveta, če bi Anglija ne zmagala64, je dejal, a pri tem ne ve, kako se bo to zgodilo Rim. 10. nov. s. Nekje v severnovzhodni Angliji je imel Churchill v soboto enega izmed svojih običajnih govorov, v katerem je poveličeval angleško trmo. V svojem govoru je hotel dati angleški končni zmagi značaj usodnosti. »Nemogoče je. da Anglija ne bi zmagala! Bil bi to konec sveta! Anglija,« je dejal Churchill, »ne ve, kako bo zmagala in čemu bo zmagala! gotova pa je, da bo zmagala.« Na vsem tem je mnogo angleškega a malo realnega. Da bi opravičil to mistično vero v neko nepremagljivost narodov, ki govore angleščino, je Churchill opozoril na vojno 1914-1918 in jo je nekako primerjal s sedanjo vojno, pozabil pa je na neko podrobnost, ki je odločilnega pomena. V zadnji svetovni vojni so bili vsi narodi z Anglijo in so se zanašali na Anglijo, ter so ji s svojim skupnim naporom omogočili, da je odpravila svoje vojaške pomanjkljivosti, ki so bile prav tako hude kakor v sedanji vojni, in takrat tudi ni bilo umikov tipa Dunkerquea. ne ekscesov tipa Oran. Anglijo so vodili možje večjega stila kakor sedanji. Tudi tedanji voditelji so delali napake, toda ne samo napake. Primerjava položaja v obeh vojnah, potemtakem nikakor ne drži. Treba je opozoriti le na okoliščino, da sta tokrat Italija in Japonska na nasprotni strani. Italija, to pomeni Sredozemlje. Japonska Tihi ocean Pa še nekaj je Churchill v svojem govoru prezrl Pred zadnjo svetovno vojno ni bilo nikakega Versaillesa. Angle.'ki vlada je imela neokrnjen prestiž, ki s: 2a je ustvarila v časih d-Tsrr.elpa. Gladsto-nea in kraljice Viktorije Naredi so verjeli angleški besedi, verjeli so obljubam Llovda Georgea in Balfourja in Bald\^na. Ti pa svojih obljub niso držali in to izdajstvo Anglijo še zmerom obremenjuje, kakor jo obremenjujejo vsa izdajstva Churchilla ali pa Haiifaxa in Edena. Churchillov govor je bil torej v bistvu popolnoma zgrešen. Po svoji obliki pa ni mogel biti drugačen, kakor govor državnika naroda, ki je bil zmerom premagan in moža, ki je velik zgolj v napakah. Plebiscit v Rumaniji Bukarešta, 10. nov. s. Rumunija je v soboto praznovala god kralja Mihaela. Ta dan je bil proglašen za narodni praznik. List: ugotavljajo v svojih uvodnikih, da ves na-ro;l manifestira svojo globoko vdanost do vladarja in mu želi dolgo in srečno žvlje-nje. Lsti so objavili tudi poročila o velikih vojaških svečanostih 4. armije. lai se Je vrrLla iz Odese. V cel: vrsti člankov poveličujejo junaštvo rumunskih borcev. Končno so razpravljali o plebiscitu, ki so ga v sobeto prirelili po vsej državi. Pri tem so opoaarjali posebej na korporacijski značaj rumunskih ustavnih reform, ki jih je pripravil maršal Antonescu in na katere se je nanašalo včerajšnje ljudsko glasovanje. Sprememba hrvatske vlade Zagreb, 10. nov. s. S poglavnikovim dekretom je bil imenovan Džefer Kulencvio za podpredsednika ministrskega sveta Njegov predhodnik dr. Osman beg Kire-I nevič je bil razrešen dolžnosti ter k?t opc!-1 nomočeni minister dodeljen zunanjemu m:- Hitlerjev govor v Mona!covu Razlogi pohoda proti sovjetom — Ducejeva zasluga — Da 10 milijonov ruskih izgub — Ogromen vojni plen — Razmerje sil — Odgovor Roose- veltu — Solidarnost z Ducejem Monakovo, 10. ncv. s. Ob obletnici 9. novembra 1923, ko je padlo prvih 16 žrtev za narodni socializem, so priredil: v Mcnako-vu posebne žalne svečanosti. Vodilni prvaki stranke, zastopniki vojske in civilnih oblasti se se poklonili pred spomenikom žrtev, ki so padle pred dvema letoma kakor tudi pred spomenikom na Odconovem trgu m v Rjavem domu. Ze predsnočnjim je billo v »Lou-enbrau-kcllerjuf spominsko zborovanje narodno-sf.cialističnih prvakov, ki se ga je udeležil tudi vodja. Hitler je imel ob tej pri'liki po uvodnih besedah okrožnega vodje \Vagner-ja £cvot. v katerem je med drugim spočetka opozoril na bii-sikovite zmage na Poljskem, v Norve-ški, Belgiji. Nizc-zemski in Franciji. Ob zaključku pohoda proti Franciji sc je izjalovil poslednji poskus, da bi se vojna zaključila. Kriv je bil tega blazni pijanec, ki že nekaj let vod-i Anglijo. Borba se ;e morala' nadaljevati proti nevarnosti, ki ni grozila le Nemčiji, marveč vsej Evropi. Glavna odgovornost za te je pripadla Zidom, ki so znali zmerom iz vsake vojne izvleči svoj dobiček- O tem so sri bili Nemci na jasnem že od vsega početka orjarke borbe za svoje osvobojen je. Spoznali so, da je rasno vprašanje ključ svetovne zgodovine. Razorno delo Židcv je bilo opaziti povsod: v Poljsski, v Franciji, na Balkanu in zlasti v Sovjet sik i zvezi. Vodja je nato obzirno govoril o razlogih, k; so ga poleti dovedli do borbe proti velik:: nevarnosti, ki je grozila vsemu kontinentu. Zgodovinsko je dokazano, da je hotel Stalin napasti Nemčijo in tako realizirati prvi del L en; novi h načrtov o svetovni revoluciji. Ncm?kc čete so bile se angažirane na zapadu, ko so se Rusi že pripravljali na vojno. V nekaj mesecih so ob meji zgradili 900 letališč. V dveh letih so na nekem kraju ust\«ar;!i središče vojne m-dustrije s 75.000 delavci. Na raznih odsekih 60 se zmerom bolj kcpičifle njihove oborožene sile. Borba za Balkan je v znatni meri odkrila ruske načrte. Beograjski prevrat so moskovski in angleški agenti vzajemno podpirali. Stalin Je bil tedaj prepričan, da bo vojna proti Srbiji Nemčijo aiposilila vsaj leto dni in bi se medte m Hahko do konca pripravili. Dr.ncs lahko končno rporečim. je nadaljeval Hitler, da je bi'a v maju leta 1940 v Londonu vrsta tajnih sej parlamenta. Ob tej priliki je Churchill izpovedal svoje ideje in s ve j a upanja ter končno svoje prepričanje, da bo Sovjetska zveza v dogled-nem času stopila v vojno. O vsem tem srno bili poučeni in prav zaradi tega smo izvajali vse konsekvence. Prvo je bila osvoboditev nSega južnovzhodnega boka. Lahko rečem, da se moramo zahvaliti Mu-* - o'in iju. da je že v letu 1°40 napadel in zadri operacijski nož v ta tvor. Hitler je nato govoril o bailkanski vojni, o zavzetju Krete in o začetku vojne preti Sovjetom. Storil se-m najtežjo odločitev v svojem življenju, je dejal. Najprvo smo se zavarovali proti možnosti napada na zapadu. Sedanja borba se ne bije samo za Nemčijo, temveč za vso E\Topo. Vsa Evropa se bori proti mongoi'ki državi, drugemu Džingiskanu. Prvič v zgodovini lahko rečemo, da se vsa Evropa bori preti skup-neriu sovražniku za skupni ideal. Smotri te bcTbe so prvič uničenje \x>j,a?kc moči sovražnika, drugič zasedba njegovih industrijskih in prehranjevalnih središč. Če mi kdo reče, da smo pred Petrogra-dem v defenzivi, odgovorim, da smo imeli pri Peteogradu iniciativo, dokler &e nam je zdelo potrebno, to je do popolne ob-facliive mesta. Res smo zdaj v defenzivi, toda sovražnik mora stalno poizkušata z izpadi in bo komčno poginil od gladu. Ne žrtvujem niti enega vojaka več. kakor je potrebno. Kdor je prodrl lahko od meje Prusije do 10 km pred bn~šo rusko prestolnico, je sposoben za pohod tudi na teh 10 kilometrih. Mesto bo padlo v naše roke. Meni je samo do uničenja industrijskega središča Petrograda. če hočejo Ruvi pognati mesto v zrak, to lahko store. Danes ne marširamo, ker trenutno sneži in morda niso se železnice pripravljene. Čas za pohod določamo mi in ne tisti čudni angle:ki j-trategi. ki določajo m organizirajo čas za svoje umike. Zasedba industrijskih in prehranjevalnih središč se mora nadaljevati sistematično. E>oslej je bilo ujetih 3 600.000 ljudi. Nemške vojaške oblasti so točno računale. Kolikor je bilo ujetih, toliko je tudi padlih, kar se da. sklepati tudi po razmerju iz svetovne vojne, če se računa, da odpadejo na vsakega padlega povprečno 3 ali 4 ranjeni, 3na-šajo boljševiške izgube 8 do 10 milijonov ljudi. Glede Stalinovih številk zadostuje enostaven pomislek: ako so Rusi utrpeli razmeroma tako majhne izgube v primeri z Nemci, so utrpeli dvojne izgube, kajti umakniti so se moral: nad 1500 km. Dejstva bodo pokazala resničnost nemških trditev. Lahko povemo, da so velikanske množice ujetnikov že zaposlene v produktivnem procesu in opazilo se bo. da je prešlo ne 278 tisoč temveč 3.6O0.000 ljudi k delu za obnovo. Glede vojnega plena je Hitler navedel: 15.000 letal, 22.000 tankov in 27.000 topov. Vsa svetovna mlustrija z naso vred ne bi mog-la hitro nadomestiti ogromne izgube bcljševikov. Z^sedene^a je b:lo 1,670.000 kv. km ozemlja, t. j. 5krat večje oaemlje od Anglije, v katerem je bilo 60 do 65% vse ruske industrije in surovin. Lahko se reče, da ni bil še nikoli v tako kratkem času uničen kolos, kakršen je Sovjetska zveza. VoJja je govoril z ironičnim sarkazmom o načrtih ogromnega oboroževanja, ki jih razglašajo demokracije. Lahko zajamčim, je rekel, da se naš vojni potencial stalno veča. Demokracije rade navajajo, da Ima Amerika 125 milijonov ljudi, pozablja pa. se, da ima Nemčija skupno s protektoratom in generalno gubernijo tudi 125 milijonov