IZDAJA POGODBENA SKUPNOST ČASOPISA »DOMAČE NOVICE« LENART Urejuje uredniški odbor: Franjo Mur-šec, predsednik — člani: Breda Štu-hec, Jože šuman, Franc šuman in Franček Štefanec — Odgovorni urednik: FRANČEK ŠTEFANEC — Uredništvo in uprava: Lenart v Slov. goricah Ptujska cesta 5 — Izhaja stalno na osmih straneh drugi in četrti četrtek v mesecu — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor št. 517-608-103 — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart — Tiska CP »Celjski tisk« Celje. Z večjo odgovornostjo izvajati gospodarsko reformo KAKO NAGRAJEVATI PO UČINKU V ČASU SLABE LETINE'.' GRADBENO PODJETJE IN DRUGI IMAJO TEŽAVE ZARADI STALNEGA NIHANJA CEN GRADBENEMU MATERIALU — »KLEMOS« IMA TEŽAVE Z NABAVO MATERIALA — V OBČINI BI BILA POTREBNA ENOTNA GOSTINSKA DELOVNA ORGANIZACIJA — KONKRETNA IN KRITIČNA OCENA GOSPODARJENJA V OBČINI. Na nedavni skupni seji zbora delovne skupnosti OS, občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta Lenart so kritično in konkretno razpravljali o izvajanju gospodarske reforme in samoupravnih predpisov v delovnih organizacijah v občini. Uvodne misli predsednika občinskega odbora SZDL Franja Murš-ca in diskusije so izhajale iz dejstva, da je potrebno v naših delovnih organizacijah z večjo od- Zasedanje občinske skupščine Več izdatkov kot dohodkov za kmečke zavarovance SPREJELI ODLOK O NAJNIŽJEM ZNESKU NAGRADE VAJENCEV NA OBMOČJU NASE OBČINE — POTREBNO BO ORGANIZIRATI MASOVNO TELESNO VZGOJO — KUD BODO MORALA VEČ SKRBI POSVEČATI VZDRŽEVANJU KULTURNIH DOMOV. Na 9. skupni seji obeh zborov skupščine občine Lenart, ki je bila 25. oktobra v Lenartu, je bilo podano poročilo o delu Zavoda za (Nadaljevanje na 7. strani) govomostjo izvajati gospodarsko reformo ter da se delovne orga-;Jzacije ne smejo uspavati na do sedaniih dosežkih. Poudarjeno je bilo, da z uvedbo svobodnega odkupa kmetijskih proizvodov, s katerim bo kmetijskim zadrugam odvzet monopolni položaj na kmetijskem trgu, bodo kmetijske zadruge v novem položaju. Zato bo potrebno temeljito proučiti novi položaj in se pripraviti na nove tržne razmere. S tem v zvezi bo potrebno še čvrsteje razvijati ko-operacijsko službo. Trenutno imajo naše kmetijske delovne organizacije še precej težav z nagrajevanjem zaposlenih v času slabe letine. V takih primerih je potrebno delati, kot če bi bila dobra letina, vendar pa potem ni dohodka. Omenjena vprašanja bo znatno rešila v lenarškem agrokombinatu nova notranja organizacija, ki jo uvajajo. (Nadaljevanje na 7. strani) POSPEŠENA REGULACIJA PESNICE — V prejšnji številki smo poročali, da je bila 23. oktobra v Go-čovi slovestnost ob zaključku glavnih regulacijskih del v dolini Pesnice za območje občine Ptuj. Vreme v zadnjih dveh mesecih omogoča pospešena regulacijska dela in bagerji že pridno kopljejo na območju naše občine. Na fotografiji levo vidite podpredsednika OS Ptuj Vladimira Vrečka, ki je imel ob nedavni svečanosti v Gočovi krajši nagovor. Na desni strani pa vidite bager je. ki kopljejo novo strugo Pesnice v bližini Matjašičevega mlina v Gočovi. ~ (Foto: F. Štefanec) Občanom čestitamo k Dnevu republike z željo« da bi dosegli še več delovnih zmag SKUPŠČINA OBČINE LENART OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS OZ POGODBENA SKUPNOST IN UREDNIŠTVO ČASOPISA »DOMAČE NOVICE« LENART DOBM I m /to sfcta | NEODGOVOREN ODNOS DO DRUŽBENE LASTNINE Na občnih zborih društev in na sestankih samoupravnih organov delovnih organizacij velikokrat govorimo o neodgovornem odnosu do družbene imovine. Po kulturnih in telesnovzgojnih domovih propada inventar, pod milim