Ta nja Car li1, Gre gor Reč nik2, Mar ko Hanc3
Ok va re led ve no križ nič ne ga dela hrb te ni ce
pri ple sal cih kla sič ne ga bale ta
Lum bo sa cral Inju ries in Clas si cal Bal let Dan cers
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: ple sna medi ci na, kla sič ni balet, hrb te ni ca, poš kod be
Pri ple sal cih kla sič ne ga bale ta je naj bolj ver je ten dejav nik tve ga nja za poš kod bo led ve -
no križ nič ne ga dela hrb te ni ce led ve na hiper lor do za. Na njen raz voj lah ko vpli va jo šib ke
tre bu šne miši ce, izra zi to izrav nan hrbet pri pozi ci ji ara bes que, pre ko mer ni izteg kolen (genu
recur va tum) in pre ti ra na zuna nja rota ci ja. Med balet ni ki so pogo ste tudi spon di lo li za, spon -
di lo li ste za in zdrs med vre tenč ne ploš či ce – preo bre me ni tve ne poš kod be, ki nasta ne jo zaradi
mikro poš kodb. Moš ki ple sal ci ima jo več bole čin v led ve nem delu hrb te ni ce zara di nefizio -
loš kih polo ža jev pri dvi gih sople sal ke ter zara di poz nej še ga začet ka s tre nin gi, ki so tako
pogo stej ši in inten ziv nej ši. Pre ko mer na vad ba, pre hran ske ome ji tve in nizek indeks tele -
sne mase so pri ple sal kah vzrok za zapoz ne li nastop menar he, ame no re jo in zmanj ša no
kost no maso. Temu pri mer no več je je tudi tve ga nje za stre sne zlo me. Poš kod be ple sal -
cev kla sič ne ga bale ta so jav noz dravs tve ni prob lem, saj je poleg zdravs tve ne ga sta nja pri -
za det tudi nji hov gmot ni in psi ho so cial ni sta tus.
aBSTRaCT
KEY WORDS: dance medicine, classical ballet, spine, injuries
The most likely risk factor for lumbosacral injuries in classical ballet dancers is hyper-
lordosis. Its development may be affected by weak abdominal muscles, holding the back
too straight in the arabesque position, genu recurvatum, and excessive external rotation.
Spondylolysis, spondylolisthesis and intervertebral disc herniation are all common injuries
due to repetitive microtrauma. Male dancers often report having spare lumbar spine pain,
probably due to conceptual and choreography design in which a proper position for lift-
ing a female dancer cannot be achieved. Additionally, because male dancers start train-
ing at a later age, their lessons are more frequent and more intense in order for them to
catch up with female dancers. Due to excessive exercise, dietary restrictions and low body
mass index, female dancers seem to be more prone to delayed menarche onset, amen-
orrhea and reduced bone mass. This also means a greater risk for stress fractures. Injuries
in classical ballet dancers are important public health issue, affecting dancers’ health con-
dition as well as their economic and psychosocial status.
1 Asist. Tanja Carli, dr.med., univ. dipl. biol., Inštitut za fiziologijo, Medicinska fakulteta, Zaloška cesta 4, 1000 Ljubljana;
carli.tanja@gmail.com
2 Doc. dr. Gre gor Reč nik, dr.med., Odde lek za orto pe di jo, Klinika za kirurgijo, Uni ver zi tet ni kli nič ni cen ter Mari bor,
Ljubljan ska uli ca 5, 2000 Ma ri bor
3 Mar ko Hanc, dr.med., Odde lek za orto pe di jo, Splo šna bol ni šni ca Mur ska Sobo ta, Raki čan, Uli ca dr. Vrb nja ka 6,
9000 Mur ska Sobo ta
35Med Razgl. 2016; 55 (1): 35–43  •  Pregledni članek
UvOD
Kla sič ni balet je popu lar na obli ka odr ske
aktiv no sti, ven dar fizič no zelo zah tev na in
v tem pogle du podob na špor tom (npr. teni -
su), ki jih odli ku je kom bi na ci ja eks plo ziv -
nih gibov sku paj z na tanč no odmer je ni mi
udar ci (1, 2). V ba le tu, tako kot v dru gih
špor tih, obsta ja ta dva tipa mišič no-ske let -
nih poš kodb: akut ne trav mat ske poš kod be
in preo bre me ni tve ne netrav mat ske poš -
kod be (3). Dose da nje štu di je so poka za le, da
je naj več poš kodb na spod njih udih, in sicer
na glež nju (53 %), kol ku (21,6 %) in kole nu
(16,1 %) (4–12). Manj pogo ste so poš kod be
led ve ne ga dela hrb te ni ce (9,4 %) (12–15).
Poš kod be so lah ko tako hude, da ple salcu
one mo go či jo vad bo za več ted nov, mesecev
ali celo vso balet no sezo no. Poš ko dova ni
ple sal ci pogo sto ne poiš če jo zdravs tve ne
pomo či, delo ma tudi zara di izgub lje ne ga
časa za tre ning in nasto pe. Nag nje ni so k sa -
mo diag no sti ci ra nju in samo stoj ne mu zdrav -
lje nju, saj ne čuti jo razu me va nja zdrav -
stvenih delav cev, ki pogo sto ne razu me jo
fizič nih zah tev ple sa in nje go ve ga bese diš -
ča (16).
