Poitnt urad 9021 Celovec — Verlagsposlaml 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Frscheinungsort Klagenfurf Posamezni izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Letnik XXI. Celovec, petek, 12. avgust 1966 Štev. 32 (1263) Nauk južne tirolske Celovec — most med deželami Pod zgornjim naslovom je objavil .Primorski dnevnik", osrednje glasilo Slovencev v Italiji, ovadni članek v zvezi x nedavnimi atentati na Južnem Tirolskem. V članku je pravilno nakazano ozadje teh dogodkov ter predvsem u-gotovtjeno, kako nepomirljivi ekstremistični krogi nerešeno manjšinsko Vprašanje zlorabljajo za svoje rovarjenje. To mnenje se povsem strinja z našim stališčem, zalo glavne misli Iz članka panatiskujemo v našem lisfu. Na Južnem Tirolskem se ponovno čujejo rafali brzostrelk in pokajo bombe. Trije mladi finančni stražniki so se vračali iz gostilne proti kasarni, ko so padli v zasedo; prvega je rafal na mestu ubil, drugi je podlegel čez nekaj časa težkim ranam, tretji pa je še pravočasno skočil v jarek ob cesti in se rešil. Le malo časa je minilo in eksplodirali sta dve bombi, obe narejeni z dobrim poznavanjem eksplozivov ter atentatorske tehnike in postavljeni ne oziraje se na število smrtnih žrtev, ki hi jih lahko povzročili. Prav obratno, vse kaže, da so atentatorji hoteli smrtne žrtve, saj so okoli 4 kg težko bombo iz dinamita postavili v sodno palačo, drugo pa na cesto, ki je zelo prometna. Po letu dni relativnega .miru je torej na področju lužne Tirolske zopet v teku svojevrstna kriminalna dejavnost, ki prihaja do izraza v nediscipliniranih in zahrbtnih atentatih. Vendar pa je tokrat prišlo očitno in jasno do izraza nekaj novega: južno-tirolsko prebivalstvo avstrijske narodnosti je tokrat te atentate obsodilo brez kakršnih koli pomislekov z a to, kar so — čisto navaden kriminal. Finančni stražnik DTgnoti se je zdravil v bolnišnici v kraju San Candido, kjer je tudi podlegel ranam. Občina je v rokah avstrijske tu prebivajoče večine in občinski svet je izrazil željo, da se vrši pogreb pri njih, saj se je v njih kraju mladi fant boril s smrtjo in podlegel ranam. Po vseh vesteh je južno-tirolsko prebivalstvo tudi avstrijske narodnosti sodelovalo s policijskimi organi in nudilo vso pomoč, da bi odkrili atentatorje tako v primeru napada iz zasede kot glede obeh bombnih atentatov. Dejstva torej govore, da ne gre za teroristično obliko borbe lokalnega prebivalstva, temveč za divjaške na-pade, ki so bili pripravljeni v tujini in ki nimajo za cilj zaščite in obrambe manjšinskih pravic. Očitno gre za tradicionalni nacizem in fašizem, ki skuša izkoriščati položaj v Južni Tirolski v svoje posebne namene. Obujati spomine na preteklost, ustvarjati ozračje nezaupanja in s tem tudi u-stvarjati pogoje za obnovo vsega tistega, kar človeštvo upa, da je ze premagano in premosteno. Ni slučajno, da je še pred bombnim napadom bavarska televizija oddajala intervju z dvema znanima teroristoma, ki sta zagovarjala atentatorje, in da so ta intervju mirno posneli na avstrijskem ozemlju. Kot je tudi značilen formalni in izmikajoči se odgovor zapadnonemske vlade, češ da nima nobenega nadzorstva nad to televizijsko postajo, ko je proti takemu ravnanju z uradno noto protestirala italijanska vlada. Celoten primer skriva v sebi vrsto nevarnosti. Znano je, da obstaja nacistična internacionala in tesna povezanost med italijanskimi ter nemškimi nacisti, ki izrabljajo položaj v Južni Tirolski vsak v svoje namene, čeprav se na zunaj kažejo kot najhujsi nasprotniki. In tudi tokrat smo imeli Po eni plati opravka z izjavami po bavarski televiziji, po drugi pa z bučnim govorom fašističnega prvaka Al-miranteja v italijanskem parlamentu. Iz navedenega sledita dva zaključka: * Vsako nerešeno vprašanje lahko služi za pretvezo, da se ga polaste Otvoritev jubilejnega 15. avstrijskega lesnega sejma in koroškega sejma v Celovcu Ob izredno lepem vremenu je bil včeraj na celovškem razstavišču slovesno odprt jubilejni 15. avstrijski lesni sejem tudi tokrat povezan s tradicionalnim koroškim sejmom. Slavnosti so se udeležili številni predstavniki političnega, gospodarskega in javnega življenja dežele in države kakor tudi mnogi visoki gostje in diplomatski predstavniki iz držav, ki so udeležene na letošnji sejemski prireditvi. Zvezno vlado sta zastopala vicekancler in trgovinski minister dr. Bock ter minister za kmetijstvo in gozdarstvo ing. dr. Schleinzer. Med tujimi delegacijami je bilo posebno številno zastopstvo iz sosedne Jugoslovije. Iz Ljubljane so prispeli člana izvršnega sveta SR Slovenije ing. Viktor Kotnik in Tone Furlan ter sekretar izvršnega sveta Pavle Rozman, nadalje predsednik gospodarske zbornice Drago Dolinšek s podpredsednikoma Motetom in Nedokom, generalni direktor Narodne banke Slovenije dr. Šobar, direktor ljubljanskega Gospodarskega razstavišča Karel Kušar in drugi zastopniki gospodarstva; pa tudi iz Hrvatske je bila navzoča veččlanska delegacija. TUDI V AMERIKI ŽE UGOTAVLJAJO: Veliki pomen sejemske prireditve v Celovcu so v svojih govorih naglasili zlasti predstavnik sejma podžupan Novak, župan Ausservvinkler in deželni glavar Sima. Vsi so opozorili na njen mednarodni značaj ter poudariti, da Celovec s vojim sejmom kot most med narodi bistveno prispeva k mednarodnemu sporazumevanju in tako služi krepitvi miru. Sejem je tudi letos odprl trgovinski minister dr. Bock, ki je ob tej priložnosti podal kratek pregled trenutnega stanja v avstrijskem gospodarstvu. Pri tem je opozoril na mnoge težave in ugotovil, da na eni strani sicer že deset let vlada polna zaposlitev in se obseg gospodarske proizvodnje stalno veča, toda na drugi strani se nevarno dviga tudi primanjkljaj v zunanji trgovini. Zato bo morala Avstrija zastaviti vse sile da poveča svoj izvoz, za kar pa je nujno potrebna racionalizacija v gospodarstvu ker le tako se bo mogla spričo vedno hujše konkurence uveljaviti na mednarodnem trgu. Po otvoritvi sejma je župan Ausservrinkler slovesno izročil svojemu namenu novo razstavno dvorano iz lesne konstrukcije, največjo te vrste v Evropi. Amerika ne more igrati vloge svetovnega žandarja V ameriškem obrambnem ministrstvu resno računajo s tem, da bo vojna v Vietnamu trajala še najmanj 8 let in temu primerno pripravljajo načrte za bodoče akcije. Vodilni vojaški strokovnjaki so prišli namreč do prepričanja, da viet- Mednarodno sodišče bo sodilo ameriškim državnikom kot vojnim zločincem Meseca novembra se bo v Parizu sestalo mednarodno sodišče, iki bo vodilnim ameriškim funkcionarjem sodilo kot vojnim 'zločincem. Med »obtoženci«, ki bodo obdolženi zločinov, zagrešenih med vojno v Vietnamu, bodo ameriški predsednik Johnson, zunanji minister Rusk, obrambni minister MaNamara in več vodilnih predstavnikov ameriške vojske. Pobudo za ta brez dvoma edinstveni proces je dal znani angleški filozof in borec za mir Ber.trared Russell, ki bo sodišču tudi predsedoval. Nadalje bodo tribunalu pripadali francoska .pisatelja Jean Paul Sartre in Simon de Beauvoir, znani milanski odvetnik Lelio Bas-so, bivši mehiški predsednik Cardenas, brazilski predsednik komisije za prčhrano OZN de Castro ter druge vidne osebnosti javnega življenja. namskega ljudstva v njegovem boju za svobodo in neodvisnost tudi s sedanjo premočjo najmodemeje opremljene vojske ne bo mogoče tako hitro premagati. Zato se v V/ashingtonu bavijo z mislijo, da bi število ameriških vojakov v Vietnamu .povečali na 750.000 mož, kar pa bo razumljivo zahtevalo nadaljnje velikanske stroške v vojaške namene, ki se naj bi že v tekočem letu povečali za 10 do 15 milijard dolarjev. Medtem ko vojaški izvedenci zahtevajo vedno nova sredstva za vojno, pa se odpor proti vojni čedalje bolj širi tudi med ameriškim ljudstvom, ki prihaja do spoznanja, da je sedanja ameriška vojna v Vietnamu „ najbolj barbarska v vsej zgodovini". Ostro kritiko na račun politike washingtonske vlade je pred kratkim objavil tudi znani ameriški komentator Walter Lipp-man, ki je