nebom rja uničuje zadružne kmetijske stroje, družbena stanovanja so slabo vzdrževana itd. Ce smo o tem samo razpravljali in stvari nismo izboljšali, potem nismo nič napravili. V naših kulturnih domovih, ki so po krajevnih središčih, se iz leta v leto nabere več inventarja. Zbira se staro pohištvo in obleke za igre, posebno veliko pa je napravljenih kulis. Ves omenjeni inventar morajo kulturno umetniška društva popisati, ga razporediti v garderobe in kulisar-nice, da ga bo možno ponovno uporabiti, ko bo za to potreba. Poedinci pa velikokrat delajo tako, da omenjene predmete razmečejo po ne- ustreznih prostorih, zob časa pa potem napravi svoje. Društva bi lahko prihranila veliko sredstev', če bi pri izdelavi kulis uporabila primerne dele, ki so že v kulisarnicah, ne da večinoma nabavljajo novi material. Tudi na opremo v dvoranah in klubih premalo pazimo. Po kotih ležijo polomljeni stoli in redki so, ki se spomnijo, da jih je potrebno popraviti. Veliko je takih občanov, ki ravnajo z družbeno opremo neodgovorno zato, ker mislijo, da to ni njihovo. Take soobča ne je potrebno spomniti na to, da je družbena imovina last nas vseh, saj smo jo mi ustvarili s skupnimi močmi in moramo z njo ravnati, kot da je naša osebna last. Niso redki primeri, da na prostem propadajo kmetijski stroji. Ce niso več uporabni, jih je potrebno čimprej prodati med staro železo. S tem bomo nekaj zaslužili in naše okolje bo lepše. Ce pa so stro- ji uporabni, potem jih spravimo pod streho in jih prej te meljito očistimo ter podma-žimo. V nekaterih družbenih stanovanjih je montirana oprema v kopalnicah in kuhinji. Nekateri stanovalci na to o-premo vse premalo pazijo. Rja in grobo rokovanje napravita z inventarjem svoje. Oglejmo si tudi stopnišča v nekaterih družbenih stanovanjih. Zidovi so odrti, otroci pa po njih pišejo in rišejo. Verjetno nekateri hišni sveti niso tako brez denarja, da ne bi mogli enkrat letno prebe-liti stopnišč itd. Ne smemo pa tudi pozabiti na pravilno vzgojo otrok. Navedli smo samo nekatere primere neodgovornega odnosa do družbene imovine z željo, da ta odnos popravimo. Na ta način bodo naša društva in delovne organizacije vedno bogatejše in lepše se bomo počutili v družbenih prostorih, ki so last nas vseh. PREPOČASNE PRIPRA VE NA J 42-URNI DELOVNI TEDEN Nedavno smo imeli v Jugosla viji dva pomebria uradna obiska. V zgodovini Jugoslavije je našo deželo prvič obiskal predsednik italijanske vlade. Ta obisk je bil posebno pomemben in so ga pri nas, kakor v ostalem svetu spremljali s precejšnjo pozorno stjo. Predsednik italijanske vlade Aldo Moro je bil pri nas kot gost predsednika ZIS Petra Stamboliča. V zadnjih letih imamo z Italijo dobre gospodarske stike, poleg tega pa je s to državo zelo razvit maloobmejni promet in se meja med Jugoslavijo in Italijo smatra za najbolj odprto v Evropi. Na obisku pri nas je bila te dni tudi partijsko-državna delegacija Ljudske republike Poljske, ki sta jo vodila prvi sekretar CK Poljske združene delavske partije \Vladyslaw Gomulka in predsednik ministrskega sveta ter član polibiroja CK PZDP Juzef Cyrankiewicz. Poleg pogovorov Z našimi predstavniki je delegacija obiskala tudi Skopje. Čete OAD so ponovno prevzele oblast v Santa Domingu, zaradi česar je prišlo do hudih demonstracij. Predstavniki petih ustavnih političnih strank so protestirali pri premieru Garcii Godoyu. Južno-vietnamski partizani se še vedno z uspehom borijo proti Amerikancem in sajgonskemu režimu. Ameriška letala pa so nedavno bombardirala demilitarizirano cono med Južnim in Severnim Vietnamom. Po določbah ženevskega