V tuji lite ra tu ri je pogo stost in prob le -
ma ti ka poš kodb led ve no križ nič ne ga dela
hrb te ni ce ple sal cev kla sič ne ga bale ta sla -
bo razi ska na, v slo ven skem pro sto ru pa pri -
mer lji vih podat kov ni. Namen pre gled ne ga
član ka je pred sta vi ti naj po go stej še okva re
led ve no križ nič ne ga dela hrb te ni ce in mož -
ne meha niz me nji ho ve ga nastan ka pri ple -
sal cih kla sič ne ga bale ta. V dru gem delu
pre gled ne ga član ka so opi sa ni vpli vi bio -
loš kih in teh nič nih dejav ni kov ter dejav ni -
kov oko lja na okva re led ve no križ nič ne ga
dela hrb te ni ce.
KRITERIJI IDEaLNE TELESNE
ZGRaDBE PLESaLCa
KLaSIČNEGa BaLETa
Kri te ri ji za ideal no žen sko in ideal no moš -
ko telo ple sal ca kla sič ne ga bale ta so stro -
gi. Kot pri mer nava ja mo antro po me trič ne
podat ke razi ska ve tele snih dimen zij pri
poklic nih kuban skih balet nih ple sal cih,
sta rih 18–40 let. Razi ska va je poka za la, da
so ple sal ke v pov preč ju tež ke 48,9 ± 2,4 kg
(min.44,7–max.52,6) in viso ke 161,9±2,5cm
(min. 157–max. 166,5), med tem ko so
plesalci v pov preč ju tež ki 67,8 ± 5,3 kg
(min. 61–max. 76,2) in viso ki 176,1 ± 3,8 cm
(min. 170,9–max. 183,4) (17).
Po leg tele sne viši ne in tele sne teže ideal -
no telo ple sal ke vklju ču je (18):
• dolg vrat, skla den z os ta lim tele som,
• majh no gla vo,
• rame na, ki so šir ša od bokov, rah lo nag -
nje na naprej,
• majh ne prsi,
• raven hrbet,
• vitek pas z ne pre dol gim in ne pre krat -
kim tru pom,
• vit ka steg na, ki so ena ko širo ka kot meča,
• dol ge, rav ne noge z rah lim pre ko mer nim
izte gom kolen in mini mal no vid no mišično
maso, ter
• tan ke glež nje in dol ga sto pa la z vi so kim
sto pal nim lokom in prsti prib liž no enake
dol ži ne.
Ideal no telo ple sal ca zaje ma (18):
• pov preč no veli ko gla vo z dol gim vra tom,
sklad nim z os ta lim tele som,
• širo ka rame na z ne pre več raz vi to kapuca -
sto miši co (mus cu lus tra pe zius),
• raven hrbet,
• ozek pas,
• ne pre dolg ali pre kra tek trup,
• ozke boke in majh no zad nji co,
• dol ge roke in dla ni,
• rah lo več je ste gen ske miši ce od mišic meč,
• zmer no mišič no maso nog,
• rav ne noge in
• dol ga sto pa la z zmer nim sto pal nim lokom.
Opi sa na iska na vide za z dol gi mi, tan ki mi
okon či na mi in krat kim tru pom pa z bio -
meha nič ne ga vidi ka nista ideal na. Dolg ud
namreč na hrbet delu je kot vzvod in izva -
ja navor, ki preo bre me nju je hrbt ne in tre -
bu šne miši ce, še pose bej, če so šib ke (8).
36 Ta nja Car li, Gre gor Reč nik, Mar ko Hanc    Ok va re led ve no križ nič ne ga dela hrb te ni ce pri ple sal cih …
OKvaRE LEDvENEGa DELa
HRBTENICE
Hi per lor do za
Hrb te ni ca ima pri zdra vi odra sli ose bi štiri
kri vi ne: vratno, prsno, ledveno in križnično.
Te kri vi ne nudi jo flek si bil no pod po ro telesu
v smi slu absorp ci je sil. Tora kal na in sakral -
na kri vi na (ki fo zi) sta kon kav ni ante rior no,
med tem ko sta vrat na in lum bal na (lor do -
zi) kon kav ni poste rior no (19).