ugotovil, da Amerika nima nobene pravice igrati vlogo svetovnega žandarja in voditi križarsko vojno za lastni način življenja in lastne najljubše doktrine. Tri razloge, zaradi katerih Amerika ne more igrati vodilne vloge v svetu, je navedel Lippman. Eden med njimi je ta, da obstajajo na svetu tudi druge velesile, »ki nas ne marajo ubogati, ki nam nočejo slediti, s katerimi moramo še vedno graditi nekakšno znosno razmerje, v katerem se bo dalo živeti". Drugi razlog je ta, da so šibki in revni narodi tega sveta od- krili odgovor na ameriško orožje in bogastvo. »Naučili so se sprejemati težave, trpljenje in smrt. Zato lahko hodijo peš, medtem ko se bogati .narodi vozijo; lahko živijo v okoliščinah, ko bi bogati od lakote pomrli; lahko si najdejo zavetišče, čeprav nimajo strehe nad glavo; lahko se s preprostim orožjem upirajo velikemu in zapletenemu in se ne pustijo pokoriti, ker je toliko ljudi pripravljeno umreti." Tretji razlog pa je v tem, da ima Amerika dovolj lastnih problemov, katerih rešitev bo zahtevala o-gromna sredstva. „Ne pozornosti ne denarja pa zdaj ni, ker se vlada v gonji za svetovno hegemonijo blodno opoteka v oboževanju namišljenih bogov." Svarilo Hirošime Zadnjo soboto je minilo 21 let od tistega ».zgodovinskega« dneva, ko so ameriški letalci odvrgli iprvo atomsko foomlbo na japonsko mesto Hiro-šimo. Od 420.000 'prebivalcev, kolikor jih je talkrat štela Hirošima, jih je le 100.000 preživelo Ibombo; 250 .tisoč ljudi je zgubilo življenje na dan eksplozije, okoli 77.000 pa jih je umrlo v bolnišnicah za rakasta obolenja in levkemijo. Toda v Hirošimi je še danes veliko število »živih mrtvecev«, ki bolehajo na posledicah atomske aksplozije, zavedajoč se, da so jim dnevi življenja šteti, kajti proti njihovi bolezni ni zdravila. Prva atomska bomba torej že več kot dve desetletji lato za letom zahteva vedno nove žrtve. Hirošima je danes sicer spet obnovljena in polna živahnega življenja, toda hkrati je to mesto tudi obsojajoč spomenik, postavljen v svarilo vsemu človeštvu da se 6. avgust 1945 nikdar več ne bi ponovil. Ob obletnici eksplozije atomske bombe nad Hirošimo je bila tudi letos tradicionalna žalna svečanost. Za eno -minuto so v mestu prekinili vse delo v počastitev žrtev, hkrati pa izpustili .tisoč golobov kot simboličen poziv narodom sveta, naj se z vsemi silami bojujejo za ohranitev miru Župan .Hirošime je na spominski svečanosti poudaril, da vojna v atomski 'dobi ni več sredstvo obrambe, temveč akcija, ki lahko uniči vse človeštvo. Ob 21-letnici atomskega bombardiranja Hirošime je bilo v mestu tridnevno zasedanje japonskega združenja za boj proti atomskemu orožju Predstavniki iz mnogih držav so na tej konferenci zahtevali konec vojne v Vietnamu ter popolno prepoved jedrskega orožja. Podobne zahteve pa so postavili tudi na množičnih demonstracijah, ki so bile v teh dneh v Hirošimi, v mnogih ameriških mestih in v raznih drugih državah. NOVO RAZOČARANJE ZA KOROŠKO: Rafinerija splavala po vodi ker so bili merodajni samo gospodarski vidiki Koroška je v svojih prizadevanjih za krepitev gospodarstva in u-stvaritev novih delovnih mest v južnem delu dežele doživela veliko razočaranje; podjetja, ki bodo gradila naftovod Trst—Dunaj, so se namreč dokončno odločila, da predvidena rafinerija ne bo zgrajena v Podjuni, marveč v Wildonu na Štajerskem. To so sporočiti predstavniki prizadetih podjetij, ko so v torek obiskali koroškega deželnega glavarja Simo ter mu v navzočnosti zastopnikov koroškega gospodarstva obrazložili svojo odločitev. krogi, ki ga skušajo izkoriščati v svo- ne demokracije in političnega načina je nič kaj poštene namene. To ne- rešitve problemov, dvomno velja tudi za položaj manj- • Nič manj važen ni nauk, ki sledi šine v Južni Tirolski, ki še vedno ni za naše področje, kjer prav tako pre-dosledno urejen in to tako v okviru biva manjšina, ki uživa mnogo manj-notranje italijanske zakonodaje ter še pravice in manjšo zaščito kot av-predvsem ustavnih določil, kot tudi z strijska v Južni Tirolski. Slovenski vidika mednarodnih odnosov, točne- manjšini se niti ne sanja, da bi se poje predvidenih, mnogokrat napoveda- služila sredstev, kot jih uporabljajo nih in še vedno ne zaključenih itali- nacisti. Tega si ne želi in noče, ne jansko-avstrijskih razgovorov. Ne gre torej samo za policijo, za njene napore, da ob podpori prebivalstva ujame atentatorje in tako onemogoči teroristično dejavnost, temveč prvenstveno za ustvarjanje okolja in pogojev, ki bodo atentatorjem odvzeli kakršno koli pretvezo za njihovo dejavnost. To pa je vprašanje dosled- samo iz moralnih razlogov, temveč ker istočasno dobro ve, da je samo v odkritem demokratičnem razvoju pot in način, da se njena vprašanja rešijo. Vendar pa žal še vedno preveč vprašanj ni rešenih, kar nujno ustvarja težave in zapreke za tiste dokončne mirne, lojalne ter prijateljske odnose, ki so želja vseh. Odkar sia se takratni deželni finančni referent Sima in komunistični deželni poslanec Kalt pred dvemi leti v deželnem zboru zavzela za gradnjo rafinerije v Podjuni, pristojni činitelji Koroške niso zamudili nobene priložnosti, da bi v zvezi z gradnjo naftovoda Trst—Dunaj tudi v gospodarsko zaostalem južnem predelu dežele zagotovili večje število stalnih delovnih mest. Njihova stremljenja so šla za tem, da bi v Podjuni najprej zgradili za južno Avstrijo načrtovano rafinerijo, kateri bi pozneje morda sledila tudi še petrokemična industrija. Za dosego tega cilja so se v zadnjih dveh letih zvrstila številna pogajanja, intervencije in prošnje, izdelani pa so bili tudi strokovni izvidi, s katerimi je Koroška podkrepila svoje zahteve ter opozorila na vse ugodnosti, ki jih lahko nudi pri u-sfanovitvi takega gospodarskega podjetja. Toda vsi argumenti Koroške niso zadostovali, .ko je v prizadetih krogih padla dokončna odločitev. Zastopniki treh petrolejskih družb (Mobil-Oil-Austria-AG, Shell in ES-SO), ki bodo novo rafinerijo financirale do 74 odstotkov, so v torek namreč sporočili, da rafinerija ne bo zgrajena v Podjuni, temveč v Wildonu na Štajerskem. Izrecno so poudarili, da so pri tej odločitvi igrali vlogo edinole gospodarski vidiki. Izrazili so sicer razumevanje za upravičena prizadevanja Koroške, vendar so po njihovem mnenju pristojni drugi činitelji, da upoštevajo državnopolitične vidike in skrbijo za izboljšanje gospodarske strukture. Tako bo južna Koroška torej spe' ostala brez važnega industrijskega podjetja in s tem povezanega večjega števila delovnih mest za domače prebivalstvo. Gorenjski sejem v duhu dobrega prijateljstva na meji Lep dakaz gospodarske sposobnosti Gorenjske — Številni predstavniki koroškega političnega in gospodarskega življenja pr; otvoritvi sejma Minuli pefek je XI. Gorenjski sejem v Kranju odprl svoja vrata. Odprt bo do torka 16. avgusta. K slavnostni otvoritvi so se zbiali predstavniki političnega in gospodarskega življenja SR Slovenije in gorenjskih občin, zelo močno pa je bila pri otvoritvi zastopana tudi Koroška. Deželnega glavarja Simo je zastopal tretji predsednik deželnega zbora Pa w lik, poleg njega pa so bili navzoči še prvi namestnik deželnega glavarja dr. K e r s t n i g , deželni svetnik B a c h e r, drugi predsednik koroškega deželnega zbora dr. Mayrhofer, deželna svetnika v zastopstvu direktor Štern in Sey-wald, podpredsednik koroške zbornice obrtnega gospodarstva ing. Strein z namestnikom direktorja zborničnih uradov dr. Kas perjem in vodjem zunanjetrgovinskega oddelka dr. Musterjem, bivši deželni glavar Wedenig, njegov bivši namestnik Krassnig in bivši deželni svetnik Sagaischek ter predstavniki Beljaka, Velikovca in Žel. Kaple. pak v to bi se moralo vključevati celotno gospodarstvo Gorenjske." Letošnji Gorenjski sejem je razdeljen na tri prostore. V prostorih osnovne šole, pred katero je velik veselični prostor, kjer skoraj vsak večer nastopajo družabni ansambli, je razmeščeno pohištvo, gospodinjsko orodje, izdelki elektroindustrije, usnjeno blago, športni pribor, glasbeni