sporazuma iz leta 1954 je v tej coni prepovedana sleherna vojaška aktivnost. O nedavnem bombardiranju je ameriški vojaški predstavnik izjavil, da gre »očitno za napako«. V Saigonu zaenkrat niso objavili nobenih podatkov o tem, koliko je žrtev. Omenjeno cono so ameriška letala letos že tretjič bombardirala. Funkcionarji ameriškega obrambnega ministrstva so sporočili, da se bodo oborožene sile ZDA v Južnem Vietnamu v začetku prihodnjega leta vnovič okrepile in da bodo štele kakih 200 tisoč vojakov in oficirjev. Zdaj je v Južnem Vietnamu približno 160 tisoč vojakov. Nedavno je bil v Ljubljani tretji plenum CK ZKS, ki je razpravljal o izvajanju gospodarske reforme. Plenum je poudaril, da je reforma dolgotrajen proces, ki ga ni mogoče na silo in v krat kem času do konca speljati. E-den njegovih najpomembnejših sklepov je, da je pri izvajanju reforme treba imeti v vidu vsa vprašanja, ki se med seboj prepletajo in ne samo posamična, ki so včasih kratkotrajnega značaja in neučinkovita. VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU REPUBLIKE »LEKARNA LENART« Seja Občinskega komiteja ZKS Lenart: Na nedavni seji Občinskega komiteja ZKS Lenart so navzoči poudarili, da so nekateri člani ZK premalo storili za doslednejše izvajanje nove gospodarske reforme. ^ mnogih delovnih organizacijah niso pristopili k analizam, da bi na podlagi njih prešli na boljše gospodarjenje. Delovne organizacije vse preveč čakajo na rezultate periodičnih obračunov in mislijo na podlagi teh pristopiti k bodočemu gspodarjenju. Na seji komiteja so podali pregled, kako so se nekatere naše delovne organizacije vključile v izvajanje reforme. Tako je Agrokombinat KZ Lenart pristopil k pripravi analize za boljše gospodarjenje dovolj zgodaj. Na podlagi te so prešli tudi na novo notranjo organizacijo. Tu so v administraciji ukinili 9 delovnih mest. Proizvodnega načrta ne bodo mogli izpolniti zaradi slabe letine. Vso skrb so posvetili štednji, Novinar: »Ste pri vas upoštevali vse skrite rezerve?« Direktor: »Še odkrite imamo neizkoriščene!" osebne dohodke pa so dvignili za 10,4 odstotke, ne glede na vzporeden dvig produktivnosti. Kmetijska zadruga Zg. Ščavnica—Velka je imela lani za okoli 10 milijonov dinarjev izgube. Vse kaže, da ta letos ne bo dosti manjša. Zadruga je sicer storila precej za zmanjšanje poslovnih stroškov in za povišanje storilnosti, vendar pa je precejšen vzrok za ponoven izpad v njihovi proizvodnji zaradi slabe sadne letine in zaradi zastoja pri prodaji goveje živine. Lani je bil h kmetijski zadrugi Zg. Ščavnica priključen obrat mariborskega agrokornbinata na Veliki, kjer je bilo zaposlene preveč delovne sile. Tako so 25 delavcev premestili v druge delovne organizacije. Osebnih dohodkov v tej delovni organizaciji niso dvignili. V trgovskem podjetju Potroš-nik-Izbira je v prvih mesecih izvajanja gospodarske reforme prodaja padla, v zadnjem času pa je že enaka prodaji pred reformo. V tej delovni organizaciji so se začela močno polniti skladišča v katerih imajo za 42 milijonov dinarjev več zalog kot lani ter jim zaradi tega primanjkuje obratnih Na seji zbora delovne skupnosti naše občinske skupščine, ki je bila 25. oktobra 1965 so izvolili za novega predsednika omenjenega zbora tovariša IVANA TRDINA. obratovodja usnjarskega obrata Slovenske Konjice v Lenartu. Dosedanja predsednica omenjenega zbora tovarišica Milka Kustec je šla na novo službeno dolžnost izven naše občine. Na isti seji zbora delovne skupnosti so tudi razpisali nadomestne volitve v skupini prosveta in kul- sredstev. V omenjeni delovni organizaciji posvečajo precejšnjo