ljudi ni da štejejo ozemlja, ki naravno sodelujejo z njo. nadaljnjih 150 milijonov, do-čim ima ozemlje ki indirektno sodeluje v tej borbi nad 350 milijonov ljudi. Nihče ne more dvomiti, da nam bo uspelo vključiti v produktivni proces vse zasedeno ozemlje. Hitler je nato poveličeval trdnost nemške notranje fronte in zatrjeval, da se ne bo nikoli več obnovila Nemčija iz novembra 1918. Vojna lahko traja še tako dolgo, toda zadnji bataljon v tej borbi bo nemški. Brezuspešen je sleherni poizkus, da bi nas zastrašili. Koosevelt je ukazal, naj ladje streljajo na nemške ladje, še prelen jih opazijo, jaz sem dal povelje, naj nemške ladje streljajo šele, ko zagledajo ameriške ladje in naj se branijo, kjerkoli bi bile napadene. Hitler je omenil tudi znane falsi-fikacije predsednika Roosevelta in je nnto govoril o sedanjih in bodočih smotrih vel.ko borbe. Neposredni smoter je bil že dosežen, odstranjena je bila nevarnost, ki je grozila Evropi. S tem je preprečeno, da bi Sla vzhodna Evropa ponovno proti kontinentu. Njena bogastva bodo nasprotno služila Evropi. VVillkie je nedavno izjavil, da bosta prestolnici sveta Berlin ali VVashigton in druge možnosti ni. Povem, da Berlin nikakor noče postati prestolnica sveta, toda tudi VVashington to ne bo postal. V Evropi bi bilo kakih 50 mest, ki bi energično protestirala proti žalitvi človeSke civilizacije. Naš veliki smoter na vzhodu je v bistvu zadnja faza uresničenja našega programa, ki kakor, je znano postavlja delo na mesto zlata. Duce nima drugačnega mnenja o tej vojni kakor mi. Tudi njegova država je bila vedno zanemarjena in ni vedela, kje bo našla vsakdanji kruh. Duce se je z mano neločljivo zvezal in te vezi ne more nobena sila na svetu uničiti. Dve revoluciji sta se združili in dosegata danes svoj skupni smoter. Ob zaključku je Hitler dejal: Danes se ne borimo sami. temveč v močni evropski fronti. Ob koncu tega leta bomo lahko rekli, da je bila obvladana največja nevarnost. Žrtve vseh bodo obilno poplačane. Ne smemo pozabiti, da gre za usodo Evrope, za njeno bodoče tisočletje. Na gi®k®šu pmtl Kerčii Padec Jalte — Razdejane prometne zveze — Borba za Moskvo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. nov. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na Krimu so nemške in ruiminske čete uspešno nadaljevale zasledovanje poraženega sovražnika vzdolž južnovzhodne obale in na polotoku KerČu. Jalta je bila zavzeta. V borbi pn»ti britanski oskrbovalni mornarici so letalske sile v zadnji noči dosegle posebne uspehe. Pred angleško in škotsko vzhodno obalo so bojna letala potopila šest sovražnih trgovskih ladij, med njimi veliko petrolejsko ladjo s skupno 38.000 br. reg. tonami. Te ladjo so plule v konvojih. Na morju okrog Faroerskih otokov je bila manjša tovorna ladja podnevi uničena z bombami. V noči na 9. november so strmoglav-ska bojna letala s težkimi bombami bombardirala pristaniške naprave v Dovru. Nastalo je več obsežnih požarov. Angleške letalske sila, ki so skušale včeraj napasti zasedeno ozemlje ob Rokav-skem prelivu, so imele zop^t hude i^g:bc. V srditih letalskih spopadin so sestrelili lovci 23, protiletalsko topništvo pa o sovražna letala. V pretekli noči so britanski bombniki napadli zapadno Nemčijo. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj izgub. Sc tre-ljvnih je bilo 9 sovražnikovih l*tai. Berlin. 10. nov. s. Po vesteh, ki jih je debila DXB iz vojaških virov, so se izjalovili nekateri pcofaasj so-vjetov, da bi zlom>'i nemško- obleganje na s-everni fre-nti. Po kuse je preprečilo t pnKtvo. Sovražnik je imel take izgube, da je moral pognati pri vsa- kem napadu v borbo vedno nove rezerve. V osrednjem odseku fronte je neka nemška pehotna divizija z naskokom osvojila sovražno postojanko. Pri teh aikcijah je nermika pehota po hudih borbah prisilUa k molku topove v 80 sovjetskih utrdbicah in na ta naCin utrla pot četam, ki sedaj sovražnika za '.e au je jo. Na južnem odseku so Nemci zavzeli neki važen kraj. Topništvo je uničilo razna strojniška £rrezda in tako ^Tno£oči»!o pehoti napad, ki je popotnorna uspel. Na finski fronti so finske čete v zadnjih dneh zavzele novo ozemlje. Na neikem odseku tc frmte je bilo po dosedanjih vesteh ujetih 600 Rusov. Fiaici so» zaplenili 22 topov in mnuijo druj*e*»a vojnega materiala, ♦ Zmagovite operacije na Krimu Budimpešta, 9. nov. s. Madžarski vojaški krogi opozarjajo na izredno važnost zavzetja obrambnih črt Kerča z nezadržnim prodiranjem nemških čet ob pomoči rumunskih oddelkov. Bliža se zmagovita zaključitev vojne na Krimu. Uradno poročilo madžarske brzojavne agencije o operacijah pravi, da so zavezniške sile v vzhodni Ukrajini strle sovražni odpor na več točkah in globoko prodrle v sovražnikovo zaledje. Tudi v tem pasu je v teku velikanski manever obkoljevanja, kateremu se sovražnik ne bo mogel ogniti. V operacijah sodelujejo razen nemških tudi italijanske in madžarske kolone. Evffspski tisk zavrača Staliiseve trditve Ne v T*i?£ 31 ne na Norveškem ne verjamejo njegovim podatkom o nemških in ruskih izgubah Carigrad. 10. nov. s. Na politične krope in javno mnenje v Turčiji je nf.pravil Stalinov jjpvor popolnoma negativen vtis. Omenjeni krogi opozarjajo, da je imel govor v glavnem propagandni značaj. Trditve, ki jih jc Stalin v njem postavil, se nič ne skladajo z resnico. Kar se tiče nemških in ruskih izgub, kakor je o njih Stalin r.izg'.asil nekaj podatkov, pravi »Ikda!«. da moderna vojna zahteva večje žrtve pri onih, ki so obrambi, kakor pri onih, ki napadajo. Kar se tiče druge fronte, pravi list, da ni videti, da bi lahko kje pojavita, pa zaključuje, da Sovjeti že ne morejo več preprečiti svojega definitivnega poraza. Tudi -»Džumhurjet« razpravlja o Stalinovem gcvrru in obe!cžu;c netočnosti njegovih trditev. List se vpra-'uje. kako da je beji če pred Moskvo in ne pred Berlinom, če so stvari take. kak^r jih je očrta! Stalin. List pripominja, da bi Stalin, pa čeprav je pojasnjeval ^e toiliko stvari, pač ne mogel dati pravega odgovora na to vprašanje. Oslo. 10. nov. s. V svojih komentarjih o Stalinovem govoru opozarjajo tukaj'nji tisti na netočne podatke, ki jih je Stalin objavil o sovjetskih izgubah. Ti podatki so docela v nasprotju z enimi, ki jih je objavilo vrhovno poveljstvo nemikih oboroženih sil. WlmUa vztraja ob strani osi Helsinki. 10 nov. s. Ves t;.ck se še nadalje bavi z mednaro Inimi komentarji o rmeri?ki noti. s katc-o jc botdl predsednik Rcoicvclt pripraviti Finsko do- separatnega miru z bcfjsevi&o državo, katere vojaka ;c v katastrofalnem umiku ni vsdh frontah Tukajšnji krogi o t. 07 rja j o, da ie tfek vseh držav, ki niso ukinjene demop'utokratske- mu bloku, protestiral proti temu nasilju, ki mu v preteklosti ni primere, ter pri tem izrazil svoje simpatije za Finsko Te simpatije so iz rek 11_ tudi zastopniki izolacijskega pokreta v Zcdinjcnih državah. Po *em tem, kar je objajvil »Mancbestor Guardian« o pravih smotrih amj*to<&aNke>ga pritiska na Finsko, pravijo listi, nihče na svetu ne ve. katere so prav za prav idejne OOtlOVe velikih demokracij v odnosu do boljševizma. Za Finsko pa je nasital le so en razlcig več. da mirno nadailjuje svojo pot ob strani sil, ki se bore proti boljševizmu do njegovega uničenja in za režim svobode in pravice med naredi. 20 Čehov ustreljenih na Dunaju zaradi sabotaže Berlin, 10. nov. s. Kakor objavlja šef nemške policije, je bilo 6. novembra ustreljenih 20 članov skupine Cehov, ki jo js nemška policija odkrila na Dunaju. BHl so v zvezi s skupino upornikov, obsojenih v protektoratu. Skušali so z namernimi požigi na Dunaju in v okolici uničiti skladišča živil za prebivalstvo. Ustreljeni židovski teroristi Bukarešta. 10. nov. s. V noči na 3. november je bilo v Bukarešti aretiranih 8 teroristov in sicer inž. Panet z ženo, kemik Mbses, dr. Koner Baner in dve ženski, vsi židovskega pokolenja, ker so pripravljali atentate in sabotažna delanja. Prt njih so našli znatno količino eksploziva. Obsojeni so bili na smrt in včeraj zjutraj j ustreženi. Imsg* Crfr*Hero aretiran v:chy, 10. aov. s. V Limcgesu so policij-ki organi včeraj aretirali Larga CavaN ljrFa. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 10. novembra 1941-XX. Stev. 2t 9 Kako si pomagajo invalidi Uspehi njihove zadruge — Reiitve invalidskih Ljubljana. 10. novembra Vojni invalidi pri nas so bife vedno zelo navezani na pomoč svoje organizacije, ki ni le ščitila njihovih pravic ter si prizadevala, da bi dobili čim boljšo zakonsko zaščito, temveč jim je skušala nuditi tudi neposredno socialno pomoč s številnimi .ikci-jaml Predvsem je pa lajšala bedo številnih invalidov njihova zadruga >Vzajemna pomoč«, ki deluje že 17. leto. O njenem delovanju poroča glasilo Združenja vojn h invalidov >Vojni invalid«. Posnemamo nekaj zanimivih podatkov. Mnogi invalidi bi se s samo invalidn no ne mogli preživljati, zato si je invalid.