instrumenti, kmetijski stroji — med njimi so razstavljeni izdelki »Karntner Maschinenfabriken" v Be- Letošnji Gorenjski sejem je odprl predsednik Občinske skupščine Kranj Martin Košir, ki je v svojem nagovoru povedal, da sodeluje na sejmu 227 razstavljalcev. Število razstavljalcev se je torej letos povečalo za 37 odstotkov, kar je dokaz uspešnega prodiranja sejma na domače tržišče, istočasno pa ta udeležba pomeni bogato dopolnitev razvoja trgovine, gostinstva in obrti na Gorenjskem. Sejem vnaša v razvoj gorenjskega gospodarstva nove možnosti dejavnosti in nove kvalitete, kar je v lazi gospodarske reforme velikega pomena. »Gorenjski sejem ima še eno od bodočih perspektiv v tem" je nadaljeval predsednik Košir, „da je organiziran v trikotu dežel Jugoslavije, Italije in Avstrije in da bi bil lah- Ob 15. avstrijskem lesnem sejmu: Drugo koroško okno v svet Petnajstič je avstrijski lesni sejem v Celovcu včeraj odprl svoja vrata. Predstavil se je sicer več ali manj v svoji tradicionalni obliki, a bogatejši in popolnejši kot v minulih letih. Spet je pokazal in dokazal, da organsko raste in da mora zaradi tega roditi v prihodnje še bogatejše sadove, kot jih je rodil v preteklosti. Petnajst let avstrijskega lesnega sejma je petnajst let odpiranja drugega koroškega okna v svet. Prvo okno naše dežele v svet so nedvomno naše turistične zanimivosti in njihova mednarodna privlačnost. Te zanimivosti privabijo iz leta v leto več turistov. Lani jih je bilo okroglo 1,266.000, v dneh sejma pa jih biva v deželi okoli 140.000. Navadno je med njimi več kot dve .tretjini inozemcev. To okno je torej odprto na stežaj in skozi njega prita-ka v deželo dokajšnji delež gospodarske blaginje, saj dohodki iz turizma že preraščajo vrednost 3 milijard šilingov. Drugo okno Koroške v svet je vsakoletni avstrijski lesni sejem, povezan s splošnim blagovnim sejmom, iz katerega se je razvil. Ob tem oknu se pred svetom uveljavljajo naš les, njegova industrija in industrija strojev in naprav za transport in predelavo. Najnovejši simbol tega uveljavljanja je največja hala konstrukcije iz lepljenega lesa v Evropi, ki stoji na celovškem gospodarskem razstavišču. Tega okna ni podcenjevati. Njegov naraščajoči pomen potrjuje večajoča se domača in inozemska udeležba razstavljalcev. Letos je povpraševanje za prostorom na razstavišču bilo večje od njegove ponudbe. 60 razstavljal-cev ni moglo priti na sejem, ker niso več dobili prostora. In za prihodnji sejem se je že doslej prijavilo nad 80 °/o letošnjih razstavljalcev. Mednarodni značaj lesnega sejma postaja vedno bolj očiten. O njem ne govorijo le raz-stavljalci in blago iz 30 držav sveta, ki iz leta v leto vzpodbujajo domačo industrijo k večji dejavnosti, k udeležbi na sejmu in k vključevanju v mednarodno menjavo blaga, marveč tudi rastoče število strokovnjakov lesnega gospodarstva, ki se v teh dneh zbirajo k svojim posvetovanjem v Celovcu. Letos jih bo okoli 80 iz 17 evropskih držav. Zanimanje in koristi za našo deželo rastejo torej tudi preko okna lesnega sejma. In tega je lahko vesela vsa država, saj prispeva sejem svoj del k prizadevanjem, da izravnamo naraščajočo pasivo v zunanji trgovini, ki je lani dosegla že 13 milijard šilingov. Avstrijski lesni sejem kot koroško okno v svet pa je pomemben tudi kot prireditev, ki uveljavlja in vedno znova posreduje neposredne možnosti gospodarskega sodelovanja v trikotu Avstrije, Italije in Jugoslavije. Obe naši sosedi na jugu se že vsa leta udeležujeta sejma s svojima posebnima razstavama in obseg blagovne menjave v okviru sejemskega sporazuma je pričel naraščati. To sodelovanje na celovškem sejmu je prineslo že vrsto spodbud za nove možnosti neposrednega sodelovanja na prijateljski meji. Da je mogoče te možnosti še razviti in jim dati evropsko veljavo, ne potrjujejo le izjave političnih predstavnikov teh treh dežel, marveč tudi poskus Poljske in Romunije, ki imata na avstrijskem lesnem sejmu letos že drugič svojo posebno razstavo. (bi) ko Gorenjski sejem eden od elementov hitrejšega pospeševanja tudi ekonomskega razvoja v območju maloobmejnega prome- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■C ■ Sovjetski predsednik BO URADNO OBISKAL AVSTRIJO Predsednik prezidija vrhovnega ; sovjeta Sovjetske zveze Podgornij bo na povabilo zveznega preži- ■ denta Jonasa v dneh od 10. do 17 oktobra 1966 uradno obiskal Av- ■ strijo. S tem bo vrnil svoječasni u-radni obisk prejšnjega zveznega ■ prezidenta dr. Scharfa v Sovjetski S zvezi. ta. Vemo da so v preteklosti nastopale določene težave glede uveljavljanja in vključevanja sejemskih in podobnih prireditev v sklop maloobmejnega prometa toda zdi se mi, da z novimi ukrepi na področju deviznega in zunanjetrgovinskega delovanja lahko s tem tudi doprinaša h temu, da na področju malobmejnega prometa naredimo korak naprej. To ni samo naloga sejma, am- Ijaku — izdelki iz gume in podobno. V tekstilni srednji šoli prevladujejo tekstilije, modno blago, obleke in perilo, konfekcija in šivalni stroji, od katerih jih ima dobršen del razstavljeno koroško zastopstvo tvrdke »Singer", nadalje motorna vozila vseh vrst od mopedov do avtomobilov. V tekstilni srednji šoli je trikrat na dan tudi modna revija. Tretji prostor, ki letos prvič služi Gorenjskemu sejmu, je obsežni Delavski dom ob Parku svobode. V njem je razstavljeno pohištvo, radijski sprejemniki in televizorji, obutev, krzneno blago, vina, gospodinjski pripomočki, lovski pribor in spominčki. Pri 200 razstavljalcih je mogoče razstavljeno blago na licu mesta kupiti in plačati. Cene so za inozemskega kupca zelo mikavne. Kako priljubljen je s strani potrošnikov Gorenjski sejem, vidimo iz tega, da so prireditelji lani našteli 100.000 obiskovalcev in da je bil pri tem napravljen promet v vrednosti 800 milijonov starih dinarjev, pri čemer pa ni vključen komercialni promet, ki ga ocenjujejo približno v isti višini. V pefek popoldne je bil v Kranju v nekdanji mestni hiši odprt nov muzej z galerijo kiparja Dolinarja Lojzeta, v večernjh urah sobote pa je stekel promet po novi Gorenjski cesti med Podtaborom in Podvinom. Evropi pričenja primanjkovati celuloznega lesa Evropska papirna industrija bo kmalu morala kriti potrebo svojih surovin iz dežel onstran morja. Velika diisseldorfska papirnica »Feldmiihle AG« opozarja v svojem poslov- Velesila turizem Turizem v svetu je postal velesila. Kakor ugotavlja OECD, je lani po svetu potovalo 115 milijonov turistov, ki so v potniškem prometu porabili 12 milijard dolarjev. Najbolj je bilo na teh potovanjih udeleženo prebivalstvo 21 držav OECD, ki je predstavljalo 82 °/o vseh turistov v svetu. Turizem za državo, ki jo turisti obiskujejo, ni le najcenejši izvoz, marveč tudi izredno pomemben faktor izvoza teh držav. Tako je lani od dohodkov iz izvoza odpadlo na dohodke iz turizma v Španiji 42 %>, v Avstriji 24 °/o, na Irskem 18 #/o, v Grčiji 14 •/•, na Portugalskem 13 »/o, v Italiji in v Švici pa 1 2 °/o. Ta primerjava znova potrjuje veliki pomen turizma tudi za našo državo. nem poročilu za leto 1965, da se bo potrošnja papirja v zahodni Evropi pri letnem dvigu za 5 odstotkov od leta 1965 na 1975 povečala od 25 na dkroglo 40 milijonov ton. Zahodnoevropska potreiba po vlaknenem lesu se bo s tem povečala od sedanjih 75 na okroglo 120 milijonov kulbičnih metrov, po cenitvah FAO pa je mogoče doseči v zahodni Evropi kvečjemu letne dobave 90 milijonov kubičnih metrov Vlaknenega lesa. Medtem ko prejema zahodna Evropa sedaj potrebne surovine za papir in lepenko še iz lastnega področja, bo morala v bodoče svojo potrebo po celulozi v vedno večjti meri kriti iz prekomorskih dežel, zlasti iz severne Amerike. (Posebno pereče je vprašanje bodoče preskrbe za področje Evropske gospodarske skupnosti, kjer računajo za prihodnja leta s povečanjem potrošnje papirja in lepen/ke za 10 milijonov na okroglo 23,3 milijona ton. Že med 1955 in 1965 se je uvoz v EGS povečal od 0,8 na 2,9 milijona ton na leto, samo dobave