Nav kljub nave de nim fizio loš kim kri vi nam
hrb te ni ce pa ple sal ce kla sič ne ga bale ta že
od zgod nje ga otroš tva nava ja jo, da s po moč -
jo zad nje ga dela mede ni ce hrbet čim bolj
izrav na jo. Ob tem mora jo ime ti dovolj moč -
no raz vi te tre bu šne miši ce (zu na nja in
notra nja pošev na tre bu šna miši ca (m. obli -
quus inter nus et exter nus abdo mi nis), preč na
tre bu šna miši ca (m. rec tus abdo mi nis) in pre -
ma tre bu šna miši ca (m. trans ver sus abdo mi -
nis)), ki spuš ča jo rebra, dvi gu je jo spred nji
del mede nič ne ga obro ča ter upo gi ba jo in
obra ča jo trup. Poleg tega s kr čenjem med
diha njem pri po mo re jo k dvi gu zno traj tre -
bu šne ga pri ti ska in poma ga jo dolgim hrbt -
nim miši cam (mi šič ni sistem m. erec tor
spi nae) izrav na va ti trup in gla vo. V pri me -
ru šib kih tre bu šnih mišic se pove ča obre -
me ni tev na led ve ni del hrb te ni ce, kar se
prek raz vo ja hiper lor do ze simp to mat sko
lah ko kaže z bo le či na mi ome nje ne ga pre -
de la (20–25). Hiper lor do za pa ni samo vzrok
za bole či ne, ampak tudi za poš kod be led ve -
no križ nič ne ga dela hrb te ni ce. K sled njim so
nag nje ni pred vsem mla di in neiz ku še ni
ple sal ci, ki za več jo odpr tost v kol ku hrbet
upog ne jo nazaj oz. se uslo či jo. Upo gib v kol -
ku dovo lju je spro sti tev v spred njem ilio fe -
mo ral nem liga men tu in s tem omo go či
naj več jo zuna njo rota ci jo kol ka. Da bi zadr -
ža li nav pič no lego, je potre ben pre ko me ren
izteg hrb ta, kar se izra zi v hi per lor doz ni
drži (26). Pri mer ekstrem ne ga led ve ne ga
izte ga je pozi ci ja ara bes que. To je temelj na
poza kla sič ne ga bale ta, pri kate ri je pro sta
noga ved no podalj ša na in popol no ma izteg -
nje na, med tem ko je noga, na kate ri se stoji,
v plie ju (pol če pu) ali pa je popol no ma izteg -
nje na. Obe nogi sta v čim bolj odpr ti baletni
pozi ci ji. Mede ni ca je rah lo nag nje na naprej,
da se pro sta noga lah ko dvig ne nad 45° in
se tudi rame na lah ko rah lo pre mak ne jo
naprej. Hrbet je vzrav nan in rah lo ulek njen,
rame na so porav na na, roki sta izteg nje ni,
dla ni so obr nje ne navz dol. Kadar se prsti
pro ste noge doti ka jo tal, je to ara bes que à
ter re, kadar pa je pro sta noga vzpo red na
s stojno nogo, pri čemer se trup nag ne
naprej, je to penchée (27).
Gle de na viši no noge in lego rok ter gla -
ve loči mo raz lič ne obli ke pozi ci je ara bes que.
Pro sta noga je lah ko dvig nje na pod kotom
45° (à demi hau teur) ali 90° (à la hau teur).
Le red ki ple sal ci so zara di togo sti spred njih
struk tur, npr. ili fe mo ral ne ga liga men ta ali
upo gi bal ke kol kov, zmož ni drža ti nogo pod
kotom, več jim od 90°. Veli ka veči na zato
fizio loš ke ome ji tve tele sa zakri je z na gi bom
mede ni ce navz pred, kar ima za posle di co
pri la go di tev s stra ni hrb te ni ce in/ali skle -
pov kol ka, ki ob pre več nav pič ni legi tru -
pa prav tako pris pe va k hi per lor do zi (20).
Dodat no k hi per lor do zi pris pe va pre ko me -
ren izteg kolen (genu recur va tum) (28).
Slednji je v ba le tu zelo zaže len, saj ustvar -
ja dodat no kri vi no v pre de lu nog ter daje
videz dalj še noge, ven dar pre stav lja struk -
tur no nepra vil nost spod nje okon či ne, ki
vpli va na ple sno teh ni ko, držo tele sa, raz -
voj mišic in dov zet nost za poš kod be (29).
Od prt je v kolč nih skle pih
Od prt je v kolč nih skle pih (angl. tur nout) je
izraz za zuna njo rota ci jo balet ni ko vih nog,
pri čemer sta nogi roti ra ni v nas prot ni si
sme ri in obr nje ni stran od sre dišč ne lini -
je tele sa. Dejav ni ki, ki vpli va jo na odprt je
v kolč nih skle pih, so (30):
• ante- in retro ver zi ja steg ne ni ce,
• orien ta ci ja sklep ne jami ce (ace ta bu lu ma),
• obli ka gla vi ce steg ne ni ce,
• ela stič nost ilio fe mo ral ne ga liga men ta in
• prož nost ter čvr stost mišič no-kit nih skupin
v pre de lu kol ka.
37Med Razgl. 2016; 55 (1):
Za že le no zuna njo rota ci jo 180° ple sa lec
dose že s 70-sto pinj sko obo je stran sko zunanjo
rota ci jo kol ka, s 5-sto pinj sko obo je stran sko
zuna njo rota ci jo kole na in s 15-sto pinj sko
obo je stran sko zuna njo rota ci jo glež njev
(31–34). Zelo malo ple sal cev ima narav no
spo sob nost dose ga nja popol ne ga odprt ja
v kolč nih skle pih. Veči na zato več jo zuna -
njo rota ci jo kol ka v po lo ža ju, ki je več ji od
raz po lož lji ve ga pasiv ne ga obse ga giba
zuna nje rota ci je kol ka, dose že pre ko nagiba
mede nič ne ga obro ča navz pred. To jim omo -
go ča lega sklep ne jami ce, ki leži pre cej glob -
lje zadaj in zgo raj (po ste ro su pe rior no) kot
zadaj in spo daj (po ste roin fe rior no) (35). Obe -
nem se s tem pove ča tudi led ve na lor do -
za (36).
Spon di lo li za in spon di lo li ste za
Špor ti, ki vklju ču je jo ponav lja jo če se izte -
ge in rota ci je lum bal ne ga dela hrb te ni ce,
kot so npr. ples, umet nost no drsa nje in gim -
na sti ka, so pove za ni z več jim tve ga njem za
poš kod bo zadajš njih ele men tov hrb te nice (37).