-ka organizacija prizadevala nudit: svojemu članstvu pomoč pri gospodarski osamosvojitvi. V ta namen je bila ustanovljena >Vzajemna pomoč«, z. z o. z Ustanovitev je bila omogočena s srelstvi monopolskega sklada Ta sklad je bil ustanovljen v prvih povojnih letih. Zbiral se je od čistega dobička vseh tobačnih in monopolskih predmetov, in sicer po 4 pro mile. Leta 1925. je bil sk'ad razdeljen posameznim oblastnim odborom Združenja vojnih invalidov. Ljubljanski odbor je prejel okrog 350.000 din. S tem denarjem je bila ustvarjena podlaga za zadrugo. Takoj se je pokazalo, kako je bila zelo potrebna. Njeno članstvo je naraščalo od leta Jo leta in večal se je denarni promet. Prvo leto so lahko izplačali samo še 11 800 posojil, naslednje leto so si pa člani že z-posodili 164 200 d-n. Leta 1929. so znašala posojila že 397.994 din. lani pa 356.000 din Zadruga je imela že v svojem prvem letu obstoja 746 ~)61 din denarnega prometa. Pn-hodnje leto je promet znašal že 1.891.745 din. Lani je znaflal denarni promet 6,066.227 din. Skupno je zadruga izplačala v 16 letih 4.239.527 din posojil in imela 63.918.816 din denarnega prometa. Te Številke dokazujejo, da je treba zadrugo šteti med pomembne gospodarske činitelje, pa tudi, kakšen pomen ima kot socialna organizacija med invalidi. Kako bo z rešitvami invardakih zadev? Naš list je tudi poročal o reševanju invalidskih aktov pri invalidskih sodiščih. Odkar je izšla nova invalidska ureiba, so minila skoraj 3 leta, a pred letošnjim prevratom je ostalo v Beogradu pri višjem invalidskem sodišču nerešenih še mnogo aktov. Številni invalidi se čakajo na rešitev svojih zadev. Zdaj invalidski oddelek Visokega komisar, a ta pripravlja ustanovitev invalidskega socLsča. Invalidi žele, naj bi bilo tako urejeno, morda v smislu dopolnilne invalidske uredbe, da bi postale vse rešitve prve instance okrožnh sodišč takoj pravomoćne in izvršljive. Na podlagi ugodnih rešitev prve instance, naj bi invalidom začeli takoj nakazovati prejemke, ker je brez pomena te rešitve prepuščati vrhovnemu sodišču v ponovno reševanje. Vrhovnemu sodišču bi naj bili prepuščeni primeri, če so bile vložene pritožbe. — Razen tega je tudi nekaj primerov, ki ne morejo biti rešeni v prvi instanci, ker morajo biti invalidi prej ko-m.sijsko pregledani, a invalidske pregledne komisije še niso imenovane. Invalili se vprašujejo, ali bi bilo morda zdaj mogoče, da bi j h pregledala zdravniška komisija v bolnici ali v katerem drugem državnem zavodu. Junaško dejanje fašista Celata Aurelia črnosrajčnik Celata Aurelio, vojak 9& napadalnega bataljona, ki mu poveljuje podpolkovnik Strino iz Trebnjega, je rešil mater in hčer smrti iz valov deroče Temenice Trebnje, 9. novembra Poročali smo že. da je na Dolenjskem nastopila močna odjuga in da sne^, ki je še prejšnji teden na debelo pokrivil našu. polja, naglo kopni. Zato so nastale ~»ovod-nji in je prestopila bregove zlasti rečica Temenica, ki je med Radohovo va?>jo in Mirno pečjo poplavila precej ozemlja. V tem odseku Temenica še ni regulirana in so ozka struera in številni cstri ovinki vzrok, da se tukaj Temenica ob le malo večjih padavinah razlije in kot hudournik besni no njivah in travnikih do Ponikev, kjer se v reguliranem dolu struge zo~"~* umiri in ponikne pod zemljo. Temenica je ob takih povodnjih vedno nevarna, ker povzroča veliko škodo plodnemu dolenjskemu polju, pogosto pa ob poplavah ograža tudi življenje ijudi In živine. Tako se Je zgodilo ob sedanji poplavi spet na Veliki Loki. Komaj 8-letna hčerkica posestnika I. N. se je igrala na travniku ob Temenici ln je pri igranju zašla v vodo. Deroča voda je deklico namah tz-podnesla in jo potegnila s seboj v strugo Temenice V bližini pri delu mudeča ae mati nesrečnemu otroku, ki je izginil v valovih deroče Temenice, ni mogla vač priskočiti na pomoč ln se je vsa obupana in s krikom groze še sama vrgla v vodo. Le nekaj trenutkov še in obe, mati «n hči bi bili utonili v narasli Temenici, da ni prišla iznenada pomoč. Junaški rešitelj, ki je opazil, kako je izginilo v deročih valovih dekletce in za njo še mati, ni Dkleval in se je oborožen v popolni bojni oprem! vrgel za njima in je po hudih naporih in v lastni smrtni nevarnosti rešil obe iz objema smrti. Junaška in hitra odločnost črne srajce Celata Aurelia, Ttedelfshi športni rezultati: Nogometna tekma s presenetljivim izidom Mladika je na Kodeljevem odpravila malone kompletnega Marsa S'3 (Z:O) Ljubljina, 10. novembra. V soboto smo sicer zapisali, da bo minila včerajšnja nedelja brez nogometnih tekem, namreč prvenstvenih, nismo pa računali, da so naša moštva bolj agilna kakor gospodje, ki odločajo za zeleno miza Zadnji hip sta se prvorazredni Mars, ki se med najboljšimi bori za drugo mesto v tabeli, in Mladika, ki vodi v drugem razredu, dogovorila za prijateljsko trening tekmo na igrišču Mladike na Kodeljevem. Tekma, ki so jo odigrali že v dopoldanskih urah, se je končala s presenetljivim porazom Marsa 5 : 3 (2 : 0). O moštvih je treba takoj ugotoviti, da sta obe z izjemo dveh treh igralcev bili kompletni. Pri Marsu je razen rezervnega branilca manjkal v napadu edinole Slapar, ki ga je zamenjal Medved. V sredini je vodil napad Perko. v zvezah sta igrala Zigon in Fajon, na krilu pa Dobrlet in Medved. Mladika je v napadu preizkusila nekatere mlajše, ki so se prav pogumno obnašali. Močna opora vsega moštva je bil njen srednji krilec in ko je moral pri s+anju 4 : 1 zaradi blesure zapustiti igrišče, se je zdelo, da bodo Mladikarji še v zadnjem hipu poraženi. Toda bilo je le premalo časa do konca, razen tega pa je Marsova obramba še enkrat temeljito pogrešila in Mladika je rezultat povišala na razliko dveh golov. Igra je bila ves čas živahna in borbena na obeh straneh. Marsovci so vložili veliko truda, da bi »položili■ svoje nasprotnike, toda dlje kot do 16metrske črte jim ni Šlo, čeprav so zlasti v prvem polčasu igrali večinoma v polju Mladike. Zakaj so izgubili? Odgovor je po našem mnenju pravilen tale: Igrišče Mladike je zelo majhno, pa je na njem le težko razviti pravo kombinaeijsko igro. ker so igralci vedno na kupu. Tako je včerajšnto igro izgubila Marsova srednja vrsta. Medtem ko je pri Mladiki redno branilo v 16metr-skem prostoru pet igralcev in je vsak njih odbojni strel poslal žogo v sredmo nasprotnega polja, kjer je stal pripravljen napad, je Marsova krilska vrsta prepuščala vso težko obrambe branilcema, sa- ma pa se skoro mešala med napadalce. Tako se je zgodilo, da je imelo pet mladih, šibkih a zelo urnih napadalcev precej olajšano delo. čeprav je pred golom čakal strah in trepet — Slamič. S tem seveda nočemo omalovaževati Mladikine-ga uspeha, saj je rezultat športne borbe in boljše taktike. V začetku je valil Mars napad za napadom na vrata Mladike, toda vse brez uspeha. Razmerje kotov je bilo celo v korist Mladike, ki je bila prodornejša. Eden izmed strelov iz kota je prinesel Mladiki tudi prvi uspeh, ko je nepokrita desna zveza porinila žogo iz bližine v nezamre-žena Marsova vrata. Drug zfoditek za Mladiko je padel iz ena.Mmetrovke, ki je bila rezultat favla v 16metrskem prostoru. V drugem polčasu so Marsovci kmalu po otvoritvi, tudi iz enajstmetrovke znižali na 2 : 1. Nato je igra valovila dlje časa brez dogodkov. Domača publika je bila zadovoljna z uspehom svojih, toda vsi so pričakovali, kdaj se bo moštvo Marsa znašlo. Zdelo se jim je skoro nemogoče, da bi Mladika premagala svojega renomiranoga nasprotnika iz prvega razreda. Toda mesto Marsovega prebujenja, ki tudi kakor smo že zgoraj razložili niti ni moglo priti, sta se Mladikinemu napadu posrečili dve prvovrstni kombinaciji in Marsov vratar je moral obakrat kloniti »zd kriv ni dužan«. Pri tem stanju sta trčila v zaletu za neko visoko žogo pred vrati Mladike z glavama Dobrlet in srednji krilec Mladike. Trk, ki je odmeval po vsem igrišču, je imel hujše posledice za Mladikarja, ki je moral zapustiti igrišče. Mars je nekam lažje zadihal in v kratkih minutah sta padla dva gola. Mladikarje je postajalo že strah. Bil je nevaren trenutek, ko bi bilo moštvo skoro klonilo. Toda priložnost je prinesla svoje. Lep predlo-žek je pograbil energično gibčni napad Mladike in še preden je mogla Marsova obramba posredovati, je bilo 5 : 3. Tekmo je sodil Trtnik brez večjih po-grešk. V tabletenisu ]e Mladika boljša Korotan ji je podlegel 5:3, toda njegovi igralci so pokazali mnogo borbenosti in žilavosti Ljubljana. 