skrb vajencem, saj je od 80 zaposlenih kar 50 vajencev. Na zadnji seji občinskega komiteja so nadalje poudarili, da mnoge delovne organizacije še niso spremenile statutov in drugih samoupravnih aktov v skladu 7. novim zakonom o delovnih razmerjih. Prav tako pa delovne organizacije tudi niso pristopile k analizam o prehodu na 42 urni tednik ter bo potrebno po omenjenih vprašanjih v prihodnje več napraviti. Najbolje ima ta vprašanja urejena obrat usnjarske industrije Konus v Lenartu. Tu so tudi znatno dvignili proizvodnjo in so povečali izvoz. Navzoči so nadalje poudarili, da reforma prinaša spremembe tudi na področju družbenih služb in bo potrebno v zvezi s tem modernizirati občinsko upravo in druge službe. Komite pa vsem delovnim organizacijam priporoča, naj izboljšajo proizvodni proces, izboljšajo delovno disciplino, skratka naj se dosledno vključijo v izvajanje nove gospodarske reforme. tura, kjer je potrebno izvoliti novega odbornika namesto Milke Kustec. Nadomestne volitve bodo 13. decembra. VSEM OBČANOM ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL ZG. ŠČAVNICA SEJA ZBORA DELOVNE SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE Ivan Trdin novi predsednik zbora PRIPOROČILO DELOVNIM ORGANIZACIJAM, SINDIKALNIM PODRUŽNICAM IN ODBOROM SZDL Na nedavni seji zbora delovne skupnosti OS Lenart, občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sve ta so sprejeli naslednje priporočilo: 1. Problemi s področja kmetijstva, tako družbenega, kakor tudi s področja koopera cijske proizvodnje z zasebnim sektorjem, se naj na podlagi izdelanih analiz obravnavajo na posebej za to sklicanem zboru. Ta razprava naj bi bila organizirana v decembru letos in bi naj hkrati tudi služila kot osnova za dokončno sestavo družbenega plana in proizvodno finančnih planov kmetijskih delovnih organiza-zacij. 2. Pristojni organi družbenega upravljanja s sodelovanjem družbeno političnih organizacij in organi kmetijskih zadrug ter trgovskega podjetja naj proučujejo možnosti o skladnejšem poslovanju trgovin v kmetijskih zadrugah in trgovskem podjetju. 3. Pristojni organi družbenega upravljanja s sodelovanjem družbeno političnih organizacij in organi gostinskega podjetja Lenart ter Agrokombinata KZ Lenart naj proučijo možnosti in potrebo priključitve turistične postojanke Črni les gostinskemu podjetju ter v zvezi s tem potrebo po čvrsti organizaciji tega podjetja z zasedbo kvalitetnega gostinskega kadra. 4. Delovne organizacije naj 29. NOVEMBRA VABIMO NA VESELICO IN OB PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO GOSTILNA »MIRKO PLATAIS« JUROVSKI DOL OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAM OBČANOM IN SE PRIPOROČAM MARJAN VOGLAR DELAVNICA ZA POPRAVILO RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV Lenart, Ptujska cesta 15 KO SZDL JUROVSKI DOL ČESTITA SVOJIM ČLANOM OB 29. NOVEMBRU IN JIM ZELI VELIKO DELOVNIH ZMAG. ERNEST POLANEC PEČAR IN LONČAR IZ LENARTA ČESTITAM OBČANOM OB DNEVU REPUBLIKE IN SE PRIPOROČAM S SVOJIMI USLUGAMI takoj formirajo posamezne delovne skupine oziroma komisije, v kolikor take še ne obstajajo, za sestavo in uskladitev samoupravnih aktov in pospešujejo delo na tem področju. 5. Komisija za sestavo programa za prehod na 42 urni tednik naj pospešijo izdelavo programa. Delovnim organizacijam se priporoča, da se člani komisije udeležijo različnih seminarjev, ki jih organizirajo različne institucije. Delavska univerza naj skupno z delovnimi organizacijami prouči možnost organiziranja takšnega seminarja v občini. 