Spon di lo li za je defekt pars inte rarticu la ris
loka vre ten ca, stre sni zlom, ki nasta ne zara -
di ponav lja jo čih se izte gov in tor zij hrb -
tenice, pogo ste je levo v pre de lu L5, čeprav
ugo tav lja jo tudi dolo če no ded no nag nje nost,
pri kate ri pars inte rar ti cu la ris ne zdr ži nor -
mal ne obre me ni tve (sli ka 1) (38, 39).
Spon di lo li za je med ple sal ka mi tri krat
pogo stej ša kot v splo šni popu la ci ji (40, 41).
Ple sal ke so tudi bolj nag nje ne k nje ne mu
raz vo ju, ker s tre nin gi zač ne jo mno go prej
kot ple sal ci, torej v ob dob ju, ko je na eni ali
na obeh stra neh vre ten ca še ved no za poš -
kod be občut lji vej še veziv no tki vo in kost še
ni v ce lo ti for mi ra na (16). Nez drav lje na
spon di lo li za lah ko napre du je v spon di lo li -
ste zo, ki je opre de lje na kot pre mik zgor nje -
ga vre ten ca nad spod njim v spred njo smer.
Naj po go ste je pri de do istmič ne spon di lo -
li ste ze na nivo ju L5–S1, ki je za zdrs naj bolj
obre me njen del hrb te ni ce (sli ka 2) (42).
Na pre do va nje spon di lo li ze v spon di loli -
ste zo je, zara di inten ziv ne tele sne rasti, naj -
38 Ta nja Car li, Gre gor Reč nik, Mar ko Hanc    Ok va re led ve no križ nič ne ga dela hrb te ni ce pri ple sal cih …
Sli ka 1. Stran ski RTG-po sne tek led ve ne hrb te ni ce
pri 16-let nem dekle tu z ne za raš ča njem v pre de lu pars
inte rar ti cu la ris – spon di lo li za vre ten ca L5 (oz na čeno
z belo puš či co).
Sli ka 2.Sagi tal ni CT-po sne tek pri 29-let ni ku z istmič -
nim zdr som vre ten ca L5 kot posle di ce obo je stranske
spon di lo li ze (oz na če no z belo puš či co).
več je v ado les cen ci s pre va len co do 47 %,
med tem ko je le-ta pri odra slih s po dob no
kli nič no sli ko oce nje na na 5 % (40, 41).
Stre sne poš kod be pedi klov so sicer naj -
po go ste je pove za ne z uni la te ral no spon dilo -
li zo, a pri mla dih atle tih in balet nih ple sal -
cih so zna ni tudi pri me ri izo li ra nih stre snih
poš kodb pedi klov brez spon di lo li ze (43–45).
Zlo mi vre tenc
Po nav lja jo či se upo gi bi v spod njem delu
hrb ta lah ko, pre ko mikro poš kodb spred njih
delov ter mi nal ne ploš či ce, pri ve de jo do zlo -
ma tele sa vre ten ca. Na tak način nasta le
mikro poš kod be so obe nem tudi pod la ga za
raz voj Schmor lo vih voz li čev oz. Schmor love
her ni je, tj. zdr sa sre di ce med vre tenč ne ploš -
či ce (nuc leus pul po sus) v telo vre ten ca (23).
Kla sič na obli ka bolez ni ima v pr snem delu
hrb te ni ce kli nič no opaz no kifo zo, ki meri 45°,
in kli na sto spre me nje na tri za pored na vre -
ten ca, vsa ko izmed njih za naj manj 5° (42).
Pri ple sal cih kla sič ne ga bale ta pa lah ko
v pr sno led ve ni regi ji pri de tudi do nastan -
ka ati pič ne obli ke Sche uer man no ve bolez -
ni, pri kate ri je pri za de to pred vsem eno ali
dvo je vre tenc, lah ko pa tudi tri ali več (46).
Na raz voj stre snih zlo mov vpli va jo
tudi neu strez na pre hra na in mot nje hra nje -
nja (47). Ugo tav lja jo, da pred vsem ple salke
zau ži je jo manj kot 70–80 % pri po ro če ne ga
dnev ne ga vno sa hra ne in da pogo sto teh -
ta jo 10–12 % manj od ideal ne tele sne teže
(48, 49). Šte vil ne štu di je so pokazale tudi,
da je pri ple sal kah več ja pre va len ca t. i. žen -
ske tria de v pri mer ja vi z žen ska mi v drugih
šport nih dis ci pli nah (48–54). Žen ska tria da
je kom pleks treh pato lo gij: ame no re je, mo -
tenj hra nje nja in osteo po ro ze (55). Posledi -
ce sla be pre hra ne in uži va nja neza dost ne
koli či ne dnev nih hra nil za pokrit je ener gij -
skih potreb pre ko hipo ta la mu sa vpli va jo na
men strual ni ciklus in izlo ča nje estro ge na,
s tem pa na kost no gosto to s po ve ča nim tve -
ga njem za osteo po ro zo in zlo me (sli ka 3)
(56, 57).
Di sko ge na bole či na
Za ra di delo va nja vrtil nih (ro ta cij skih) obre -
me ni tev na med vre tenč ne ploš či ce ob pre -
ko mer nem izte gu kol ka nasta ne jo v nje nem
zuna njem veziv nem obro ču (anu lus fibro -
sus) mikro raz tr ga ni ne (sli ka 4). Sča so ma
se veziv ni obroč sicer lah ko zace li, ven dar
biome ha nič ne last no sti med vre tenč ne ploš -
čice niso več ena ke. Delo va nje rota cij skih
39Med Razgl. 2016; 55 (1):
Sli ka 3.Sagi tal ni CT-po sne tek hrb te ni ce pri 33-letni
balet ki z od klo nil nim sta liš čem do zdrav lje nja ano -
rek si je ner vo ze (bela puš či ca pri ka zu je atrav mat ski
zlom prsni ce, črne zvez di ce pa serij ske osteo po ro -
tič ne pre lo me vre tenc s po sle dič no nereš lji vo kifozo
prsno led ve ne hrb te ni ce).