10. novembra. V dvorani Mladinskega doma na Kode-ljevem sta se včeraj dopoldne zaradi prestiža spopadli v prijateljskem dvoboju moštvi dveh naših trenutno najboljših ta-bleteniških klubov Mladike in Korotana. Za tekmovanje je bilo med mladino precej zanimanja in so zlasti ožji pristaši obeh nastopajočih z napeto pozornostjo prisostvovali poteku dvoboja Tekmovanje je bilo dobro organizirano Igralo se je le na eni mizi. tako da je mogel vsak zasledovati razvoj dvoboia v vseh fazah V zače+ku ie kazalo, da bo moštvo Mladike, ki ie n*stopilo brez Strojnika v postavi Reeek. Medved Krečič. zmagalo z lahkoto. Mladikarji so vodili že 4 : 0 in po določilih dvoboja jim je bila potrebna samo še ena zmaga, pa bi bili zmagovalci. Toda preden so si to točko priborili, se je stanje močno popravilo v korist Korotana in so ob zaključni napaki Merale Korotanei izgubili bitko s častnim rezultatom 5 r 3. Korotanovo moštvo so sestavljali Merala. Bradeško in Lackner. Posamezne igre so dale naslednja rezultate: Reeek-Merala 21:13. 22:20. Med ved-Bradeško 10:21. 21:19. 21:19. Krečič-Lackner : 21 16. 15 21. 21:14. Medved-MermU 21:9. • 21:13, Lackner:Recek 15:21, 21:13, 21:13, Bradeško :Krečic 21:14, 21:8, Lackner :Med- ved 24:22, 12:21, 24:22 in Krečič-Merala 21:17, 23«. Kakor je razvidno iz rezultatov, je Mladika zmagala v treh igrah v dveh setih in kakor kaze rezultat prvega in zadnjega seta prve in zadnje igre več ali manj tudi slučajno. Trde borbe so bile med Medvedom in Bradeško, Kreči čem in Lackner-jem in Medvedom in Lacknerjem, kjer so morali zmago odloČiti trije seti s tesnimi razlikami. V splošnem pa je bil nivo ta-bletenisa, kakršnega so pokazali skoro vsi tekmovalci, precej ponižen in nas močno spominja na začetne stare čase pred davnimi leti. Neodločno pimplanje sem in tja, tu pa tam ofenz'ven udarec. Našim table-tenistom se močno pozna, da nimajo pra-v'h možnosti razvoja in napredka, kakor j ^ je bilo v prejšnjih časih v borbah z zunanjimi igralci dovolj. Je pa mnogo dobre volje in stremljenja za napredkom, ki sta vendarle osnovna pogoja boljših časov. Roma krepko v vodstvu V diviziji B 5 neodločenih izidov Včerajšnje tretje kolo nogometnega prvenstvenega tekmovanja je v razredu najboljših prineslo za spremembo zelo visoke rezultate in večinoma čiste zmage favoritov. Edini uspeh je na tujih tleh dosegla Ambrosiana, ki je v Torinu šibkemu domačinu odščipnila točko. Triesti-na, ki je sprejela na svojih tleh v goste Livornčane. je imela v prvem polčasu precej težav, nato so pa Tržačani krepko prevladali in uspelo jim ie posloviti se od gostov z izdatno količino zgoditkov sebi v prid. V skupni klasifikaciji vodi po včerajšnjih tekmah v tablici Roma s 6 točkami, sledro ji Milano, Atalanta. Fiorentina. Triestina tn Venezia s 4. medtem ko je na zadnjem mestu brez točke še vedno Bologna. Izidi tekem so naslednji: V Genovi: Lijfuria-L?rio 4 : 1 (3 : 0). v Torina: Torino-Ambrosiana 1 : 1 (1 : 1). v Trata: Triestina-Livorno 5 : 1 (1 : I), ▼ Benetkah: Venezia-Modena 3 : 1 (2 : 0), v Bergamu: Atalanta-Napoli 5 : 1 (5 : 1), v Milanu: Milano-Bologna 2 : 0 (1 : 0), v Rima Roma-Juventus 2 : 0 (1 : 0), v Firenzi: Fiorentina-Gen ova 2 : 0 (1 : 0). V prvenstvu divizije B pa so rezultati včerajšnjih tekem mnogo presenetljivejši, saj je kar petorici gostujočih moštev uspelo odnesti s tujega igrišča vsaj eno. vsekakor važno točko. Katastrofalen poraz je doživel Lucchese. ki je moral nastopiti v Lodiju proti Fanfulli. V vodstvu sta sedaj Fanfulla in Brescia s 6, ki jima sledi Novara s 5 točkami. Rezultati posameznih tekem so naslednji: V Alessandrii: Alessandrfa-Savona 1 : 0, v Busto Ars.: Pro Patria-Bari 1 : 1, v Pescari: Pescara-Prato 1 : 1, v Padovi: Padova-Vicenza 0 : 0, v Reggii Emilii: Reggiana-Udinese 0 : 0, v Pisi: Pisa-Fia-mana 1 : 1. v Lodiju: Fanfulla-Lucchese 7:0. v Breseii: Brescia - Novara 1:0, v Spezii: Spezia-Siene 3 : 1. „KroZna dirka po M lanski pokrajini44 Ob občutno hladnem vremenu so včeraj s posebno že tradicijonalno tekmo dvojic zaključili v Milanu letošnjo bogato sezono kolesarskih dirk. Tekmovanje, imenovano »Krožna dirka no Milanski pokrajini«, je bilo sostavl'eno iz dveh delov: iz častne dirke na 120 km dolgi progi in dveh dopolnilnih dirk na dirkališču Vigorelli. Vsak del se je ocenjeval posebej in skupna vsota uspehov je dala zmagovalce v splošni kvalifikaciji. Na tekmovanju je sodelovalo deset dvojic, ki so zastopale italijanske tovarne koles. Kakor se je pričakovalo, sta v skupni klasifikaciji zmagala Coppi in Ricci, ki sta dirkala za* tovarno Legnano, na drugo mesto sta se uvrstila zastopnika tovarne Bianchi Leoni in Magni. na tretje Cana-vesi in Servadei (tovarna Gloria> in na četrto Favalli-De Benedetti (Legnano). Izgraditev planiske skakalnice Izgraditev zimsko-sportnih naprav v Planici naglo napreduje. Velika skakalnica, na kateri je dosegel nemški tekmovalec Rudolf Gohring na zadnjih skakalnih tekmah 118 m, je izgrajena tako, da bodo v bodoče mogoči na njej skoki do 120 m. Višinska razlika med odskočiščem in doskočiščem znaša zdaj 152 m. Poleg skakalnice je bil zgrajen nov 40 m visok sodniški stolp, odskočišče je bilo razširjeno in zdaj je okrog njega prostora za 10.000 gledalcev. Poleti se bo lahko porabilo za lahko atletiko in nogomet. Skupno delo šefa civilne uprave in organizacije Todt bo kmalu končano, tako da se lahko smatra prireditev mednarodnega zimsko-športnega tedna v marcu 1942 žp zagotovljeno. Dotlej bo lahko tudi že otvorjena 70 metrska skakalnica. Iz Spodnfe štafersfce Preimenovanje ulic v Celin. Bivši cerkveni trg v Celju je bil preimenovan in dobil je ime po znanem nemškem glasbeniku dr. Fritze Zanggerju, ki je umrl leta 1939 in ki je spadal med prvoboritelje nemštva na Spodnjem Štajerskem. Bivša Kovaška ulica je bila pa preimenovana v ulico Augusta Seebacherja, rojenega v Celju, znanega nemškega slikarja in grafika. Tečaj knjigovodstva v Ljutomeru. Štajerska domovinska zveza je otvorila 4. t. m. v Ljutomeru tečaj iz knjigovodstva za trgovce. Poseča ga 50 trgovcev. Tečaj je otvoril vodja urada za ljudsko prosveto v okrožnem vodstvu Vargazon. Javna zborovanja se nadaljujejo. V petek je priredila štajerska domovinska zveza v okrajih Celje, Ljutomer, Maribor, podeželje in Ptuj 11 javnih zborovanj, v soboto in včeraj pa 86. — Nevl grobovi. V mariborski bolnišnici so umrli 151etni posestnikov sin Ivan Demšar, iz Jelovca, 451etna zasebna uradnica Štefanija Štor iz Maribora, 51etna delavčeva hčerkica Marija Ribič iz Pob rež j a pri Mariboru, 51etni delavčev sinček Štefan Turk. iz Guštanja. 641etna zasebnica Rezika Krajne iz Krčevine. 691etni hišni posestnik Franc Babic od Sv. Jurija v Slovenskih goricah, 781etna Berta Štrajher iz Pobrežja, 791etna zasebnica Marija Gabro-vec iz Pobrežja, 691etni posestnik Josip Vreme, 721etna vdova železniškega sprevodnika Matilda Prelog iz Maribora, 91et-ni posestnikov sinček Anton Levičar iz Krškega, 761etna mizarjeva soproga Roza Staudinger iz Maribora in 831etna hišna posestnica Elizabeta Počauko. V celjski bolnišnici je pa umrl 471etni trgovec Hans Rollandt iz Rogaške Slatine. — Nakaznice za petrolej v Mariboru. Politični komisar za mesto Maribor je odredil, da se uvedejo v območju Maribora nakaznice za petrolej. Petrolej bodo dobivali samo tisti, ki nimajo nobene druge možnosti razsvetljave, kuhe ali kurjave. Držićev Bster Andraž in Verdijev Rigoletto Zopet dvoje močnih uspehov Ljubljana. 10. novembra Linhart in Smole sta nas nedavno močno zamikala, ko smo poslušali njuna prevoda z našega odra v originalu, v govorici Zoisove in Prešernove dobe. Zdaj smo dobili na naše gledališke dečke prof. dr. Mirka Rupla velezanimivi prevod hrvatske komedije »Dundo Marojet z naslovom »B oter Andra ž«, a ne v jeziku prevoditeljevega časa temveč v jeziku pridig Janeza Svetokriškega. Prof. Rupel je opravil torej še dosti teZ-ie delo kakor sta ga Linhart in Smole saj je Marina Držlča dubrovniško iirvašci-no iz 1.1550 preložil v slovenščino časa 1643—1714. A ne le to: razen jezika iz pridig Janeza Svetokriškega (dolenščina z dodatki vipavskega narečja) je dal prof ^upei j svojemu prevodu in priredbi še izraz in slog po Janezu Svetokriškem, zajel marsi-1 kak stavek, da celo odstavek dobesedno iz tistih pridig, ponašil deloma imena nastopajočih oseb in krajev, od koder so do-, ma. ter dodal ali izpustil še to in ono. da bi tem bolje ustregel današnjemu okusu, zlasti pa baročnemu obdobju, v katero je iz renesanse postavil svojo prireditev po hrvatski prenaredbi zagrebškega režiserja M. Foteza. Hrvatje so upravičeno lahko ponosni na Dubrovčana Marina Držiča, najpomembnejšega svojega dramatika 16. veka. in strmimo ob njegovi komediji »Dundo Ma-roje«, ki se je narodila leto dni pred izidom prve slovenske knjige in približno poldrugo desetletje pred rojstvom Shakespeara! »Dundo Maroje« (Boter Andraž) je napisan po takratnem italijanskem okusu, na način plautskih komedij, v katerih sc dramatik trudi, kako bi dejanje čim bolj zapletel brez ozira na nujne posledice prikazanih značajev. Tu se pred istimi vrati in na istem trgu v enem dnevu I riž.vjo zgode in nezgode po takem številu in s tako naglico, da treba dobro zasledovati neprestano