skandinavskih dežel so medtem narasle od 0,5 na 2,3 milijona ton letno. Največ tega uvoza odpade na Zahodno Nemčijo. Že sedaj je opariti meje surovin, delovne sile in kapitala za nadaljnje širjenje izvoza v skandinavskih deželah. Skandinavija krije danes okoli 75 °/o zahodnoevropske potrebe po vlaknenem lesu, kar je že sikoraj na skrajni meji skandinavskih možnosti. Papirna industrija EGS bo morala vse to v kratkem upoštevati. Trst kot pristaniško, industrijsko in turistično mesto V letih, odkar Trsi sodeluje na avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu, se je njegovo gospodarstvo bistveno spremenilo. Slej ko prej je njegov poglavitni gospodarski faktor pristanišče, skozi katero je šlo lani dobrih 6,6 milijona ton blaga v svet. Ta promet je od leta 1956 porasel za 1,122.000 ton. O gospodarskih spremembah Trsta pa bolj kot porast pristaniškega prometa govorijo količinske spremembe blaga, ki gre skozi pristanišče v svet. Pred 10 leti sta bila to mineralno olje in premog, danes pa sta to mineralno olje in ruda. Promet mineralnega olja je v tem času narasel od 1,5 milijona na 2,87 milijona ton, promet rude pa od 949.000 ton na 1,33 milijona ton. V istem času je promet premoga nazadoval od 1,26 milijona na 246.000 ton, žita od 218.000 na 137.000 ton, promet lesa pa od 218.000 na 137.000 ton. Med tem časom se je letni promet drugega blaga skoraj podvojil na 1,24 milijona ton. Trst šteje 40.700 zaposlenih, od njih jih dela v ladjedelništvu, kovinarstvu in strojni industriji 12.844, v gradbeništvu 8.868, v živilski in kemični industriji 4503, v tekstilni in oblačilni industriji 3526, v papirni industriji pa 2076. Industrijsko pristanišče meri 8 milijonov kvadratnih metrov in daje neposredno in posredno zaposlitev več kot 10.000 prebivalcem. Trst pa je tudi turistično razvito mesto. Njegovih 134 gostinskih podjetij ima skupno 2512 turističnih sob s skupno 4235 turističnimi posteljami. Poleg tega ima še dokaj privatnih turističnih postelj, mladinskih domov in campingov. osiROKeosvecu BRUSELJ. — Na kongresni palači v Bruslju, kjer je zasedal peli svetovni židovski kongres, so doslej neznani storilci narisali Številne kljukaste križe in napisali gesla proti Židom. Podobne znake so odkrili tudi na spomeniku belgijskega kralja Alberta, ki stoji v bližini kongresne dvorane. Po mnenju belgijske policije, ki je takoj uvedla preiskavo, in belgijskega tiska bo storilce treba iskati med pripadniki flamske nacionalsocialistične unije, ki je v Belgiji nosilec nacističnih idej in akcij. CHICAGO. — V Chicagu je priSlo do velikih spopadov med črnci in belci, ko so tamkajšnji črnci priredili protestno demonstracijo proti rasni diskriminaciji. Med udeleženci demonstracije je bil tudi znani bojevnik za pravice ameriških črncev in Nobelov nagrajenec za mir dr. Martin Luther King, ki je bil ob spopadu laže ranjen. Takoj po tem spopadu je priilo do prave bitke med 1200 policisti in okoli 5000 belci. MOSKVA. — Sovjetska zveza kot kopredsednik ženevske konference o Laosu iz leta 1962 je prejela iz Laosa brzojavko, v kateri tamkajšnje oblasti protestirajo, ker ameriško letalstvo še naprej bombardira ozemlje Laosa. Laoški minister Vongčivit je v tej zvezi dejal, da je bombardiranje Laosa del novega avanturističnega načrta ameriških agresorjev, ki hočejo razširiti vojno v Indokini. To bombardiranje pomeni kršitev ženevskih sporazumov iz leta 1962 ter resno ogroža varnost držav Indokrne in jugovzhodne Azije. PRAGA. — Na češkoslovaških cestah je bilo lani skupno 74.000 prometnih nesreč, to je za 7000 več kot leto poprej. Življenje je izgubilo pri teh nesrečah 1611 ljudi. Vsako sedmo prometno nesrečo na Češkoslovaškem je lani povzročil alkohol. LONDON. — Predsednik angleške vlade Harold Wil-son je svoj obisk v Indiji, kamor bi moral potovati sredi oktobra, preložil na pozneje. Kot razlog za preložitev obiska navaja sporočilo predsedstva vlade zasedanje britanskega parlamenta, ki se bo po poletnih počitnicah začelo 18. oktobra. MADRID. — Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov je poslala oster protest španskemu pravosodnemu ministrstvu zaradi insceniranega sodnega procesa proti skupini španskih delavcev in intelektualcev, ki so obtoženi, da so bili člani »ilegalne organizacije”. Poleg tega jih obtožnica bremeni, da so imeli stike z mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov. V protestu je rečeno, da ta obtožba grobo krši konvencijo mednarodne organizacije za delo o dejavnosti sindikatov. Zadnje čase se v Španiji vedno bolj množe protesti proti zatiranju sindikalnih in političnih svoboščin. PARIZ. — Francoski predsednik de Gaulle bo konec meseca uradno obiskal Kambodžo, kamor ga bo spremljalo najmanj sto domačih in tujih novinarjev. V Kambodži pripisujejo temu obisku zgodovinski pomen. PULJ. — Na 13. festivalu jugoslovanskega filma je bil kot najboljši film festivala nagrajen z veliko zlato areno film Vatroslava Mimice .Ponedeljek ali torek”, ki je prejel tudi zlato oreno za režijo. Za slovensko filmsko umetnost je dosegla najlepši uspeh Mira Stupica, ki je za vlogo Stojanke v filmu »Raj” prejela veliko zlato areno za najboljšo žensko vlogo. RIM. — V zvezi z nedavnimi atentati na Južnem Tirolskem je italijansko zunanje ministrstvo poslalo ostre proteste avstrijski in zahodnonemški vladi, katerima očita, da uživajo teroristi javno podporo v obeh državah. Zlasti se protest nanaša na dejstvo* da so imeli vodilni teroristi tik pred atentati intervju v nemški televiziji, kjer so zagrozili, da bo priSlo do novih atentatov v Zgornjem Poadižju. Italijanski zunanji minister Fanfani je zahodnonemškemu poslaniku v Rimu sporočil, da je podpora zahodnonemške televizije neonacistom v nasprotju z dobrimi odnosi med obema državama. VVASHINGTON. — Pododbor omeriškega predstavniškega doma, ki je tri mesece proučeval problematiko Atlantskega pakta, je predlagal popolno reformo tega zavezništva. V poročilu je rečeno, da Ameriki ni uspelo zagotoviti trdnega sodelovanja vseh držav članic, ker ni čutila sprememb v Evropi ter je bot) težila k .ukazovanju kakor vodenju”. Hkrati pododbor priporoča nove pobude za dosego sporazuma z državami varšavskega pakta o zmanjšanju vojaških sil v Evropi. MOSKVA. — Ob nedavni tretji obletnici podpisa moskovskega sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov so v Sovjetski zvezi Izraziti mnenje, da bi bilo treba ta sporazum, ki prepoveduje jedrske poskuse v ozračju, pod vodo in v vesolju, nujno razširiti še na poskuse pod zemljo. Moskovska »Prawda” je o sporazumu zapisala, da pomeni važno prelomnico v boju med dvema smerema v svetovni politiki razorožitve. V sedanjem napetem mednarodnem položaju bi po sovjetskem mnenju le težko napravili odločnejše korake za razorožitev, vendar tega vprašanja ne bi smeli odstaviti z dnevnega reda in izključiti možnosti za uresničenje pomembnih posameznih ukrepov. Sporazum o prepovedi razširjanja jedrskega orožja In vseh atomskih poskusov bi bil med temi ukrepi vsekakor najvažnejši dosežek. TAORMINA. — Na mednarodnem filmskem festivalu v Taormini na Siciliji je prišlo do nerazumljive rozsodbe: žirija je podelila nagrado italijanskemu filmu .Zbogom, Afrika”, čeprav je bil ta film že prej obsojen kot rasistično in reakcionarno delo. Italijanski minister za turizem in kulturne prireditve Achllle Corona je Iz protesta proti temu sklepu zapustil festival. V zahodnem Berlinu pa so morali ta (Hm umakniti • sporeda, ker je prišlo do velikih protestov in demonstracij. KROPA. — Starodavna Kropa na Gorenjskem )• minulo nedeljo obhajala svoj veliki dan, namreč krajevni proznik, ki je bil tokrat povezan s počastitvijo 25-letnlce ustanovitve Cankarjevega bataljona. Hkrati so obhajali tradicionalni žebljorski dan in končno še 10-letnico domačega podjetja umetne kovinske obrti* ki nodaljuje tradicijo kroporskih kovačev. WASHINGTON. — Podoba je, da se vlada predsednika Johnsona pripravlja na skrčenje ameriških vojaških