Sli ka 4. Sagi tal ni MRI led ve ne hrb te ni ce z raz tr ga -
ni no veziv ne ga obro ča med vre tenč ne ploš či ce L4–L5
(vi so ko inten zi ven sig nal, ozna če no z belo puš či co)
pri 27-let ni ku z bo le či no v kri žu.
Sli ka 5. Sagi tal ni MRI led ve ne hrb te ni ce z zdr som
med vre tenč ne  ploš či ce  L4–L5  (oz na če no  z  belo
puš či co) pri 24-let ni balet ki s šir je njem bole čine v levo
spod njo okon či no in akut no pare zo levega stopala.
obre me ni tev na hrb te ni co in striž nih sil na
med vre tenč no ploš či co pov zro či dodat ne
krož ne in radial ne raz po ke v zu na njem
veziv nem obro ču in sre di ci med vre tenč ne
ploš či ce (no tra njem žela ti noz nem jedru).
Sled nji se na mestu naj manj še ga odpo ra,
kjer je zuna nji veziv ni obroč spre me njen in
raz po kan, izbo či (zdrs med vre tenč ne ploš -
či ce) ali pod pri ti skom celo izpa de v hrb te -
nič ni kanal (ek stru zi ja in sek ve stra ci ja
med vre tenč ne ploš či ce). Zara di izbo če nja
med vre tenč ne ploš či ce nasta ne kemič ni
nevri tis sino ver te bral ne ga nit ja, ki spro ži
hudo bole či no in ref lek sni (zaš čit ni) krč
obhrb te nič ne ga mišič ja. Če izpad li deli med -
vre tenč ne ploš či ce pri ti sne jo na živč no
kore ni no (zdrs med vre tenč ne ploš či ce),
pa nasta ne edem kore ni ne ali celo okva ra
kore ni ne (ute sni tve na radi ku lo pa ti ja) (sli -
ka 5) (39).
vPLIv SPOLa, STaROSTI IN
TELESNEGa TIPa Na OKvaRE
LEDvENOKRIŽNIČNEGa DELa
HRBTENICE
Spol
Ple sal ci so zara di kom bi na cij inten ziv nih
soli stič nih vlož kov in nefi zio loš kih položajev
pri dvi gih sople sal ke bolj nag nje ni k poš -
kod bam led ve ne ga in tora kal ne ga dela hrb -
te ni ce ter k poš kod bam ramen (58).
Sta rost
Poš kod be so naj po go stej še v ča su inten ziv -
ne rasti ple sal ca, tj. med 8. in 12. le tom pri
ple sal kah in 10. ter 14. le tom pri ple sal cih.
V tem času so namreč kosti naj šib kej še, kar
pred stav lja pove ča no tve ga nje za zlom kosti
oz. za nasta nek lom nih pok. Poleg tega v tem
obdob ju rast meh kih tkiv ne dose ga hitro -
sti kosti. Zara di tega so liga men ti bolj togi,
miši ce šib kej še, temu pri mer no pa manj ša
prož nost in koor di na ci ja ple sal ca (59).
Te le sni tip
Ple sal ci z dalj šo hrb te ni co ima jo več ja led -
ve na vre ten ca in manj še med vre tenč ne ploš -
či ce. To jim teo re tič no one mo go ča žele ni
pre ko mer ni izteg hrb te ni ce, saj sre diš če
tele sa pre več prib li ža jo tlom in s tem lini -
jo ara bes que nag ne jo iz soraz mer ja. Tele sni
tip ple sal ca z dalj šo hrb te ni co in rela tiv no
kraj ši mi kita mi ter togi mi miši ca mi tež je
dose ga žele no gib lji vost. Kom bi na ci ja dalj -
še ga hrb ta in tesnih mišic kolč ne ga skle -
pa je pogo stej ša pri moš kih ple sal cih in je
lah ko vzrok za bole či ne v spod njem delu
hrb ta. Bole či na se stop nju je pri giba nju, zla -
sti kadar sku ša jo dose či pre ko me ren izteg
hrb te ni ce pri pozi ci ji ara bes que. Na dru gi
stra ni pa so tudi krat ka hrb te ni ca in ozki
boki lah ko vzrok za bole či ne v spod njem
delu hrb ta (20).
Ple sal ci z okro glim hrb tom ima jo
v led ve nem delu hrb te ni ce zelo oster kot,
kar vpli va na dru ge kri vu lje hrb te ni ce. Če
je namreč med ple som potreb no dose či
rahel nagib mede ni ce naprej, bo to vpli -
va lo na fizio loš ke kri vu lje hrb te ni ce in
pov zro či lo nape tost v spod njem delu hrb -
ta (20).
vPLIv TEHNIČNIH DEJavNIKOv
IN DEJavNIKOv OKOLJa Na
OKvaRE LEDvENOKRIŽNIČNEGa
DELa HRBTENICE
In ten ziv nost tre nin ga
Po dat ki Ame ri can Guild of Musi cal Artist
kaže jo, da ima jo ple sal ci kla sič ne ga bale ta
obi čaj no 30 ur vaj teden sko ter uro in pol
teh nič nih tre nin gov dnev no. V ted nu pred -
stav je delov nik sestav ljen iz teh nič nih
tre nin gov, vaj in do osem pred stav v šest -
dnev nem ted nu (60). Poleg tega je v ba le -
tu časa za kva li te ten poči tek manj, ker
tre nin gi in pred sta ve pote ka jo celo leto in
niso veza ni na dolo če no sezo no tako kot pri
sezon skih špor tih (61).