menjanje položajev. Verjetnosti kajpak ni mogoče zahtevati, 1 5 gre le za humornost. komiko in moralno ten-denčnost, izvrstne uloge in duhovito kritične opazke, ki se čutijo čisto :.ktualne. Verjetneje je pač bilo, da dubrovniškl oče skopuh išče sina zapravljivca po Rimu, kakor da naš boter Andraž iz Ipave srečava v Rimu rojake in svojega sina ter ga v družbi neveste reši ženskih n moških pijavk. Tudi je bilo verjetneje, da so Dubrovničani v Rimu govorili takozvano makaronščino, ki je Ikavci niti dan*»s še ne poznajo. Ali za nas- je »Boter Andraž« zanimiv prav posebno po uveljavljen)u služabnika Medeža: tu izraža duhoviti avtor revolucio-namovdemokratično tendenčno «t, ki je mnogo kasneje rodila Figura, Jatja in vrsto .slug, ki so z bistroumnos.tjo viscico presedali gospodo in se znali energnćno okoristiti s svojimi talenti. Naravnost presenetljivo je, da Mcdež pod oknom prav tako ^uflira tepcu domu Alfunzu, ki zaljubljen p . peva ob kitari, kakor je sufliral mnogo kasneje Cyrano de Bcrgerac tepcu lepotcu Kristijanu pod bal- konon Rok san c. Imenitna je Držičeva oiznačitev oseb raznih slojev z različno govorico; hlapec uporablja surove, naravi posnete zraze, sluga z višjo kulturo vlada več jezikov in zna uporabljati ce!o kla&ienc latinske pre govore in fraze; kurtizana govori drugače ko njena hišna, ipavski trgovec in ipavska mladeniča drugače kakor španska plemiča Ali je v komediji res kaj za tedanu Dubrovnik in življenje Duhrovćanov značilnega, ne moremo trditi, ker skopost očetov in zapravljivo&t somov je mednarodna, kakor požrešnost hlapcev in mtvžažc!jnost de-kel ni izjemen pojav, ki bi kazal prav na Dubrovnik! V celem je vsa komedija zopet to.vter v teatru, ki ga zopet dirigira režiser Stupica ljudstvu v zabavo in užitek. Priznati jc treba Stupici, da jc kemedio-grafsko starino 'zvrstno izrežiral in naMn-diral ter vsa tri dejanja msceniral na enotnem prostoru čisto verjetno in dovolj naravne oblike. Sam je prikupno igral rudi Mcdcža, kiamljaea in slugo, ki v*e vodi in vse izpelje sebi pa tudi d rug'm v korist. Zakaj dubrm-ni'ika kc>mcd;ja je srečna za vse in se zaključuje z vrsto za rek in z Me-de/evim po'nim žepom denarnic. Vse kreacije so prav dobre. Očeta ske^puha igra Vladimir Skrbin:ek. sina zapravljivca Jan, kurtizano Starčeva, njeno humo Vida Juvanova in požeruha hlapca Cesar. Tu pa je še več stranskih vlog. med katerimi jc važna le d.n Alvaro, k. ga z oku om igra Bratimi. Komedija jc z ros dobro izvedbo in opremo zanimala in prinesla dosti priznanja osebju in posebej režiserju V soboto zvečer pa smo imel. novo uprizoritev Verdijeve popuLarne opere R i g o -let ta. Znana je odlična kreacija n&sicvno partije po R. Primožiču, ki jo igra in poje iz duše :n s-ca. V čustvu jc mestoma celo preveč razsipen. Primožič pa je oipetro budi na novo insconiral in se potrudil, dati ji kar mogoče novo zunanjo t. Marljivi in vztrajni iM.inošcvsiki jc bil nov prijeten vojvoda, š:,roko uporabna naša pevka Ribičc\-ii jc kot Gi! jak ovi obnovljena. Ko se je na veliki petek bivša j ugaslo venska armada umikala skozi Djakovo je nek«, granata poškodovala starodavno stolno cerkev v Djakovu. Popravila, ki oo zahtevala okoli 50.000 kun izdatkov, so zdaj dovršena. Pri popravilih so pazili na to, da ni trpela estetska celota impozantnega svetišča. — Škofijska konferenca v Zagreba. 17. novembra se bo začela v Zagrebu škofijska konferenca, ki se jo bodo udeležili vsi hrvatski škofje. Konferenci bo predsedoval hrvatski metropolit dr. Alojzij Stepi-nac, na njej pa bodo obravnavali razna važna strogo cerkvena vprašanja. — Nova uredba o višji pedagoški šoli. Poglavnik dr. Ante Pavelič je te dni podpisal uredbo, s katero se bo podaljšal šru dij na višji pedagoški šoli v Zagrebu, ki je trajal do sedaj dve leti. Po novi uredbi ki takoj stopi v veljavo, bo trajal študij tri leta, šola sama pa se bo nazivala Visoka pedagoška šola ter bo imela rang fakultete. Tako sta se do sedaj ustanovili štiriletna Visoka pedagoška šola v Beogradu in visoka pedagoška šola v Zagrebu. S tem bo ustreženo nastavnikom meščanskin šol, ki so od ustanovitve teh šol vedno zahtevali za svojo izobrazbo visokošolski študij. — Vpis na začasni oddelek Višje pedagoške šole v Ljubljani. Dekanat filozofske fakultete opozarja slušatelje, ki so se priglasili za vpis na začasni oddelek Višje pedagoške šole v Ljubljani, da je rok za inskripcijo do 20. novembra 1941. Ker so se predavanja že pričela, naj se takoj vpišejo. Gospod Strehovec Franc naj pride takoj polagati letni izpit. — V Zagrebu bodo odprli več javnih kuhinj in ogrevalnic. Odkar je postal Zagreb prestolnica neodvisne hrvatske države, se je število njegovega prebivalstva znatno povečalo. Zlasti velik priliv je zabeležiti med delavci, ki so trumoma prihajali v Zagreb in bili prepričani, da se tam cedita med in mleko. Zdaj. ko je zima pred durmi, bo morala za vse te ljudi poskrbeti zagrebška mestna občina, ki bo po vzorcu nemških mest odprla na raznih mestih Zagreba javne kuhinje ln tudi posebne ogrevalnice za brezposelne. — Češki parlament je postal nemški kul-torni dom. Vsi. ki so bili kdaj v Pragi, se zanesljivo spominjajo izredno lepe palače na Smetanovem trgu. ki je v njej za oivse češkoslovaške republike zasedal državni parlament. Ponosno stavbo, ki so jo pred prvo svetovno vojno imenovali »Rudolfl-num« je dal zgraditi avstrijski princ Rudolf Habsburg. da bi bilo v njej srediSče nemške kulture. Po svetovni vojni so lepo palačo preuredili za češki parlament, zdaj pa poročajo listi, da je bila spet vrnjena svojemu prvotnemu namenu. Postala je namreč nemški kulturni dom. — Hrvatska ne sprejema več državnih uradnikov. Glavno tajništvo predsedstva hrvatske vlade je objavilo, da so vsa mesta v hrvatski državni službi zasedena in da neodvisna hrvatska država do prihodnjega državnega proračuna ne more sprejemati nobenih novih državnih uradnikov. Vsaka prošnja bi bila odveč, ker bodo vse brez razlike odklonjene. — Domobranski polk dr. Ante Pa veliča. S posebno poglavnikovo zakonsko odredbo je odrejena ustanovitev domobranskega polka dr. An ta Paveliča, ki bo imel svoj stalni sedež v Zagrebu. Polk ovna zastava bo tista, ki je bila 10. aprila letos pod njo na Markovem trgu v Zagrebu proglašena neodvisnost. Služba v novem hrvatskem bodo služili predvsem potomci ustašev, ki so se doma ali v tujini borili za hrvatsko neodvsnost. Služba v novem hrvatskem domobranskem polku dr. Ante Paveliča bt> torej za vsakega Hrvata nadvse častna. — Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali včeraj naslednje ponesrečence. Pavla Plestenjak, 81etna hči posestnika iz Dvora, je padla doma na dvorišču in si zlomila levo nogo. — Ignac Lenaršič, 19-letni sin posestnika iz Vnanjih Goric je padel s hleva in si zlomil levico v rami. — Mihael Stefančič, 561etnl posestnik iz Fare pri Kočevju je padel z lestve in si zlomil levo nogo. — Dušan Prihavec, 10-letni sin uradnika iz Ljubljane, je pri igri padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. _lj v ljubljanski bolnišnici so umrli: Verovšek Jurij, 3 dni, sin trgovca, LapaJ-ne Vladimir, 47 let, profesor I. drž. reaL gimn., Šibenik Jožef, 54 let, podvlakovod-ja drž. žel., Colarič Jožica, 41 let, zaseb-nica, Scharlach Hedvika, 25 let, hči plač. natakarja. Majcen Mirko, 31 let, sodni uradnik, Žužemberk, Grampovčnik Ivana, 65 let, zasebnica, Verd pri Vrhniki. —lj V počaSčenj«? umrlih so podariU za mestne reveže: uslužbenci Narodnega in etnografskega muzeja 167 L ob smrti pref. Vladimirja Lapajneta: ob smrti veletrgov-ca Ivana Sanira je poslala 100 L tvrdlia Lenari A Gerkman v Stritarjevi ul. 4., 100 L je pa podarila rodbina Ursičeva z Zrinjskega c. 4.; ob smrti člana mest. sveta dr. Joža Bohinjca je pa podarila 150 L Zveza blagajniških zdravnikov Zavoda za sorla!no zavarovanje Ljubljanske pokrajine, a 500 L so zbrali absolventi državne trgovske akademije ter je ob tej priliki nas trgovski naraščaj v resnici dokazal svoj socialni čut in zrelost za naloge gospodarskega življenja, hkrati je pa naš trgovski naraščaj dal najlepši zgled vsem starim in mladim, naj z dobrimi deli izkazujejo počaščenje rajnhi in zaslužnim pokojnim. Mestno poglavarstvo fzreka vsem dobrotnikom mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! —lj Veseli teater. Ne zamudite ogledati si našega novega programa štev. 9, ki ga je občinstvo sprejelo s salvami smeha. Tekoči program imamo na sporedu le še ta teden. Predstave vsak torek, sredo, četi-tek, soboto in nedeljo. Pričetek predstav točno ob 18.30 (pol 7.). Naš program teče brez pavz in konča tako zgodaj, da je občinstvu, ki stanuje tudj izven mestnega centra, še mogoče prispeti na zadnji tramvaj. Predpredaja vstopnic vsak dan od 10. d0 pol 13. in od 16 ure dalje pri naši dnevni blagajni. (—) _lj Umrli so v Ljubljani od 31. oktobra do 6. novembra. Ing. Janda Frančišek, 84 let, rudniški inžen r v p., Jesih Frančiška, roj. Bricelj., vd. Vrtačnik. 