sil v Evropi za kakih 75.000 mož. Obveščeni krogi v Washingtonu pravijo, da omerlško obrambno ministrstvo zdaj proučuje načrte za morebitno zmanjšanje ameriških vojaških sil v Evropi, v glavnem v Zahodni Nemčiji že prihodnje leto. Ni Izključeno* da bo to zmanjšanje povzročilo tudi nekatera manjša skrčenja ameriških sil v drugih krajih Evrope. Združene države Amerike imojo zdaj v Evropi pod orožjem 710.000 vojakov. CfjJjfi — ujiijdiw±t? Film je sicer že dolgo priznan kot najmlajša veja umetnosti, vendar na žalost ni vselej umetnost, kakor ni vsaka knjiga ali vsako slikarsko oziroma kiparsko delo umetnost. Med pristna umetniška dela sodijo le stvaritve s trajno vrednostjo, z vsebino in idejo, ki nas prevzamejo, obogatijo, na svoj način vznemirijo, torej aktivno pritegnejo in terjajo vsaj skromno opredelitev. V primerjavi s kiparstvom ali slikarstvom, z glasbo ali katero drugo umetnostjo je film še zelo mlada umetnost. Prav zaradi svoje še ne stoletne prisotnosti v obdobju silovitega razvoja tehnike ostaja pogosto proizvod imenitnih, tehnično brezhibnih vrlin, a brez jedra umetnine. Razvoj televizije je filmu oziroma kinu povzročil velike skrbi. Na milijone ljudi raje gleda televizijske oddaje in filme doma namesto v oddaljenih dvoranah, v copatah namesto v čevljih, v udobnem vzdušju namesto na skopo odmerjenem prostoru oštevilčenega sedeža v kinematografu. Zato se proizvajalci filmov in lastniki dvoran z vso vnemo trudijo da bi pripravili gledalcem drugačen užitek, kot ga omogoča majhen zaslon televizijskega sprejemnika. Deloma so tudi uspeli. Kinematografi.so se znali prilagoditi tudi okusu preprostejše, nezahtevne publike, ki zahaja v kino predvsem z namenom, da se razvedri, zabava, da pozabi na vsakdanje skrbi. Pravzaprav se je film že kar preveč prilagodil okusu takih gledalcev, ki jim ni do razmišljanja, ki nočejo, a tudi ne Znajo prisluhniti govorici umetnikov ob upodabljanju dram in tragedij iz 'vsakdanjega življenja. Film so si ljudje naredili za iluzijo, za svet sanj, za obljubljeni raj, po katerem se sprehajajo nova božanstva — zvezdniki m zvezdnice, oboževani, ljubljeni, pogosto tudi brezumno čaščeni. Toda film, ki govori z močjo u-metniškega izpovedovanja, noče biti iluzija, prav nasprotno — dober film je neizmaličena podoba ljudi in časa, podoba odnosov med ljudmi in odnosov posameznika do družbe ali družbe do posameznika. Vendar pa odgovor na vprašanje, ali in kdaj je film prava umetnost, 1° ni tako enostaven. Umetnost vselej zahteva aktivnega spremljevalca njenih poti, aktivnega poslušalca, gledalca, občudovalca, pa tudi aktivnega kritika. Zato ob posameznem filmu ni mogoče enostavno ugotoviti: ra film je dober — ta film je zanič. Gledanje katerega koli filma zahteva celovito doživetje predvajanega dela ln le če bomo njegovo vsebino pravdno razumeli, bomo lahko tudi presojali o tem, ali je umetnost ali ni. Slovenska akademija znanosti in umetnosti v luči poročila o svojem delu v minulem letu Vsakoletno poročilo — Letopis — Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani posreduje zanimiv pregled dela in ustvarjanja najvišje znanstvene ustanove slovenskega naroda. To je pregled dela, ki ga povprečni človek navadno niti ne pozna, saj se v glavnem odvija v raznih znanstvenih inštitutih, v knjižnicah in arhivih ter drugih ustanovah. Vendar pa je to delo, ki zahteva najvišjo raven Izobrazbe in znanja ter zvrhano mero požrtvovalnosti, izredno važno, potrebno in zanimivo ter uvršča Slovence med tiste narode, ki se lahko upravičeno ponašajo s svojimi dosežki na posameznih področjih znanosti in umetnosti. Pred nedavnim je izšla XVI. knjiga »Letopisa«, ki vsebuje poročilo o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1965. 188 strani obsegajoča knjiga je razdeljena na štiri dele: poleg pregleda organizacije in članstva SAZU je najbolj obširno poročilo o delu akademije in njenih inštitutov, ob koncu pa sledi še podroben pregled novih publikacij in njih zamenjave z znanstvenimi ustanovami širom po svetu. Lani so bili izvoljeni trije novi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti — namreč akademski slikar ter profesor na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani France Mihelič, književnik in predsednik slovenskega Pen-kluba Vladimir Pavšič - Matej Bor ter dunajski profesor in znanstvenik Othmar Kiihn — ta- ko da je ob koncu leta štela 2 častna člana, 37 rednih članov in 24 dopisnih članov. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ima deset inštitutov: Inštitut za raziskovanje krasa, Inštitut za geografijo z Zavodom za kartografijo, Inštitut za geologijo z geološko-paleontološko, mineraloško-petrograf-sko ter prazgodovinsko sekcijo, Inštitut za biologijo z Biospeleološkim laboratorijem v Postojni, Inštitut za medicinske vede, Inštitut za zgodovino s sekcijami za občo in narodno zgodovino, za zgodovino umetnosti in za arheologijo, Orientalistični inštitut, Inštitut za slovenski jezik z dialektološko in etimološko-onomastič-no sekcijo ter komisijo za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis, Inštitut za literature in Inštitut za slo- Milij miom za umetnine Da umeinosf nima le idealno, marveč tudi materialno vrednost, je dovolj prepričljivo pokazala dražba umetnin, ki jo je priredila newyorška galerija Parke-Bernet. Prodajali so slike trancoskih impresionistov, dela sodobnih ameriških slikarjev ter risbe in različne kipe. Skupno so za te umetnine iztržili lepo vsoto 2,724.000 dolarjev, kar je v našem denarju okroglo 68 milijonov šilingov. Najvišjo ceno je dosegla neka Degasova slika, za katero je kupec plačal vsoto 410.000 dolarjev (približno 10,250.000 šilingov!). Van Gogb je v primerjavi z Degasom dosegel le »skromen" uspeh: 224 tisoč dolarjev, Bonnard pa 155.000 dolarjev, medtem ko sta bili dve Monetovi sliki prodani za 122.000 dolarjev. Mnogo »cenejša” je bila Chagallova slika, za katero je kupec dal 82.500 dolarjev; Villardo-va slika je menjala lastnika za vsoto 74.000 dolarjev in Mattisova slika za 72.500 dolarjev. Nepričakovano drago pa je bila prodana neka podoba, ki jo je naslikal pokojni angleški politik Winston Churchill — namreč za 26.000 dolarjev, kar je po našem denarju še vedno dobrih 650.000 šilingov. Strokovnjaki pravijo, da je bila to ena najdražjih newyorških dražb, na katerih prodajajo umetnine. Zato ni čudno, da so zelo ugodno prodali tudi neko skulpturo ameriškega abstraktnega kiparja Alexandra Calderja: v denar je šla za 10.000 dolarjev, čeprav je prej ni bilo mogoče prodati niti za četrtino te vsote. Na svoj račun pa so prišli tudi zagovorniki moderne umetniške smeri pop-art; njen predstavnik Robert Rauschenberg je svoje delo prodal za 15.000 dolarjev. vensko narodopisje. Poleg tega pa delujejo v okviru akademije še Odbor za favno, floro in gejo Slovenije, Terminološka komisija s pravno, tehniško, medicinsko, prirodoslovno in umetnostno sekcijo ter Študijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva. Letopis vsebuje za vsako posamezno ustanovo podrobno poročilo o delu, o izdanih publikacijah, o prirejenih predavanjih ter o sodelovanju s tujimi ustanovami. Kako obsežno je delo v oddelkih akademije, nam dovolj zgovorno pokaže primer leksi-kološke sekcije Inštituta za slovenski jezik, ker se je leksikalno gradivo tekom lanskega leta pomnožilo za 232.302 nova kartotečna listka; splošna kartoteka, na osnovi katere se izdeluje slovar slovenskega sodobnega knjižnega jezika, pa je ob koncu leta imela 2,487.000 listkov. Takih in podobnih podatkov bi iz Letopisa lahko navajali še in še, vendar bi to vodilo predaleč. Naj ob koncu navedemo le še tisto področje delovanja akademije, ki je pravzaprav najbolj važno — to je založništvo in biblioteka. Lani je SAZU izdala 12 novih publikacij v skupnem obsegu okoli 205 tiskovnih pol ali 3280 strani, kar je znatno več kot leto poprej, ko je izšlo le devet knjig s skupaj okoli 130 tiskovnimi polami. Približno polovica naklade