6. V vseh upravah podjetij kot obračunskih enot se naj izdelajo kriteriji nagrajevanja, ki bodo zagotavljali osebne dohodke v sorazmerju z uspešnostjo ali neuspešnostjo poslovanja celotne delovne organizacije. Nagrajevanje posameznih delavcev v upravi naj bo pogojeno z uspehom in z vsemi tistimi kriteriji, ki bodo stimulativno vplivali na uspešnost poslovanja, kvaliteto dela in pridobivanje strokovne izobrazbe. Zmanjševanje zaposlenih v upravah pod jetij naj ne bo enostranska, marveč preudarna in zavestna akcija v smeri kvalitetnega izboljšanja dela in zasedbe delovnih mest s strokovnimi kadri. Novim kadrom, ki prihajajo iz šol, moramo dati možnost zaposlovanja, ne pa pred njimi zapirati vrata. 7. Valorizacijo osebnih dohodkov je potrebno pospešiti v okviru čvrstih analiz in realnih ocen bodočega razvoja gospodarske organizacije. ZDRAVSTVENI DOM LENART V SLOVENSKIH GORICAH ŽELI ZDRAVJE OBČANOM IN JIM ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE NADOMESTNE VOLITVE ZA POSLANCA ZA ORGANIZAC1 | SKO POLITIČNI ZBOR ZVEZNE SKUPŠČINE SO BILE 24. NOVEMBRA KOLOMAN BALAŽIČ novi poslanec Nedavno so volilne komisije pri občinskih odborih SZDL Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Lenart na ločenih sejah razpravljale o kandidatu za nadomestne volitve za organizacijsko politični zbor zvezne skupščine v 69. volilni enoti in so sklenile predlagati za kandidata KOLOMANA BA-LA2ICA, sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani. Omenjena) predlog so v naši ob- čini potrdili tudi na zborih delovnih skupnosti po delovnih organizacijah, ki so bili od 23. oktobra do 5. novembra. 24. novembra pa je bil Kolo-man Balažič izvoljen za poslanca na občinskih skupščinah 69. volilne enote. LENARCAM BODO DOBILI GASILSKO CISTERNO GASILSKE PRIREDITVE V POČASTITEV TEDNA POŽARNE VARNOSTI V CERKVENJAKU — PREDAVANJA O GASILSTVU PO OSNOVNIH ŠOLAH V nedeljo 24. oktobra je bil v dopoldanskih urah pred gasilskim domom v Cerkvenjaku zbor vseh operativnih gasilskih enot iz območja lenarške občine. Na zboru je bilo preko 80 gasilcev. Po predaji raporta poveljniku občinske gasilske zveze tov. Alfredu Pir-herju se je po Cerkvenjaku razvila gasilska povorka. Najprej so šli gasilci, nato pa gasilska vozila. Na povorki je igrala domača gasilska godba. Povorka se je ustavila v bližini zadružnega doma, kjer je bilo potem gasilsko tekmovanje. Že nekajkrat smo v našem listu pisali, da bi morali imeti vsaj v Lenartu gasilsko cisterno, po vsej verjetnosti pa jo bomo kmalu dobili. Gasilsko cisterno nameravajo kupiti od radgonskega gasilskega društva. Del sredstev je za cisterno pripravljena prispevati Zavarovalnica Maribor in to predvidoma 4 milijone in 500 tisoč dinarjev. Zavarovalnica Maribor je letos že dala 500 tisoč dinarjev prispevka za nabavo novega avto- mobila v Benediktu. Tako se bodo našim gasilskim društvom ob tednu požarne varnosti izpolnile nekatere dolgoletne želje. Naši gasilci v zadnjih letih veliko delajo po vprašanju preventive. Tako so tudi v tednu požarne varnosti imeli po osnovnih šolah enourna predavanja o nastankih in o ukrepih proti požarom. Od prvega do četrtega razreda so otrokom predavali učitelji, v ostalih razredih pa gasilski častniki in podčastniki. GOSTILNA »LEŠNIK JOŽICA« BENEDIKT JE OBNOVILA SVOJE LOKA LE IN JE ZALOŽENA Z RAZ- i NIMI DOMAČIMI JEDILI IN VINI. OBIŠČITE TA LOKAL IN NE BO VAM ŽAL! KOLOMAN BALAZIC se je rodil 1926. leta v Dolnji Bistrici v lendavski občini v kmečki družini. Kot dijak soboške gimnazje je deloval med kmečko mladino, posebno pa v društvu kmečkih fantov in deklet. V letu 1944 je sodeloval pri ustanavljanju odborov OF na Dolinskem