70 let. žena invalida, Cerne Pavla, 57 let. uradnica drz. žel. v p., Teršar Gvido, 39 let, akademski slikar. Ljutomer, Košir Janko, 78 let, vis. rač. svetnik v p., Markič Marijana, 80 let, vdova sluge. Kaplan Jožef, 59 let, čevljarski mojster, Kump Berta, 46 let, žena kmetovalca, Uršna sela. obč. Toplice pri Novem mestu Megušar Hermina Marija, roj. Goslar 67 let, učiteljic, v p., Prek Jakob, 8S let, Vpokoj. tobačne tovarne. Oven Franc, 64 let, služitelj splošne bolnice, BračiG Ivan, 73 let, preglednik fin. kontrole v p., Draga. Samec Ivan, 75 let, veletrgove*, dr. Pikuš Janko, 57 let, odvetnik. Iz Ljubljane —lj Nedelja brez dežja in brez — programa. Zdi se, da je zimska predigra že končana in da bo še nekaj časa trajalo jesensko vreme. Tudi včeraj nam je bilo nebo naklonjeno; zadovoljni moramo biti, čeprav ni bilo sonca. Meščani so pa zdaj ob nedeljah že v zadregi, kaj naj počno, ker je praznovanje brez pravega programa. Izletniške sezone je konec, smučarska se pa še ni začela. Kakšnih posebnih dogodkov in prireditev v mestu ob nedeljah tudi nI, tako da lahko meščani prežive nedeljo le za zapećkom, če jih že ne vleče na promenado, v gledališče ali kino. Sicer pa zdaj ob nedeljah potuje še vedno mnogo ljudi iz mesta, predvsem na Dolenjsko. — Ljubljanske ulice so bile včeraj precej živahne. Mnogo ljudi je bilo tudi na Rožniku kakor ob najlepšem vremenu. —lj TrostoT klavirski koncert bo dre vi ob V* 7. uri v veliki Filharmoničnl dvorani. Ker je to koncert našega najboljšega pianista z izredno raznolikim koncertnim sporedom, ki prinaša klasična slovanska in romanska dela, še prav posebno opozarjamo občinstvo na nocojšnji koncertni večer v veliki Filharmoničnl dvorani. Začetek točno ob Vi 7. uri, zato prosimo da zasede občinstvo svoja mesta par minut pred Vi 7. uro. Konec koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnice v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. 518/n —lj Seznam naknadnega posebnega dodatka za obrate po 61. 53 a zakona o neposrednih davkih, prav tako pa tudi seznam osnov davčnih zavezancev s Trate je razgrnjen do vštetega 20. t m. med uradnimi urami v sobi vratarja v pritličju leve hiše mestnega magistrata. MALI OGLAS Otomane ,mamo zopet v velik izbiri na zalogi pc zelo konkurenčni ceni Tapetništvo E. Zakrajšek, ZA PISARNIŠKE POSLE ?e sprejme italijanščine veščega uradnika (uradnico). — Ponudbe na oglasni oddelek p Slovenskega Naro-da< pod >Vešč 1824«. MREŽE za postelje dobite najceneje — in rabljene sprejmem v popravilo. Komenskega ulica št. 34. 1825 INFEKCIJSKE BOLEZNI preprečujeta zdravniško dokazano med ln medica. Med ln pristao Ambroževo medico dobite v MEDARNT, Ljubljana — židovska ulica 6. 1828 ODEJE od vate in puha — nove ln stare — vam zašije. — Ljubljana. Marijin trg 2/U. 1668 ta fampada di qualita prodotto nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ElETTRICA ITALIANA S.A. Kakovostna žarnico proizvajana v Milanu v tvornici ivrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S A. TUNGSRAM Stran 4 iSLOVEHSf T NAROD«, ponedeljek, 10. novembra 1*41-XX. 259 V LpMfaisi imamo 258 gostiln Obrtna in rokodelska podjetja ter „prosti proizvajalni obrti44 v Ljubljani — Največ je gostiln, krojačev in čevljarjev Ljubljana. 10. novembra. Naslednji pregled podjetij v Ljubljani naj pokaže razen n ihove številnosti, ali je Se kaj možnosti za ustanovitev obratov posameznih strok Pr. številkah o trgovinskih obratih ste lahko presodili, kako so >zasedcne< posamezne stroke in med katerimi je ostrejša konkurenca. Raz^-j delavnosti in pos'cvanja podjeti; posameznih strok pokaže sam na s«" bik po daljšem ča-su. ali lahko uspešno obratuje več ali manj podjetij, število podjetij posameznih strok je pa tudi omejeno z zakonskimi predpisi, ki sicer vselej ne ustrezajo povsem ?n o-vol ivo. ker scasom sastare. Nekatere stroke so nedvomno Se prenasičene« Tako da je bilo žr oekajlrral ugotovljeno, da ie pri nas število goetinsk h podjetij že preseglo višek. č"lani Združenja irestinskih ohrti so ugovarjali izdajanju novih dovolil Najhrž šteje tudi katera druga otroka preveč podjetij, česar pa moremo raziskovati U gotavl amo le. da je v Ljubljani največ gostiln mod obrtnimi podjetij, ki imajo Obrtna dOV »i : l KAJ SPADA POD PROSTI PROIZVAJALNE OBRTI Po podatkih r>n koncu prvega letošnjega polletja je v L Ul mi 103 podjetij, ki spadajo in^d ►proste proizvajalne obiti-Med lomi podjetji so bila na ttevlfeBejta prevozniška, ki jih je bilo 96 Na drugem mestu fe bila stavbna obrt (40) m na tretjem strojno pletenje (30 podjetij). Po 16 podjetij je bilo elektrotehničnih in vrtnarskih. N ščkov z uporabo avtomobila« je bilo 19 Z B ni malo vas bo, da spada tudi pečenje kostanja med proste proizvajalne obrti. Registrirani so bili trije kostanjarji. Tu je bilo nviščenih še 9 izdelovalcev alkoholnih pijač. 7 tvrdk za izdelovanje ka-vinih suroga tov in prazen je kave. 11 za izdelovanje kemično tehničnih predmetov, 4 tvrdke so s*1 pečalo z izdelovanjem kisr.. 3 z izdelovanjem kosmetičnih potrebščin. 5 jih je izdelovalo kremo za čevlje. 3 meti*1, j 9 sodavico. 8 sadne sokove, 4 testenine in 4 podjetja so izdelovala projekte in proračune. Dve podjetji sta se pečali z izdelovanjem filmov, eno je pa izdelovalo umetno obrtne predmete. Med te vrste podjetij je spadalo luđi eno kopališče, dve tvrdki. ki sta se pečali z luščenjem riža, po en.» z mletjem žita in nagačenjem živali. Vpisane so bile 4 pralnice in likalnice perila. 9 reklamnih podjetij, šoferska šola. negovanje nog« in 3 tvrdke so se pečale s polnjenjem akumulatorjev. Podjetja za čiščenje oken in parketov so bila 4 in 6 podjetij se je pečalo z vnlkanizacijo. Iz tega lahko sprevidinio. da so med proste proizvajalne obrti uvrščene mnoge mlajše stroke. Nekaterih pred desetletji sploh se nismo poznali, n. pr. izdelovanja filmov, reklamnih podjetji itd. 612 OBRTNIH DOVOLIL Med 612 podjetji, ki smejo poslovati na podlagi obrtnih dovolilnic je nad dobro tretjino gostiln: 23S. Pri tem pa moramo upoštevati posebej še številna druga gostinska podjetja. V L.ubljani je namreč še 7 hotelov. 13 krčem. 7 restavracij. 15 kavarn in 19 bifejev. Gostišč in postajališč ni. Med gostinske obrate bi lahko prišteli tudi ljudske kuhinje, ki jih je 12. Zato ni pretirano, če kdo pravi, da je pri nas v vsaki drugI hiši gostilna. Kljub temu je pa bilo že neka krat ugotovljeno, da v Ljubljani primanjkuje prenočišč, ko nas ob'šče večjo število gostc.v. Zato tedaj oddajajo začasno sobe tudi številni zasebniki. ZENITOV A NISKE POSREDOVALNICE NIMAMO . . . Ljubljana ni tako velikemestna. da bi se lahko ponašala z nekatei imi podjelu, ki jo značilna za velemesta. Tako nimamo nobene zasebne detektivske pisarne, pa tudi z ženito vanjski m posredovanjem se nihče ne peča obrtno, temveč morda kdo le 3>pod roko«. Imamo pa celo vrsto podjetij, ki so kolikor toliko »nenavadna« ali redka. Tako obstoja podjetje za pekončevanje miši. poderan in drugega mrčesa. Med posebna podjetja je treba piišteti tudi 2 »za čuvanje varnosti stanovanj in lokalov«. Posluje ena potovalna in izseljenska agencija. Imamo tudi posredovalnico za oddajo in zamenjavo stanovanj. Poslovala so tri podjetja, ki sc posredovala pri zaposlitvah, dokler so bile še dovoljene po zakonskih predpisih. Imamo tudi 3 pogTebna podjetja. Posebnost je nedvomno podjetje za »dajanje posojil na ročno zastavo«, to se pravi zasebna zastavljalnica. Tri podjetja so se pečala s proizvodnjo električne energije in prav tako 3 s tehtanjem blaga. »Pisaril za posredovanje kupoprodaj nepremičnin« je bilo 15. rpisarn za zastopanje pred upravnimi oblastmi« pa 4. Podjetij »za dajanje informacij in posredovalni posli za poravnave med upniki in dolžniki ;e bilo 11. Ki- nematografov imamo 8. javna skladišča 3. agentur 61 in avtobusnih podjetij 12. V Ljubljani je samo 6 izvoščkov, a 43 je av-toizvošekov. Razen tega je bilo pisanih še 12 avtobusnih podjetij. Z bančnimi in zavarovalnimi posli se je pečalo 32 podjetij. Carinskih posredništev je bilo 6. Imeli smo pa tudi že eno pod etje za uvoz in izposojanje filmov. Nismo pa imel: časopisne agencije. Sredi leta ni bila registrana tudi konjaška obrt. Med redkimi podjetji je treba omeniti ^podjetje za prodajanje premičnih predmetov po javnih dražbah«. S šnoditersko obrtjo se peča 8 podjetij:. Z rodnim prevažanjem potnikov in blaga z motornimi vozil' «;e je pečalo 17 podjetij. Zanimalo v?s bo. da posluje tudi 5 podjetij, ki trgujejo s strupi V Ljubljani je 14 tiskarn, ki obratuejo na podlagi obrtnih do-vo'il Končno naj omenimo, da med ts vrste podjetij Tndi starmarji. ki jih je bilo registriranih 12 1M9 rODJETIJ ROKODELSKIH ORBTI Mod podjetji rokodelskih obrti so