teh publikacij gre z zamenjavo v svet, kar po eni strani odpira slovenski znanosti pot v mednarodno javnost, po drugi strani .pa dobiva akademija zelo veliko inozemske znanstvene literature za svojo biblioteko. Ob koncu leta 1965 je bila akademija v zamenjavi s 1122 naslovi, od teh 189 v Jugoslaviji in 933 v 74 državah vsega sveta. Biblioteka akademije se je lani povečala za 9322 biblioteških enot ter je ob koncu leta 1965 štela okoli 119.000 enot; število lam izposojenih knjig in drugih publikacij pa je znašalo skupaj 17 tisoč 216. V KOSTANJEVICI NA KRKI: 10. Dolenjski kulturni festival Kostanjevica na Krki nam je postala mnogo bližja, ko je igralska skupina tamkajšnjega prosvetnega društva gostovala pri nas z ljudsko igro »Miklova Zala«. Vendar pa marsikomu med nami še ne bo znano, da je Kostanjevica tudi prizorišče bogate kulturne in umetniške ustvarjalnosti — namreč tradicionalnega Dolenjskega kulturnega festivala ter mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva. Letos obhaja Dolenjski kulturni festival že svoj desetletni jubilej in je njegov spored tudi temu primerno bogat. Traja od maja naprej ter bo zaključen 3. septembra, medtem ko bo proslava desetletnice festivala 19. oktobra, ko bo gostovala drama Slovenskega narodnega gledališča. Razen »srebrne« uprizoritve Miklove Zale so se v okviru letošnjega festivala zvrstile že mnoge kulturno-prosvetne prireditve ter umetniške razstave. Poleg tega obnavljajo tudi knjižnico in čitalnico. V okviru Forme vive pa so v parku ofo kostanjeviškem gradu letos na delu štirje kiparji (Al-do Dezza iz Italije, Peter Startup iz Anglije, Mogami Hisajuki iz Japonske in Slovenec Ivan Picelj) ki bodo s svojimi skulpturami iz lesa obogatili dosedanjo zbirko te mednarodne prireditve. v. Ob tako bogatem kulturno-umc tniškem dogajanju ni čudno, da obišče tradicionalni Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici vsako lete okoli 30.000 ljudi iz mnogih dežel. TEDENSKI SPORED POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV • BREZE; 12. 8. — Hochwalder: SVETI EKSPERI- MENT 13. 8. — Brecht: GOSPOD PUNT1LA IN NJEGOV HLAPEC MATTI 14. 8. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NIEGOV HLAPEC MATTI 17. 8. — Hochwalder: SVETI EKSPERI- MENT 18. 8. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI 19. 8. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI 20. 8. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI (zadnja predstava) 21. 8. — Hochwalder: SVETI EKSPERI- MENT Začetek predstav na Petrovi gori ob 20. uri. 0 LJUBLJANA: 16. 8. — TRI ARS NOVA, Trst 17. 8. — SATIRIČNI KABARET ..METLA 66’ 18. 8. — DRŽAVNO OPERETNO GLE- DALIŠČE, Budimpešta 19. 8. — DRŽAVNO OPERETNO GLE- DALIŠČE, Budimpešta Začetek predstav ob 20.30 uri v Križankah. Kulturne drobtine 0 V Kranju so ob letošnjem občinskem prazniku prejšnji teden odprli novo galerijo akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja, ki je skupaj z zbirkami Gorenjskega muzeja urejena v obnovljeni in preurejeni mestni hiši. 0 Skupina 14 sodobnih umetnikov iz Francije se je odločila, da bo skupno izdelala ..najdražjo sliko sveta", ki jo bodo meseca decembra prodali na dražbi v New Yorku, in sicer v dobrodelne namene. Celotna slika bo velika tri kvadratne metre. £ Cetinjska založba „Obod” ima v načrtu vrsto prometnih del črnogorskih avtorjev kakor tudi del o Črni gori. Med najzanimivejšimi bo gotovo Njegošev .Gorski venec’ v esperantu. Ob 50-letnici smrti ruskega učenjaka Rovinskega izideta v prevodu dve njegovi knjlgii, namreč študija .Petar II. Petrovič Njegoš” in zlasti obsežno delo „€rna gora v preteklosti in sedanjosti”. Razen tega pripravlja založba celotna dela nekaterih črnogorskih avtorjev, tako Njegoša, Vrčeviča, Milja-nova, Ljubite in drugih. 0 Največji uspeh letošnjega Wagnerjeve-ga festivala v Bayreuthu je bila nedavna premiera opere .Tristan in Izolda”, pri kateri so morali umetniki na zahtevo navdušenega ob-činslva 36-krat pred zastor. V naslovnih vlogah sta nastopila Walfgang VVindgassen in Birgit Nilsson, dirigiral pa je prof. Karl Bdhm. 01 Lepega priznanja je bil deležen priljubljeni slovenski pisatelj France Bevk v Nemčiji. Nemški prevod treh Bekovih mladinskih povesti (Pastirci, Grivarjevi otroci, Peslerna), ki je izšel v knjigi z naslovom „Die Kinder auf det Hufweide”, je bil namreč uvrščen v seznam najboljših mladinskih knjig tega leta. Delovne skupnosti - motor za napredek gorskih kmetov (2. nadolje,vtei igospodična, da maslo pušča mastne madeže... skratka njegoz n<*crt ni za nobeno rabo več.« Gospodična Marta je odšla v svojo sobico. Odpela si je pikčasti predpasnik in ga zamenjala s starim. Lepotilno kremo je zlila v lijak. Potem ,e tiho obsedela. JACOUES GILLES: Poslednja misija Že od obeda je sedel sam za kavarniško mizo na pločniku. Pred njim je stal nedotaknjen kozarček žganja. Čakal je. Na drugi strani trga je skupina ameriških turistov nenehno škrtala s fotografskimi aparati, slikajoč-veliko uro pestrih barv. Gledal jih je brez zanimanja kakor človek, ki nikoli ni imel želje, da bi svoje spomine ovekovečil s kamero. Američani so pravkar krenili, da bi prekoračili ulico, ko je po njej privozil velik črn mercedes in se naglo ustavil. Vstal je, popil z enim požirkom vsebino kozarčka in hitro stopil proti vozilu. „To je zadnjikrat," je pomislil. Zadnja vrata so se odprla le za nekaj centimetrov in glas iz vozila je fiho in ostro vprašal: »Gospod Kleinert?" Usedel se je v avto, ki je z veliko brzino odpeljal proti Dunaju. Mož, ki je sedel na zadnjem sedežu avtomobila, je držal roko globoko v žeku svoje črne suknje. Kleinert je namesto pozdrava zamrmral: — Žal mi je, ker ste morali ... Poročnik Kruli, ki je prišel čez mejo kot član družine pokojnika, po čigar truplo so prišli njegovi rojaki iz sosednje države, je živčno odmahnil z roko. Verjetno je razmišljal o tem, kako se bo moral že čez nekaj ur po isti poti vračati. Kleinert je medtem nadaljeval: — Že pred enim mesecem sem dal oglas v časnik. Navedel sem, da je poceni in v bližini vseučilišča. Za stanovanje se jih je zanimalo več sto, toda on se je javil šele, ko sem tretjič ponovil oglas v časniku. Od tega so minili trije tedni ... Kruli je živčno stegnil roko in dejal: — Ključ! Kleinert je ostal miren. — Predvsem, — je odgovoril, — je treba rešiti vprašanje mojih zaslug. Vidite, kako naj vam to pojasnim, danes je vse tako drago ... — Koliko? — No, saj smo se že poprej dogovorili za dvanajst tisoč šilingov. Kruli je z roko lahno potrepljal po rami človeka, ki je sedel na sedežu poleg voznika. Le-ta mu je molče izročil majhen zavitek. Kruli ga je prevzel, ga položil Kleinertu v naročje pa podržal proti njemu odprto dlan. Ko je prevzel ključ, so se pravkar peljali čez most. Vsako popoldne odhaja z vseučilišča v stanovanje. Dvakrat sem ga spremljal, da bi bil gotov. Ne boste imeli nobenih težav, — je dodal Kleinert. Nekaj minut pozneje, ko je Kleinert izstopil v bližini državne Opere, je avto privozil po Ringu do vseučilišča in se deset minut pozneje ustavil v tihi ulici pred hišo z rumeno poslikanim vhodom. Voznik je ostal v avtomobilu, poročnik Kruli in njegov spremljevalec pa sta odhitela v hišo. Po mračnih stopnicah sta se povzpela v tretjr nadstropje in se ustavila pred vrati, na katerih je bila nova posetnica z imenom dr. Johanna Lobla. Stopila sta v stanovanje. Pohištvo je bilo staro in izredno veliko. Med številnimi knjigami in beležnicami je na mizi z mahagonija ležala velika mačka. Kruli je odgrnil zaveso, ki je zastirala vbod v kuhinjo, in pokazal spremljevalcu, naj se tam skrije. Nato se je vrnil in se postavil za vrata ob zid. Čez dvajset minut, ki so se vlekle kakor večnost, je bilo slišati korake. Očitno je bilo, da se vzpenja po stopnicah starejši človek. Ktjuč v ključavnici se je obrnil in starec je počasi vstopil. Mačka je takoj skočila z mize in se pričela motati okoli starčevih nog. Starec se je sklonil in jo pobožal. Nalahno jo je potrepljal po hrbtu, nato se je napotil proti oknu, ga zaprl in ponesel proti majhni peči velik pepelnik, poln cigaretnih ogorkov. Mačka se mu je ves čas opletala okoli nog. V tem hipu se je obrnil in zagledal Krulla. Nekaj trentkov sta buljila drug v drugega. Starec je dvignil roko v višino ust in jo potem naglo spustil. — Kaj . . . Kaj želite? Kruli je polglasno odgovoril: — Želimo, da greste z nami. — Pozorno je motril lik starca, ki se je počasi pomikal v senco velike stare omare. — Toda če ne . .. želim oditi z vami? — O taki želji ni da bi govorili! — je naglo odgovoril Kruli z glasom, ki je izdajal, da ne trpi nasprotovanja. — Ali boste šli z nami prostovoljno ali... Tako ali drugače boste šli z nami. Pričakujemo vas. Mrak je legel na zemljo, ko se je avto s krsto, pokrito z venci, počasi približeval meji. Medtem ko Za dobro voljo Škot .pride k zdravniku, 'ki mu svetuje takojšen oddih v planinah. »Koliko pa bo to stalo?