Ple sni/-a uči telj/-ica
Neu po šte va nje ana tom skih ome ji tev, tele -
sne šib ko sti ali teh nič nih napak ple sal ca
s stra ni ple sne ga uči te lja lah ko dopri ne se
k na stan ku poš kodb (62).
40 Ta nja Car li, Gre gor Reč nik, Mar ko Hanc    Ok va re led ve no križ nič ne ga dela hrb te ni ce pri ple sal cih …
De jav ni ki oko lja
De jav ni ki oko lja, ki vpli va jo na nasta nek
poš kodb, so: neu strez ni vad be ni pro sto ri,
pre vi so ka/pre niz ka tem pe ra tu ra vad be nih
pro sto rov in ple sna povr ši na, ki sla bo absor -
bi ra šoke pri sko ku (62).
ZaKLJUČEK
Telo ple sal ca kla sič ne ga bale ta je instru -
ment, pod vr žen viso kim estet skim in tele -
snim zah te vam, stro gi dis ci pli ni, inten ziv -
nim tre nin gom in psi ho loš kim pri ti skom.
Dose ga nje kri te ri jev, ki so še spre jem lji vi
za poklic ple sal ca kla sič ne ga bale ta, pogo -
sto pre se ga fizio loš ke ome ji tve tele sa posa -
mez ni ka in prek ponav lja jo čih se mikro poš -
kodb vodi do preo bre me ni tve nih poš kodb.
Med naj po go stej še okva re led ve no križ nič -
ne ga dela hrb te ni ce sodi jo led ve na hiper -
lor do za ter zara di mikro poš kodb nasta le
preo bre me ni tve ne poš kod be, in sicer spon -
di lo li za, spon di lo li ste za ter zdrs med vre -
tenč ne ploš či ce.
41Med Razgl. 2016; 55 (1):
LITERaTURa
1. Du brav cic-Si mu njak S, Peci na M, Kui pers H, et al. The incidence of injuries in elite junior figure skaters. Am
J Sports Med. 2003; 31 (4): 511–7.
2. Al len N, Wyon M. Dan ce medi ci ne: artist or ath le te? Sport Ex Medi ci ne. 2008; 35: 6–9.
3. So bri no F. Pato logía crónica acu mu la ti va por micro trau ma ti smos de repe tei ción: nue va defi ni ción, pato genia,
clínica gene ral, fac to res de ries go, con tro ver sias. Map fre Med. 2003; 14 (2): 125–33.
4. Bo wer man E, What man C, Har ris N, et al. Are matu ra tion, growth and lower extre mity align ment asso ciated
with ove ru se injury in eli te ado les cent bal let dan cers? Phys Ther Sport. 2014; 15 (4): 234–41.
5. Hen dry D, Camp bell A, Nq L, et al. Effect of Mul li gan’s and Kine sio knee taping on ado les cent bal let dan cers
knee and hip bio mec ha nics during lan ding. Scand J Med Sci Sports. 2015; 25 (6): 888–96.
6. Lie der bach M, Kre me nic IJ, Oris hi mo KF, et al. Com pa ri son of lan ding bio mec ha nics bet ween male and female
dan cers and ath le tes, part 2: inf luen ce of fati gue and impli ca tions for ante rior cru cia te liga ment injury. Am
J Sports Med. 2014; 42 (5): 1089–95.
7. Mc Cor mack M. Trau ma to the knee in a young pro fes sio nal dan cer. J Dan ce Med Sci. 2009; 13 (3): 93–4.
8. O’Neill BJ, Swee ney LA, Moro ney PJ, et al. Aty pi cal stress-avul sion frac tu re of the Lis franc joint com plex. Foot
Ankle Spec. 2014; 7 (2): 155–8.
9. Oris hi mo KF, Lie der bach M, Kre me nic IJ, et al. Com pa ri son of lan ding bio mec ha nics bet ween male and female
dan cers and ath le tes, part 1: inf luen ce of sex on risk of ante rior cru cia te liga ment injury. Am J Sports Med. 2014;
42 (5): 1082–8.
10. Pear son SJ, Whi ta ker AF. Foot wear in clas si cal bal let: a study of pres su re distri bu tion and rela ted foot injury
in the ado les cent dan cer. J Dan ce Med Sci. 2012; 16 (2): 51–6.
11. Por ter EB, Dubois MS, Raasch WG. A 17-year-old bal let dan cer with medial ankle pain. Curr Sports Med Rep.
2010; 9 (5): 290–1.
12. Gam boa JM, Roberts LA, Maring J, et al. Injury pat terns in eli te pre pro fes sio nal bal let dan cers and the uti lity
of scree ning pro grams to iden tify risk cha rac te ri stics. J Ort hop Sports Phys Ther. 2008; 38 (3): 126–36.
13. Al der son J, Hop per L, Elliott B, et al. Risk fac tors for lower back injury in male dan cers per for ming bal let lifts.