najštevilnejši čevlarji in krojači. Največ je krojačev. in sicer 1S8. čevljarjev 185. Tudi brivcev jo mnogo, in sicer 125. Kroja-čic je hdo 151. Teh podjetij je med ženskimi obrtmi največ. številn; so tudi mesarji, ki jih je 138. Zanimivo je. da nimamo no-bonega mlinarja. Mizarjev In parketarjev imamo 102 Prece; je pleskaljev, napisnih in sobnih slikarjev: 85. Med številnejše obrtnike je treba prišteti Se mehanike, ki j;h je 63 in peke (70) Sorazmerno mnogo je fotografov: 43. Graditeljev (stavbnikov) je 17. kar je precej, ker je še mnogo drugih stavbnih podjetij. Tako je n. pr. še 18 izdelovalcev predmetov !z cementa in umetnega kamna številni so še instala- ter j*i: instalaterjev električnih instalacij je 14. instalaterjev kurilnih naprav 11 in instalaterjev vodnih, kanalizacijskih in plin-kih naprav 32. K instalaterjem je treba prišteti še 14 kleparjev. Ključavničarjev je skupno 47, med njimi 10 strojnih. DeZ-nikarjev ni mnogo, le trije, kar je treba na brž pripisovati temu, da tudi tu industrijska produkcija izpodriva obrtno. Trije so tudi le barvarji. Klobučarjev je 9; najbrž jih ni več iz istega razloga kakor dežnikarjev. Prodiranju industrije pa vsekakor kljubujejo najbolj uspešno Čevljarji, ker jih je še vedno toliko. Dobro je razvito pri nas tudi kolarstvo: kolarjev in Izdelovalcev karoserij je 14. V Ljubljani je še vedno 11 kovačev, čeprav kovastvo v dobi motorizma nazaduje, razen tega je pa še 12 podkovačev. Precej je slaščičarjev, 21. čeprav tudi preživljajo krizo. Po 15 je krznarjev ha krovcev. Urarjev imamc* 26, zlatarjev pa 11. Tapetnikov in dekorater-iev je 25, razen tega še trije vozni tapetni-ki. Lesnih strugarjev je 6, kovinske stroke pa samo 2. Prav tako sta registrirana le 2 strojarja. Med stavbnimi obrti je treba omeniti 21 zidarskih mojstrov in 20 tesarskih. Steklarjev je v Ljubljani 9. Sodarji so samo 4. Prav tako so samo 4 tkalci in predilničarji. Med redke obrate je treba šteti pozamenterje (4), izdelovalce prešitih odej (2). rokavičarje, bandažiste itd. (2), izdelovalce orientalskih slaščic (3), galva-nizerje (3>. izdelovalca proizvodov iz pletene žice. brusilca kovin in milarja Kot dopolnilo naj navedemo, da je ob koncu junija v Ljubljani obratovalo 92 tovarn, a razen tega je imelo še 14 podjetij industrijska dovolila. Skupno je bilo registriranih v Ljubljani 2583 trgovinskih, obrtnih in industrijskih podjetij, ki nedvomno pomenijo veliko gospodarsko silo že po svoji številnosti. Horoskop za tekoči teden od 10. do 16. novembra 1941 — Tranziti planetov s Soncem ob rojstvu Ljubljana. 10. novembra. Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: Slab teden za rojene po 10. februarju, kajti Sonce jim je sovražno, kar ojači kritično učinkovanje Irana in Saturna. V januarju rojenim nagaja Merkur, kar bodo občutili prekupčevalci. Sredina rojstev je na boljšem, ker jo vzpodbuja i?oden Mars. Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribah: Planeti, ki niso naklonjeni rojenim v Vodnarju, so ugodni za rojene v Ribah Obeta .e jim napredek ali vsaj veliko zadovoljstvo v obstoječih razmerah. Čuvajo pa naj se pred poškodbami in v pravdanje naj se ne spuščajo. Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom v Ovnu: Slabe vplive bo najbolj občutila sredina teh rojstev. Mars še ograža zdravje. Jupiter je pa naklonjen in nudi podporo v vseh plemenitejših prizadevanjih. Naklonjena pa ni Venera, ki utegne za-vesti k lahkomiselnim dejanjem. Rojeni med 21. aprilom in 21. majem v Biku: Kritičen teden, kakor za roiene v Vodnarju, s poslabšanjem s strani Marsa, ki ustvarja nevarnosti za zdravje in pogoje za diference. Naklonjena Venera obeta harmonične dneve. Rojeni med 22. majem in 21. junijem v Dvojčkih: Zaradi ugodnega položaja Jupitra in Marsa izkoristite teden s pospešenim delom fn odstranite razmere, ki vam ne godijo Rojeni med 22. junijem in 21. julijem v Raku: Mars in Venera vam utegneta izpodkopati družabni ugled in zavesti v zablode. Rojeni med 22. julijem in 23. avgustom v Levu: Sreča se vam obeta v uradnih in denarnih zadevah zaradi naklonjenosti Jupitra, glede ostalih planetov pa veljajo kritične napovedi kakor pri rojenih v Vodnarju. Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v Devici: Obeta se napredek in zadovoljstvo, kakor rojenim v Ribah. Tudi Mars vam ne more do živega. Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: Mešanica dobrih in zlih aspektov. Ako se znate obvladati, boste lahko izbrali vam najkoristnejše. Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: Dobro se izmenjava s hudim, vendar je dobrega skoraj preveč. Rekli bi lahko: Več zabele kot žgancev. Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelcu: Od več strani se vam smehlja sreča, toda težko se boste izmo-tavili iz sedanjih razmer, v katerih ste kikor vkovani. toda le začasno. Rojeni med 23. decembrom in 21. farmarjem v Kozorogu: Uspeh se obeta v j vseli rednih in trgovskih zadevah. Mars in Venera pa vam motita razpoloženje v j javnem in zasebnem družabnem življenju. B. K. Nafvišje csne na živilskem trgu Ljubljana. 10. novembra. Po logovom z zastopnicami m zastopnik: konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržn: urad Visokemu Komisarju predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani tudi za prihodnji teden ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII 2 št. 1319 1 Visokega Ko-misariata za Ljubij«fcko pokrajino veljajo za Ljubljano določen^najvišje cene od ponedeljka 10. novembra zjutraj do nedelje 16. novembra zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so našle Inje: Domači krompir na drobno 1.20 L: zelna-te glave na drobno izpod 10 kg 0.60 L; zel-nate glave na debelo 0.50 L; kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno, izpod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 1 L; ohrovt 0.80 L; cvetača 3.20 L; brstni ohrovt 5 L; koleraba 1 L; koleraba do 4 komade na kilogram 1.50 L; rumena koleraba 0.50 L: rdeča pesa 1.50 L; rdeči korenček brez zelenja 2.50 L; rumeno korenje 0.50 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.20 L; peteršilj 2.50 L; por 3 L; zelena 2.50 L; črna redkev 1.20 L; osnaženi hren 3 L; domača čebula 2 L; ša-lota 2 L: česen, 25 glavic na kilogram, 4 L; otrebljena endivija 3 L: veliki otrebljeni motovileč 6 L: mali otrebljeni motovileč 8 L; mehka špmača 2.50 L; trda špinača 1.50 L; liter suhih bezgovih jagod 3 L; liter šipka 2 L; kilogram letošnjega suhega lipovega cvetje 20 L. Domača žlahtna namizna jabolka 3.40 L; domača jabolka I. vrste 3 L; domača jabolka II. vrste 2 L; nagnita. ob-tolčena :n črviva jabolka za vkuhavanje 1.50 L; domače hruške od 2 do 4 L; domače kutine 3 L; žlahtno domače grozdje 4.M L; domače grozdje samorodnic (izabela, šroar- Topništvo italijanskega ekspedicijskega zbora v Rnsiji na poti proti Doncn niča) 3 L; domači konstanj 3 L. Gobe: a) rumeni in rjavi ježek, štorovke, liter 1 L: b) liter lisičk in večjih zimskih kolobamic (mraznic, sivk) 1.50 L: c> liter sirovk. možka (jelenovega jezika), žemljevca, ovčjega vimena 2 L; d) liter malih sivk za vlaganje (mraznic) 2.50 L; kilogram mladih čebularjev ali maslenk 3 L; kilogram jurčkov z zaprtim klobukom 10 L; kilogram jurčkov z odprtim klobukom 6 L. Kunci žiVe teže 10 L. Kjer nI posebej naveden liter, veljajo cone za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, ki je pri lelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih ]>okrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 4 na oranžnem papirju. Vse te ali nižje cene morajo biti vidno označene pri v ceniku navedenem blagu. Finska masrava m življenje v nji Zimi so se prilagodili Finci malone do skrajnosti Savijen je v pustinji ima na Finskem stare tradicije in je še zdaj živo v finskem narodnem življenju. Finci zelo radi hodijo na ribolov in lov, nabirajo jagode in druge gozdne plodove, hodijo v gozdove, veslajo po jezerih in hodijo celo po močvirjih. Izleti na Finskem se večkrat zavlečejo tako, da prenočujejo izletniki kar na prostem, zato je tudi razmerje Fincev do gozda vedno tako tesno in prisrčno. Gozd čuva mlado življenje, pravi finski pregovor. Lovcu nudi gozd mnogo dobrot: koče iz smrekovih vej in taborni ogenj, divjačino, vodje poti in snežno odejo za smuko, nudi mu pa tudi mir in možnost svobodnega individualnega razvoja. Življenje v gozdu je razgibalo v Fincih razne lastnosti in zmožnosti kakršnih drugi narodi nimajo. Finci so se prilagodili zimi skoraj do skrajnosti. V nobeni drugi deželi pri enako ostrem podnebju, bi ljudje ne prestali zime s tako obleko kakor jo imajo Finci. Finci imajo dobro zavarovane samo glave, noge in roke, drugače se pa po zimi ne oblačijo toplo, zlasti pa ne nosijo radi kožuhov, ki bi jih ovirali pri hoji. Finci niso ostali v boju z zimo v položaju pozicijske vojne. Ni še dolgo tega