« »Kakšnih trideset funtov.« »Hvala, odvrne Škot, »od pogrebnega društva imam mnogo cenejšo ponudbo.« Profesor: »Ali mi lahko poveste kakšno sredstvo za potenje?« Študent: »Da, vaša vprašanja.« »Poglej, poglej, mož! Kako se znajo ti mladi ljudje tam potapljati! Jaz bi ne zdržala pod vodo nit sekunde!« »Rad ti verjamem, zato, ker morajo biti pod vodo usta zaprta.« • »Ne razumem te, Ančka, kako si mogla Milana odsloviti in se odločiti za Zdravka. Če ju primerjam ... Milan je vedno bolje oblečen in.. .< »Saj zato. Milan ljubi sebe, Zdravko pa mene!« • »Vaš soprog je baje izgubil pri prometni nesreči dar govora. Kakšna škoda!« »Da, pa še kakšna, gospa! Saj je znal tudi angleško!« • Neki Škot pride ves razburjen v lekarno. »Človek, kaj ste storili? V zdravila za mojo taščo ste dali strihnin namesto kinina!« »Za božjo voljo,« vzklikne lekarnar, ,potem ste mi pa dolžni še en šiling!« • Profesor: »Povejte mi kakšno praktično stvar, ki nam jo je dala kemija.« Študent: »Na primer, blondinke.« • Parižanka je potožila psihiatru: »‘Imela sem strahotne sanje, doktor. Hodila sem po Champs-Elysees popolnoma gola z ogromnim klobukom na glavi. Ali si lahko predstavljate?« »Seveda razumem vaše občutje,« je sočustvoval zdravnik. »■Najbolj grozno je to, da so letos moderni samo majhni klobučki ...« se je približeval obmejni policaj in se je v tihem večeru razlegal ženski glas, tožeč zaradi izgube očeta, je Kruli najbližnjemu spremljevalcu rekel tako glasno, da ga je mogel slišati tudi policaj: — Kako dolgo še? Kaj ne trpimo že dovolj dolgo? Policaj se je obrnil, a ni pokazal nobene jeze zaradi te pripombe. — Ali vam ni jasno, da opravljamo samo svojo dolžnost? — Površno je pogledal vence, potrkal po krsti in se obrnil k spremstvu, da bi pregledal potne dokumente. Na mejnem prehodu v sosednji deželi je bilo drugače. Niso jih niti ustavljali. Obmejni policaj je mirno motril pogrebni sprevod in ni niti prenehal jesti sendviča, ki ga je držal v eni roki, medtem ko jim je z drugo dal znak, naj nadaljujejo vožnjo. Za prvim ovinkom je stal drug, nov mercedes, ki je takoj odpeljal v smer, v katero je bil obrnjen. Ko so bili že čez reko Isar, sta se vozili po nOkctj minutah pred na videz povsem navadno zgradbo naglo ustavili. Zanjo nihče ne bi mogel slutiti, da je sedež močne organizacije. Ko je pustil vse v avto-lobilih, se je poročnik Kruli odpravil po stopnicah in brez trkanja stopil v predsobo. Iz te sobe je stopil v večjo tapecirano sobo, v kateri je sedel eden od šefov organizacije. Namizna svetilka je osvetljevala bled obraz z visokim čelom. Major ni posvetil posebne pozornosti Krul-lovemu prihodu. Samo za hip ga je pogledal in nadaljeval pisanje. Kruli je pomislil: Nekega dne bom tudi jaz sedel za to mizo in drugi se bodo ukvarjali s tem temnim in nevarnim poslom. Takrat bodo drugi čcikali. Njegov zadnji uspeh ga je vsaj za nekaj stopnic približal tej sobi. — Sedite, Kruli! Uspešno? — je rekel major, ko je nehal pisati. — Profesor sedi zunaj v avtomobilu. Lahko smo prišli čez mejo. Ti obmejni policaji so pravi bedaki. Če bi bil jaz tam ... — Pripeljite dr. Lobla k meni. Minilo je že mnogo let, odkar... — Kruli je držal odprta vrata, medtem ko ‘je starec počasi in prestrašeno vstopil. Major ga je v grobni tišini, ki je vladala v sobi, dolgo gledal. Slednjič je počasi vprašal: — Kako se pišete? — Gellmann, gospod major... Kruli je živčno porinil roke v žep in dejal: — Toda ... — Tiho, Kruli! — je ostro ukazal major. — Vprašam vas, kaj ste delali v profesorjevem stanovanju, gospod Gellman? — Tja odhajam vsako popoldne, — je tiho odgovoril starec. — Pripravljam mu večerjo in počistirr stanovanje, preden se profesor vrne z vseučilišča. Dovolil mi je, da imam v njegovem stanovanju svojo mačko; tako dober je z menoj... — Ko se vrnete na Dunaj, — je dejal major, — sporočite moje najlepše pozdrave profesorju Loblu in mu povejte, da obžalujem, ker se nisva videla. Povejte mu, da je to rekel njegov učenec — major Franz Grun. Bodite tako prijazni in malo počakajte v drugi sobi. Nato se je major obrnil h Krullu: — Majhne ribe mečemo nazaj v vodo. Tako boste tudi vi zdaj starca zapeljali do meje, ga izpustili in se takoj zopet vrnili! Kruli, ves bled v obraz in z drhtečimi ustnicami, se je naglo obrnil in stopil proti vratom. Ko je odhajal, je slišal majorja, kako je dejal: — Če bi bil na vašem mestu, ne bi tako hitel s slačenjem te črne obleke. Žalovanje še ni minilo. F’ e RADIO PROGRAM RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročita; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 42.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 13. 8.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14-15 Pozdrav nate — 15.30 Setev morja, roman — 16.00 Iz naše knjige za goste — 16.30 Sirni pisani svet — 17.00 Moj mož je imel pet ljubezni — 18.00 Kul- turni razgledi — 18.25 Kjer pojejo, tam ostanemo — 19.10 Odmev časa — 20J5 Posebnost hiše, slušna igra — 20.45 Orkestralni koncert slavnostnih iger v Salzburgu. Nedelja, 14. 8.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 1,1.00 Koncert v zelenem — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.30 Svetovno prvenstvo v smučonju — 18.05 Veselo petje, veselo igranje — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Odmor, slušna igra — 21.15 Iz zaboja za plažo. Ponedeljek, 15. 8.: 8.15 Številna so naša pota in negotova naša bivališča — 9.05 Venček melodij — 9.40 Donava pri Dunaju — 11.00 Koncert v zelenem — 12.40 K interpretaciji novih koroških pesmi — 13.00 Operni koncert — 13.45 Marijine cerkve na Koroškem — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Narodne pesmi in plesi iz Vzhodne Prusije — 18.35 Marijina legenda, pripovedka — 19.00 Šport praznika — 20.10 Koroška lovska ura — 21.15 Operetni kane ret. Torek, 16. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Pisana tančica, roman — 8.45 Narodna glasba tujih dežel — 15.30 Narodni plesi na Koroškem — 15.45 Iz kulturnega dela v deželi — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Gore, mesta, pokrajine — 19.00 XY ve vse — 20.15 Pliš in beton, slušna igra — 21.10 Dunajsko poletje, esej. Sreda, 17. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Zbor radia Celovec — 15.45 Iz delavnic za glasbeno vzgojo — 18.00 Pri lipi na robu — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstveni pogovori — 20.00 Orkestralni koncert slavnostnih iger v Salzbugu. Četrtek, 18. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 18.00 Deželna kulturna poročila — 18.05 In ljudje so tako prijazni — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Narezani trakovi. Petek, 19. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba za klavir — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Koroške pihalne godbe — 18.35 Kaj pravi industrija — 20.15 Vsaka reč ima dve strani — 21.00 Ob 80. rojstnem dnevu Roberta Hegerja. II. PROGRAM PotoClIa: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan —• 6.40 Jutranja opazovanja —- 6.50 Pe- stro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni komentar — 22.10 Pregled po svetu. Sobota, 13. 