J Dan ce Med Sci. 2009; 13 (3): 83–9.
14. Ama ri R, Sakai T, Katoh S, et al. Fresh stress frac tu res of lum bar pedic les in an ado les cent male bal let dancer:
case report and lite ra tu re review. Arch Ort hop Trau ma Surg. 2009; 129 (3): 397–401.
15. Ca pel A, Medi na FS, Medi na D, et al. Mag ne tic reso nan ce study of lum bar disks in fema le dan cers. Am J Sports
Med. 2009; 37 (6): 1208–13.
16. Kra snow D, Kerr G, Main wa ring L. Psycho logy of dea ling with the inju red dan cer. Med Probl Per form Art. 1994;
9 (1): 7–9.
17. Be tan court León H, Aréchi ga Vira mon tes J, Díaz Sánchez ME, et al. Com po si ción cor po ral de bai la ri nes ado -
les cen tes de la Escue la Nacio nal de Bal let de Cuba. Antro po. 2007; 15: 23–33.
18. War ren GW. Clas si cal bal let tech ni que. Tam pa: Uni ver sity of South Flo ri da Press; 1989.
19. Kelc R, Kljaič N. Funk cio nal na ana to mi ja hrb te ni ce. In: Vogrin M, Krajnc Z, Kelc R, eds. VIII. mari bor sko ortoped -
sko sre ča nje, Hrb te ni ca v or to pe di ji; 2012 Nov 9; Mari bor. Mari bor: samo zal.; c2012. p. 13–23.
20. Ge la bert R. Dan cers’ spi nal syndro mes. J Ort hop Sports Phys Ther. 1986; 7 (4): 180–91.
21. Step hens RE. The etio logy of inju ries in bal let. In: Ryan AJ, Step hens RE, eds. Dan ce medi ci ne: a com pre hensive
gui de. Chi ca go: Plu ri bus Press; 1987. p. 16–50.
22. Trep man E, Walas zek A, Mic he li LJ. Spi nal prob lems in the dan cer. In: Solo mon R, Min ton SC, Solo mon J, eds.
Pre ven ting dan ce inju ries: an inter dis ci pli nary pers pec ti ve. Reston VA: Ame ri can Allian ce for Health, Physical
Edu ca tion, Recrea tion and Dan ce; 1990. p. 103–31.
23. Mic he li LJ, Solo mon R, Solo mon J, etal. Low back pain in dan cers. Meds ca pe [in ter net]. 1999 [ci ti ra no 2015 Jan 18];
1 (3). Doseg lji vo na: http://www.meds ca pe.com/vie war tic le/717393
24. Ku ja la UM, Okan sen A, Tai me la S, et al. Trai ning does not increa se maxi mal lum bar exten sion in healthy ado -
les cents. Clin Bio mech. 1997; 12 (3): 181–4.
25. Gra co vetsky S, Kary M, Pitc hen I, et al. The impor tan ce of pel vic tilt in redu cing compressive stress in the spine
during fle xion-ex ten sion exer ci ses. Spi ne. 1989; 14 (4): 412–6.
26. Mi lan KR. Injury in bal let: a re view of rele vant topics for the physi cal the ra pist. J Ort hop Sports Phys Ther.
1994; 19 (2): 121–9.
27. Min den EG. The bal let com pa nion: a dan cer’s gui de to the tech ni que, tra di tions and joys of bal let. New York:
Simon & Schu ster; 2005.
28. Clip pin ger KS. Dan ce ana tomy and kine sio logy. Cham paign: Human Kine tics; 2007.
29. Mer ce des Mus hrush A. Genu recur va tum in dan ce trai ning: asses sing and addres sing the struc tu ral deformity
in dan cers [di plom sko delo]. India na po lis: But ler Uni ver sity; 2015.
30. Wil mer ding V, Kra snow D. Tur nout for dan cers: hip ana tomy and fac tors affec ting tur nout. Inter na tio nal Asso -
cia tion for Dan ce Medi ci ne and Scien ce [in ter net]. 2011 [ci ti ra no 2015 Nov 28]. Doseg lji vo na: https://c.ymcdn.com/
si tes/www.iadms.org/re sour ce/resm gr/im por ted/info/tur nout_for_dan cers_ana tomy.pdf
31. Lean der son C, Lean der son J, Wykman A, et al. Mus cu lo ske le tal inju ries in young bal let dan cers. Knee Surg
Sports Trau ma tol Art hrosc. 2011; 19 (9): 1531–5.
32. Fu FH, Sto ne DA. Sports inju ries: mec ha nisms, pre ven tion and treat ment. 2nd ed. Phi la delp hia: Lip pin cott,
Wil liam & Wil kins; 2001.
33. Co plan JA. Bal let dan cer’s tur nout and its rela tions hip to self-re por ted injury. J Ort hop Sports Phys Ther. 2002;
32 (11): 579–84.
34. Kra snow D, Wil mer ding MV, Stecyk S, et al. Bio mec ha ni cal research in dan ce: a li te ra tu re review. Med Probl
Per form Art. 2011; 26 (1): 3–23.
35. Hald RD. Dan ce inju ries. Prim Care. 1992; 19 (2): 393–411.
36. So lo mon R, Brown T, Ger bi no PG, et al. The young dan cer. Clin Sports Med. 2000; 19 (4): 717–39.
37. Wat kins RG. Lum bar disc injury in the ath le te. Clin Sports Med. 2002; 21 (1): 147–65.
38. Gre gory PL, Batt ME, Ker sla ke RW, et al. Sin gle pho ton emis sion com pu te ri zed tomo graphy and rever se gantry
com pu te ri zed tomo graphy fin dings in patients with back pain inve sti ga ted for spondy loly sis. Clin J Sport
Med. 2005; 15 (2): 79–86.