ko so daleč gori na severu stanovali gozdni delavci čez zimo v gozdovih v svojih skromnih kolibah iz smrekovih vej. a konje so imeli privezane v bližini h kolom. Ljudje, so hodili v onih časih v gozdove sekat drva, se radi spominjajo tega življenja in pripovedujejo o njem. Poglavje zase so finski lovci, ki hodijo na tjulne. V lahkih oblekah ostanejo na lovu po cele tedne ali celo mesece na zamrznjenem morju. Njihova edina operacijska baza je lahek čoln. ki ga vlečejo po ledu za seboj ali če v njem veslajo po morju, tam kjer ni zamrznjeno. Tako potujejo več kilometrov daleč tudi po ledenih gorah. Se presenetljivejš: so pa uspehi poedinih lovcev, ki prirejajo iz svojega tabornega čolna celodnevne lovske pohode, a s seboj jemljejo samo snežke in kole za samoobrambo. Na takih pohodih jih ne morejo ovirati plavajoče ledene gore, velika vodna prostranstva med njimi ali silni snežni meteži, da bi ne ubili svojega plena in ga ne privlekli v taborišče. Preskakujoč čez pokajoče ledene^gore in razpoke v njih. pridejo vedno nazaj v svoje taborišče, čeprav morajo proti koncu svojega pohoda plavati v mrzli vodi in posušiti potem svojo obleko pri ognju, ki ga zavarujejo z ledom, da mu ne more veter do živega. Redko se pripeti, da se lovec s takega nevarnega in napornega pohoda ne vrne. V gozdu se človeku nehote razvije smisel za orijentacijo ker nima sicer na razpolago nobenih pripomočkov kakor v puščavi, v gorah ali na jezeru. Finci poznajo osem smeri, dočim poznajo ljudje sicer samo štiri strani sveta. V finščini imajo posebne označbe takozvane medsmeri kakor severozapad. severovf.hcd, jugovzhod in jugozapad, ne da bi jih bilo treba uvrstiti med glavne smeri. Finci se hitro orijentiraj o tudi po vzhodnem severovzhodu a padnem jugozapadu. Gotovo bi ne rabili toliko smeri, če bi se jim to ne zdelo potrebno, in če bi jim nič ne koristile. Sniis«-1 : ; orijentacijo, visoko razvit v domačem kraju, pride do veljave tudi v tujih razmerah, v tujih pustinjah aH celo v velikih mestih Take instinktivne lastnosti pridejo človeku povsod prav. Gozd sliši in jezero vidi, pravi finski narodni pregovor. S tem hočejo Finci povedati, da se lahko Človek v gozdu orijentira po sluhu, na polju ali na jezeru pa po vidu. Uho po gozdu hodeč-ega človeka sliši, zlasti pa ugotovi bližino živega bitja. To posebno gozdno uho je pri Fincih izredno razvito in izurjeno, čeprav ga vsi ne uporabljajo, razen morda med vojno ko hodijo s smučmi na patruliranje Novo holandsko državno posojilo Vpisovanje novega holandskega državnega posojila je doseglo 600 milijonov cekinov in s tem je bil znesek posojila že prekoračen. ,To omogoča tudi ugodne napovedi glede tečaja novih 3.5 odstotnih obligacij. Večino denarja iz tega posojite bodo porabili za preskrbo prebivalstva z živili. Strokovnjaki sodijo, da so pripomogle k tako velikemu uspehu posojila v prvi vrsti delniške družbe, dočim udeležba ostalega dela javnosti ni v polni meri izpolnila pričakovanja. Notranje posojilo Švice švicarski zvezni svet je sklenil razpisati notranje posojilo v znesku 350 milijonov frankov za konsolidacijo dolgov in kritje železniškega posojila, ki bo kmalu zapadlo v plačilo. Posojilo je razdeljeno na dva dela. Prvi del obsega obligacije v znesku 250 milijonov frankov po 3.25 odstotnih obrestih za dobo 15 let. država ima pravico odpovedi po 10 letih, obligacije bodo izdane al pari, drugo tranšo tvorijo blagajniški zapisi v znesku 100 milijonov frankov po 2.5 odstotnih, obrestih, plačljivo v petih letih. Tudi blagajniški zapisi bodo izdani al pari. 72 DEMANTA "Roman. Potlej sem začel iskati stanovanje in to je trajalo dobri dve uri. Nisem se mogel premagati tako, da bi se nastanil v beznici, moja odvratna zunanjost me je pa ovirala, da nisem mogel dobiti sobe v hotelu druge ali celo tretje vrste. K sreči mi je zopet priskočilo na pomoč naključje. V ozki ulici v Limehousu. enem izmed siromašnih okrajev Londona, sem opazil na neki hiši listek z napisom: »Odda se opremi je na soba« Malo sem okleval, potem sem pa sklenil poskusiti srečo. Hiša. pred katero sem stal. je bila zelo grda. imela je vse opraskane stene in pročelje. Vstopil sem skozi ozka vrata in obstal na tesnem dvorišču, kjer je prala služkinja perilo. — Ali se tu oddaja soba'' — sem vprašal. Dekle me je motrilo nekaj časa izbuljenih oči. potem si je pa obrisalo roke ob predpasnik in odgovorilo z irrdim galskim prizvokom: — Počakajte takoj stopim po gospo Coro. Čakal sem blizu pralnega korita, stoječ z nogami v vodi. Kar se je zaeul blizu mene razposajen smeh. Obrnil sem se nasrlo na ttfeefn nikoear opazil Skoraj istočasno je zategnil oduren hreščeč glas, spomi- njajoč na poulične klice beračev v Whitechapelu, spolzko in neslano mornariško popevko. Hotel sem zbežati, ko se je pojavila debeluhasta ženska. Bila je gospa Cora. Nosila je ruso lasuljo. Njene listnice so bile pretirano rdeče pobarvane in nad njenimi očmi so bile črne obrvi tako pravilne, da je bilo jasno, da so pobarvane. Njena polt je kazala tisti umetni inkarnat, ki ga daje barvilo, in njen obraz je žarel liki lampijon. Na sebi je imela modro svileno jopico, pod katero so se ji tresle mehke grudi. Ko me je zagledala, je lahno sklonila glavo, poskusila nasmehniti se in vprašala s tenkim, otroškim glasom: — Gospod želi? — Videl sem. da oddajate sobo v najem, gospa, pa bi rad zvedel za ceno. — Petnajst šilingov tedensko ... Razkošna oprema, okna na ulico. V naslednjem trenutku se je zopet razlegel srnah. — Ne ozirajte se na to, — je dejala gospa Cora. — to je Bobbv, ki se zabava. Rekla sem torej: Okna na ulico . .. popoln mir, lahko odhajate in se vračate po mili volji... ne trpim pa v hiši nobenega psa. Psov se bojim, ker se jih boji tudi Bobby. On je tako občutljiv, ta ubogi Bobbv. Pomislite, da je včeraj malo manjkalo, da ga nisem izgubila. Prokleti buldog je planil na naše dvorišče, kjer je srdito lajal. Bil je celo tako predrzen, da se je pognal v prvo nadstropje, v sobo, kjer je Bobby ... Govorim o svoji oboževani papigi, pri tem pa pozabljam po- kazati vam sobo. Ali bi izvolili stopiti za menoj, gospod ? In gospa Cora je odšla naprej po stopnicah. Da bi lažje stopala po njih, je nekoliko privzdignila krilo, da so se videla njena debela meča v prozornih nogavicah kožne barve. — Oh, oh, — se je drl Bobbv s svojim hreščečim glasom. Končno sem zagledal tega Bobbvja. Bila je debela siva papiga, ki je prosto letala po sobi v prvem nadstropju. Sledovi njenega početja so se poznali na veliki rdeči preprogi. — Kako lepa je, — je dejala gospa Cora — Neki poznavalec papig mi je nedavno rekel, da tako lepe še ni videl in rada mu verjamem. Bobby je vreden sto funtov... da, gospod, toda ne dala bi ga niti za tisočak. In če bi vedeli, kako inteligenten je. Prav vse razume. Zadostuje zapovedani mu karkoli, pa me takoj uboga. Mislil sem si, da bi morala gospa Cora zapovedati svoji papigi, naj bolj pazi na rdečo preprogo. Prišla sva do sobe, ki jo je oddajala v najem. Bila je res lepo opremljena, samo čistoča v njej je bila dvomljiva. Debeluhasta dama je odgrnila dvojne zastore, da bi mcgel bolje videti prah na pohištvu ter madeže na naslanjaču in posteljnem pregrinjalu, potem je pa vprašala, če sem se odločil. Prikimal sem, ker sem se bil že naveličal iskati sobo. Cim sem pritrdil, je postala gospa Cora malone izzivajoče ljubezniva. — Pri nas se boste počutili zelo dobro in če se boste dolgočasili, bi vam lahko včasih delala družbo. Pri meni vlada pravo rodbinsko življenje in vsi moji najemniki so nekako moji otroci. — Ali imate še druge najemnike? — Da, štiri... zelo resni gospodje. Zjutraj odidejo in pred večerom se nikoli ne vrnejo. Dva sta zaposlena v dokih. — Kje pa druga dva? — Kden je trgovski potnik, drugi pa damski frizer. Sicer se boste pa lahko seznanili z njimi, ker igramo navadno ob sobotah zvečer poker. To so sami olikani gospodje, posebno trgovski potnik. In v tem pogovoru se me je debeluhasta dama rahlo dotikala in me prijazno gledala. Videč, da ne reagiram na njene zapeljive poglede, mi je dejala osorno: — Torej sva domenjena, kaj ne? Soba je vam všeč ... to je dobro, vse je v redu. Samo petnajst šilingov najemnine morate plačati vnaprej. Izročil sem ji en funt, ker pa ni imela drobiža, sem ji moral pustiti pet šilingov za aro. Nujno sem bil potreben počitka in čim prej bi se bil rad odkrižal te nekoliko preveč prijazne gospodinje. Končno me je pustila samega. Ko je odšla, sem zaklenil vrata svoje sobe in sedel v edini naslanjač, ki jez dvema stoloma z granatno rdečim plišem krasil sobo. Moje dolgo bivanje v Readingu ie bilo krivo, da sem se bil odvadil hoje, in zdaj sem bil tako utrujen, da sem hitro zaspal. Urejuje: Josip ZupanCiC — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Za InseratnJ del lista: Oton Christof — Vsi v Ljubljani