in se vključil kot borec v Prekmursko četo. Po vojni je končal pravo in najprej služboval kot sodnik v Ljubljani, nato pa je bil izvoljen za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti. V okraju Murska Sobota je več let deloval kot javni in družbeno politični delavec. S svojim delom je mnogo prispeval zlasti k organizacijski in kadrovski utrditvi pravosodnih ustanov v Pomurju. SREDNJA VINSKA LETINA Ugodno povišanje cene mostu Na našem območju je največ vinogradov v Selcih in na območju Zg. Ščavnice. V Kmetijski zadrugi Zg. Ščavnica-Velka so trgatev opravili od 18. oktobra do 5. novembra. Zadnje sončno vreme je zelo ugodno vplivalo na kvaliteto grozdja in na dober potek trgatve. Omenjena zadruga ima 18 ha intenzivnih nasadov vinske trte na območju Sladkega vrha, Trat, Lo-kavca in Zg. ščavnice. Skupno z vinogradi, ki imajo še klasično vzgojo, imajo 35 ha posajenih z vinsko trto. Na tem območju pred-njačijo predvsem žlahtne sorte. Vinogradnike je razveselilo Kmetijska zadruga Zg. Ščavni-ca-Velka je imela letos zasajeno koruzo na 24 ha. Koruza je sedaj obrana in je bil pridelek dokaj dober. Koruzo bodo porabili za lastne potrebe. Letos so zgradili tudi pet večjih koruznikov, da bodo lažje spravili pridelek. Ima- dejstvo. da se je letos cena mošta dvignila od predvidenih 160 dinarjev za liter na 250 (pri stari ceni je zadruga v Zg. Ščavnici planirala izgubo.). Zadruga v Zg. Ščavnici bo oddala ves mošt v nadaljnje zorenje Vinagu v Maribor. Trgači grozdja so se letos pridno sklanjali nad grozdjem, tu in tam je bilo slišati pesem in vrisk. Kjer niso mogli dela opraviti sami, so poklicali na pomoč sosede ali v zadrugah sezonske delavce. Povsod je bilo zadovoljstvo, posebno živo pa je bilo, ko so na mizo prinašale kmetice gibanice, ocvrte piščance ali celo odojka . . . jo samo tri hibridne sorte koruze in vsako leto menjajo seme. Letos je bila ugodna jesen tudi za silažno koruzo in je bo imela zadruga v Zgornji Ščavnici kar dovolj za krmljenje krav mlekarje. Letošnje sušno vreme je zaviralo klitje pšenice. In bo pšenica zelo redka ter bo zaradi tega manjši pridelek. V KZ Zg. Ščavnica-Velka so letos posejali v roku 20 ha jesenske pšenice, vendar so zaradi omenjenih vzrokov zaskrbljeni nad pridelkom. Tu pravijo, da so resnične trditve strokovnjakov, ki pravijo, da v naših krojili pšenica ne uspeva najbolje. V kooperacijski proizvodnji je bilo na območju KZ Zg. Ščavnica-Velka posejanih 120 ha površin s pšenico. To pa je 80 odstotkov od planiranega. Kmetje v zadnjih Istih redijo več živine in tako poljedelska proizvodnja nazaduje. Zadruga je nudila kooperantom umetna gnojila, traktorske usluge in drugo. Čeprav so strokovne kadre na področju kooperacije skrčili, zaradi tega ni opaziti nobenega nazadovanja, ker kmetje kar sami prihajajo sklepat pogodbe po posameznih območjih, kjer se jim dajo potrebne informacije in reprodukcijski material. Slovo od Martina Pucka V nedeljo 24. oktobra se je številno članstvo gasilskega društva Gradišče poslovilo od svojega 61-letnega člana MARTINA PUCKA. Rodil se je 10. novembra 1883. Z 21. letom starosti je pristopil v članstvo gasilskega društva Gradišče, kjer je bil vseh 61 let zvesti član. V kroniki društva je .zabeleženo, da je sodeloval na 41. požarih, največ pri požarih v domačem kraju. Za požrtvovalno delo v gasilski organizaciji je dobil številna priznanja. Ni bil samo najstarejši gasilec v naši občini, temveč tudi daleč naokoli. Ob odprtem grobu se je v imenu gasilskega društva od pokojnika poslovil predsednik Ivan Perko. SREČANJF Napravil je več sto tisoč lončenih