39. Zu panc O, Šara bon N. Bole či na v kri žu pri šport ni ku. Šport. 2004; 52 (1): 24–8.
40. Ali ce B, Viro slav MD. Acu te inju ries of the lum bar neu ral arch in ado les cents. Rad sour ce [in ter net]. 2011 [citi -
ra no 2015 Apr 23]. Doseg lji vo na: http://rad sour ce.us/lum bar-neu ral-arch/
41. Mic he li LJ, Wood R. Back pain in young ath le tes. Sig ni fi cant dif fe ren ces from adults in cau ses and pat terns.
Arch Pedia tr Ado lesc Med. 1995; 149 (1): 15–8.
42. Her man S, Anto lič V, Pavlov čič V, et al. Orto pe di ja. 2nd ed. Ljub lja na: samo zal.; 2006.
43. Ama ri R, Sakai T, Katoh S, et al. Fresh stress frac tu res of lum bar pedic les in an ado les cent male bal let dancer:
case report and lite ra tu re review. Arch Ort hop Trau ma Surg. 2009; 129 (3): 397–401.
44. Ire land ML, Mic he li LJ. Bila te ral stress frac tu res of the lum bar pedic les in a bal let dan cer. A case report. J Bone
Joint Surg Am. 1987; 69 (1): 140–2.
45. Par va ta ne ni HK, Nic ho las SJ, McCan ce SE. Bila te ral pedic le stress frac tu res in a fe ma le ath le te: case report
and review of the lite ra tu re. Spi ne. 2004; 29 (2): E19–21.
42 Ta nja Car li, Gre gor Reč nik, Mar ko Hanc    Ok va re led ve no križ nič ne ga dela hrb te ni ce pri ple sal cih …
43Med Razgl. 2016; 55 (1):
46. Gree ne TL, Hen sin ger RN, Hun ter LY. Back pain and ver te bral chan ges simu la ting Sche uer mann’s disea se.
J Pe dia tr Ort hop. 1985; 5 (1): 1–7.
47. Bo lin DJ. Eva lua tion and mana ge ment of stress frac tu res in dan cers. J Dan ce Med Sci. 2001; 5 (2): 37–42.
48. Doy le-Lu cas AF, Davy BM. Deve lop ment and eva lua tion of an edu ca tio nal inter ven tion pro gram for pre-pro -
fes sio nal ado les cent bal let dan cers: nutri tion for opti mal per for man ce. J Dan ce Med Sci. 2011; 15 (2): 65–75.
49. Doy le-Lu cas AF, Akers JD, Davy BM. Ener ge tic effi ciency, men strual irre gu la rity, and bone mine ral den sity in
eli te pro fes sio nal fema le bal let dan cers. J Dan ce Med Sci. 2010; 14 (4): 146–54.
50. Shah S. Caring for the dan cer: spe cial con si de ra tions for the per for mer and trou pe. Curr Sports Med Rep. 2008;
7 (3): 128–32.
51. Sa lo mon R, Salo mon J, Cerny Min ton S. Pre ven ting dan ce inju ries. Cham paign: Human Kine tics; 2005.
52. Bull RC, Roberts WO. Bull's hand book of sports inju ries. New York: McGraw-Hill; 2005.
53. Hyde TE, Gen gen bach MS. Con ser va ti ve mana ge ment of sports inju ries. Sud bury, MA: Jones and Bart lett; 2007.
54. Por ter DA, Schon LC. Bax ter’s foot and ankle in sport. 2nd ed. Phi la delp hia: Else vier Health Scien ces; 2008.
55. Bru net M. Uni que con si de ra tions of the fema le ath le te. New York: Del mar Cen ga ge Lear ning; 2010.
56. Brad ley M, Brzyc ki M, Cari son L, et al. The fema le ath le te: train for suc cess. Ter re Hau te, Ind.: Wish Pub lishing;
2004.
57. Bon ci L. Sport nutri tion for coac hes. Cham paign: Human Kine tics; 2009.
58. Twitc hett E, Angi oi M, Kou te da kis Y, et al. Video analy sis of clas si cal bal let per for man ce. J Dan ce Med Sci.
2009; 13 (4): 124–8.
59. Chil dren’s Hos pi tal Colo ra do, Ort ho pe dics Insti tu te [in ter net]. Auro ra: Chil dren’s Hos pi tal Colo ra do; c2015
[citirano 2015 Nov 29]. Doseg lji vo na: http://ort ho pe dics.chil drens co lo ra do.org/sports-me di ci ne–in ju ries/
sports-in ju ries-we-treat/dan ce
60. Ame ri can Guild of Musi cal Artists [in ter net]. New York: Ame ri can Guild of Musi cal Artists; c2007 [ci ti ra no
2014 Dec 2]. Doseg lji vo na: http://www.mu si ca lar tists.org/agree ments_dan ce.html
61. Rus sell JA. Pre ven ting dan ce inju ries: cur rent pers pec ti ves. J Sports Med. 2013; 4: 199–210.
62. How se J. Dan ce tech ni que and injury pre ven tion. New York: Rout led ge; 2000.
Pris pe lo 4. 1. 2015