8.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 9.30 Otroška ura — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Pet minut agrarne politike — 14.40 Tehnični razgledi — 15.05 Glasba iz starega Dunaja — 16.00 Za delovno ženo — 17.50 Šport in glasba — 19.30 Drugi mednarodni festival lahke glasbe v Munchenu — 21.30 In svet gladuje. Nedelja, 14. 8.: 8.05 Pretežno veselo — 9.00 Operni koncert — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Matineja slavnostnih iger v Salzburgu — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Pisana tančica, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Slavnostne igre v Bregenzu — 21.15 O ribolovu ob Hallstattskem jezeru. Ponedeljek, 15. 8.: 8.05 Oh, ti-le možje — 9.00 Operni koncert — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Slovanska simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Vrtovi in vodnjaki — 15.00 Dal je življenje za svojega brata — 16.00 Otroška ura — 17.35 Lurd brez čara in čudeža — 18.05 Z veselo igro — 19.30 Beg iz seraja. Torek, 16. 8.; 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Ob desetletnici smrti Berta Brechta — 16.00 Esej v našem času — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Sprehodi po grškem Dunaju — 19.30 Glasba od blizu in daleč — 20.25 Grlbert in Sullivan, dva angleška operetista — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 17. 8.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 16.00 Sodobna madžarska lirika — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Lepa pesem — 19.30 Staroavstrijske podobe — 20,15 Dama filma, kriminalka — 21.40 Popravi, kar so drugi zagrešili. Četrtek, 18. 8.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Letalstvo za vse — 13.35 Folklorna glasba — 14j10 Pomembni orkestri — 14.35 Lovsko življenje — 16.00 Pogovori o vesolju — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Zveneči filmski mogazm — 21.00 Psihoanaliza zgodovine. Petek, 19. 8.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Danes smo vedri in veseli — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Cerkev v razgovoru — 19.30 Govorica cvetlic — 21.00 Mi in gore. Slovenske oddaje Sobota, 13. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 14. 8.: 6J15 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 15. 8.: 6.15 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. OSTERREICHISCHE DRAUKRAFTWERKE AKTIENGESELLSCHAFT KLAGE NFURT ZEIGT # Kraftvverk Feistritz i. R. wachst # Kraftvverksbau u. Wirtschaft # Die Draukette # Goliiiberleitung # ODK baut in Bagdad # Das Maltakraftwerksprojekt # ReiBeck: Šport und Erholung IM ODK - MESSEPAVILLON Torek, 16. 8.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Cerkev in svet. Sreda, 17. 8.: 14.15 Poročila, objove — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 18. 8.: 14.15 Poročila, objave — Domače viže — Iz popotne torbe. Petek, 19. 8.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — 2ena -in dom. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327J — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddoja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19,05 Glasbene razglednice — 22,10 Plesna glasba. Sobota, 13. 8.: 8.05 Glasbena matineja — 9.15 Počitniški pozdravi — 10.15 Operni koncert — 12.05 Mobi- lissima visione, suita — 12.40 Ansambel Vilija Petriča in Do>rka Skoberneta — 14.05 Arničeve solistične in ansambelske skladbe — 14.35 Voščila — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 17.35 Iz filmskih in glasbenih revij — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Trije možje v čolnu, zabavna igra — 22-10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 14. 8.: 8.05 Radovedni slonček, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Slavni pevci, znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni ansambli — 15.30 Humoreska tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Večer pri začetkih poljske simfonike — 21.00 Kličemo letovišče. Ponedeljek, 15. 8.: 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade rodovedneže — 10.35 Berlinska Antigona, podlistek — 12.05 Suita št. 1 v C-duru Johanna Sebastiana Bacha — 12.40 Štirje fantje in kvintet Niko Štritof — 14.05 Nekaj dobre stare glasbe — 14.35 Voščila — 15.30 Slovenske narodne — 17.05 V svetu opernih melodij —- 18.15 Zvočni razgledi — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 21.03 Z letošnjih dubrovniških poletnih iger. Torek, 16. 8.; 8.05 Glasbena matineja — 9.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz opore »Ekvinokcij" — 12.05 Chopin — 12.40 Kvintet Avsenik in Beneški fantje — 14.05 Iz galerije glasbenih portretov — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert treh violinistov — 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.20 V krempljih enookega gusarja, igra. Sreda, 17. 8.: 8.05 Glasbena matineja — 9.30 Godala v ritmu — 10.45 človek in zdravje — 12.05 Domača orkestralna glasba — 12.40 Slovenski oktet — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Voščila —- 15.30 Pesmi iz Južne Amerike in južnega morja — 17.05 Na obisku pri italijanskih skladateljih — 18.15 Iz noših študijev — 18.50 Naš razgovor — 20.00 Pri Szekeleyskih prodicah, lirična komedija — 21.15 Iz jugoslovonske lažje orkestralne glasbe. četrtek, 18. 8.: 8.05 Glasbena matineja — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Odlomki iz francoskih oper — 12.05 Violina in violončelo — 12.40 Veseli planšarji in Kmečka godba — 14.05 Orkester RTV Ljubljana — 15.30 Pihalna godba RTV — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Paleta operetnih napevov — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer. Petek, 19. 8.: 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski *ed-nik — 10.15 Domače viže, domači ansambli — 10.35 Berlinska Antigona, podlistek — 12.05 Iz oper Anfonino Dvoraka — 12.40 Vaški kvintet s pevci — 14.05 Koncert-lahke glasbe — 15.20 Napotki za turiste — 15.30 Od vas« do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 17.05 Petkov simfo* nični koncert — 18.50 Kulturni globus — 20.00 Botgorsk' pevski zbor »Gusla" iz Sofije — 20.25 Drobne orkestralna skladbe — 21-15 Oddaja o morju in pomorščakih. TreLevizua Sobota, 13. 8.: 15.45 Igra brez meja — 19.03 Teden dn* na deželi — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Sinjina z neba, glasbena komedija — 21.30 Teden dni časovnih dogaiant — 22.20 Smrtni šah, kriminalka. Nedelja, 14. 8.: 17.03 O ladjah — 17J5 Svet miodin« — 17.45 Gore naše domovine — 18.25 Svetovno prvenstvo v smučanju — 19.00 Bodensko jezero ne sme umreti — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Mojstrski tat — 21.40 Beseda za nedeljski večer. Ponedeljek, 15. 8.: 17.03 Žabji kralj — 17.50 Lassie 19.00 Pri oknu — 19.30 Cas v sliki in šport — 20.00 Sca-pinove zvijače — 22.00 Janine Aimoe. Torek, 16. 8.: 19.03 Vroča kri — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Maigret nudi La Pointu šanso — 21.50 Se še spO' minjate. Sreda, 17. 8.; 11.03 Se še spominjale — 12.03 Ma:gre’ nudi La Pointu šanso — 17.03 Otroška oddaja — 17.10 Poly — 17.45 Modna ročna dela — 19.03 Podobe >z Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Adam in Evelyn 21.35 Mi ljudje — 22-25 Janine Aimee. Četrtek, 18. 8.: 19.03 Športni kalejdoskop — 17 30 ča* v sliki — 20j15 Weiss odpove, kriminalka. Petek, 19. 8.: 11.03 Idiot — 19.03 Trg koncem tedna 19.30 Cas v sliki — 20.15 Turek v Italiji, opera — 23.00 Janine Aimee. HORIZONT- električni plot zvesti pastir živine Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Ebarndorf A »141 tal. (0-41-M) 111 Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vasi. Izdajatelj, zaloinlk In latlnlk: Zveza ilovanikih organ|,a^ cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgoy°,n urednik. Blaž Singer; uredništvo In uprava: 9021 Kl