posod »Lončarjev je v naših krajih vedno manj«, nam je nedavno dejal 56-letni ERNEST POLANEC iz Lenarta, ki je edini lončar v naši občini in na širšem območju Slovenskih goric. Z lončarstvom se njegov rod bavi že preko 150 let, on sam pa 42. Lončarstva se je lotil takoj po končani osnovni šoli in je kmalu postal lončarski mojster. V njegovi delavnici je delalo včasih tudi po šest pomočnikov, danes pa mu pri delu pomagata še samo dva priučena lončarja. V Ernestovj delavnici je bilo v zadnjih 42. letih izdelanih preko 700 tisoč različnih glinenih posod in preko dva tisoč dvesto krušnih in drugih peči. Včasih so lončarji v naših krajih napravili veliko posod za mleko, skled, vrčev za vino in še in še ... V zadnjem času pa gredo v promet večinoma le cvetlični lončki in kamin peči. Lani so pri Polanče-vih v Lenartu izdelali 80 kompletnih kamin in 20 krušnih peči. Prodali bi jih lahko še več, vendar za to delo ni potrebne delovne sile. Peči montira po različnih krajih občine in izven nje Ernest sam in tako ostane na terenu cele mesece. Lani je montiral v Radgoni samo v eni stavbi 52 peči, v enaindvajset stanovanjskem bloku v Lenartu 42 peči, v Zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec okoli 50 itd. Polanec včasih tudi napreže konje in se odpelje na semenj v sosednje kraje. Včasih je lahko prodajal posodo na podlagi obrtniškega lista kjer koli, danes pa lahko to dela samo na prostorih, ki so dolo čeni za semnje. Delavnica v kateri izdelujejo pri Polancu glineno poso do in peči je že dokaj modernizirana, delo ki so ga morali prej opravljati ročno, opravijo stroji na lektrični pogon (mešanje in gnetenje gline). Posodo pa še vedno oblikujejo le spretne roke. Ernest pravi, da bi vzel v uk kakega vajenca. Verjetno mu ga bo uspelo dobiti, saj je ta poklic donosen. Želi tudi, da bi njegovo delo nadaljeval sin, ki še sedaj trga hlače v osnovni šoli., F. Š. Kmetijska zadruga Zgornja Ščavnica-Velka čestita vsem delovnim ljudem, posebej še svojim članom in kmetom kooperantom k Dnevu republike. Zadruga s svojimi delovnimi enotami vrši usluge in proizvaja kmetijske pridelke in to v lastni kooperacijski proizvodnji, živino, sadje in vino ter poljske pridelke. Vrši s svojim strojnim in avtoparkom usluge, dobavlja iz svoje gramoznice razne grumozne agregate, vrši usluge v valjčnem mlinu in oljarni na Tratah, kjer tudi prodaja vse vrste mlevskih izdelkov in olje, prodaja v svojih mesnicah v Sladkem vrhu, Jakobskem dolu in Zg. Ščavnici vse vrste mesa in mesnih izdelkov. *"Ko smo zjutraj vstali, sem šel po soseda. Ko je prišel, smo ga zaklali.c ko nobeden noče poslušati. Toda včasih vre v meni, ko gledam, kako ravnajo gospodarji z nami. Vse Mačke bi najrajši premlatil! Nekoč vendar mora biti konec teh vragolij. Če je bog pravičen, bi jih moral kaznovati, te oderuhe. Anza, v naši vasi se reveži preveč bojimo svojih gospodarjev. Še tega jim ne upamo povedati, da nam plačujejo premalo.« Franc je mislil o življenju drugače kot takrat, ko je prišel k Mačku. Prva leta je bil pastir. Pasel je živino na travniku ob Pesnici ali na obronku gozda. Ko je končal osnovno šolo, se je vozil s konji v mesto, da je pomagal iz-tovarjati težke zahoje sadja s parizarjev. Mačku je trgovina s sadjem vrgla težke tisočake. V mestu je od delavcev zvedel marsikaj. Počasi so se mu odprle oči in v Mačku je začel gledati drugačnega človeka. Nekateri kmetje so zavili v gostilno, kjer jih je bilo že precej, da se po stari navadi pred mašo okrepčajo. Na pragu gostilne se je pokazal Cmager in počasi korakal mimo njiju. (Se nadaljuje) STRELI NA MEJI