7. štev.
V Kranju, 24. svečna 4900.
I. lete.
Gorenjec.
Političen in gospodarski list.
izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kioni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Zakladi na Gorenjskem.*
(Dopis.) II.
Marsikaj bi se dalo pri nas glede na živinorejo še storiti, in marsikateri belič bi prišel v deželo več, ko bi se naši kmetje z vnemo oprijeli umne živinoreje. V tem oziru gredo živinorejcem nekatere poučne knjige precej na roko. Ce kaj koristnega in primernega bereš, premisli dobro in če se ti zdi izpeljivo, tedaj takoj poskusi to uporabiti. Kesal se ne bodeš, ker ti bode čestokrat prineslo dvojni hasek. Zatorej je treba opozarjati naše živinorejce na važne stvari, tičoče se kmetijstva.
Znano je, da živinoreja v naši deželi še n^ na oni stopinji, kakor bi si jo želeli in kakor se jo sedaj splošno izkuša povzdigniti in pospeševati. Največja zapreka, ki je dosedaj zavirala in ki še vedno zavira napredek v živinoreji, je neprimerno ravnanje z biki in pa njih majhno število. Naša kmetijska družba je že mnogo storila v tem oziru ter dajala kmetovalcem potrebne uasvete.
Vendar se ne da tajiti, da je pri našem kmetu ravnanje z bikom še največkrat zelo nedostatno -— naravnost rečeno — popolnoma napačno. Ravno kmetje so pa oni del prebivalstva, ki se največ peča z živinorejo, ter so vsled tega najbo.lj merodajni za prospeh živinoreje.
Posebno slab vpliv na živinorejo ima napaka, da se pri izbiri bikov za pleme ne gleda na rod ali raso in pa DA stariše bikove, ampak le na nizko ceno. Ali je bik velik ali majhen, mlad ali star, lepe ali slabe rasti, to je vse jedno, k večjem se nekoliko ozira na bikovo barvo. Dostikrat se rabijo za pleme prav mlade (enoletne), še nesposobne živali, in nasledki tega so, da pred časom oslabe, in večina krav niti breja ne postane; predno je lak bik v resnici Vabljiv za pleme, mora ga posestnik že za majhen denar prodali mesarju.
* Nadaljevanji' iz 1. številke «lJorenjca».
Veliko napak se zgodi pri oskrbovanju in krmljenju bikov, ker se gleda vedno le na to, da se ceneje izhaja. Kmetu navadno zadostuje, da bik le živi, kako pa živi. tega največkrat ne vpraša. Ker bika navadno ne vpregamo, ker ne daje mleka, ali pa ker tudi na drug način ne koristi, smatramo ga kot potrebno zlo, ne da bi pomislili, da ima ravno plemensko delovanje bika največji delež na prospehu živinoreje, kije pa pri nas glavni steber kmetijstva.
More li biti tako ravnanje z bikom koristno za živinorejca? Gotovo ne. Nasledki slabega krmljenja so čisto naravni ter se kmalu pokažejo: slaba teleta, veliko število neobrejenih krav in prezgodno izrabljenje bika.
Velika napaka je dalje skupna paša bika s kravami. Da se mi morda ne bode s katerekoli strani ugovarjalo, da delam krivico našim kmetovalcem, moram takoj priznati, da velika večina naših živinorejcev že po lastnem prevdarku ne dopušča tega. Vendar najdejo se še taki, ki delajo v tem oziru izjemo. Zatorej bi bilo hvale vredno, ko bi vsakdo po svojih močeh kazal bližnjiku, ki slučajno kaj takega trp:, na slabe posledice takega postopanja.
Cujmo, kaj pišejo strokovnjaki! Na paši je namreč bik dostikrat po cel dan izpostavljen pripekajočirn solnčaim žarkom ter ima na razpolaganje sto in morda še več krav. Dobijo se občine, ki imajo enega samega bika za par sto krav, ko bi jih k večjemu smelo biti petdeset. Večkrat se zgodi, da se v eni občini več krav ob jednem času poja ter mora vsled tega bik en dan oplemeniti pe več krav. Na ta način ostane mnogo krav jalovih, storjena teleta pa mala. Znan je slučaj, da je izmed osemdeset kravjih oteletilo le trideset. Da se vse take napake odpravijo, potrebno je torej, da se držanje bikov kakor tudi ravnanje ž njimi splošno zapove in tudi po tem v bodoče ravna. Dosti se najde ljudi, ki so proti temu, a občno mnenje je, da bode živinoreja šele takrat na boljem, kadar se bode za dobre bike povsod zadostno skrbelo. Pred vsem je treba doseči, da se da dovoljenje le onim bikom, ki so popolnoma sposobni, in da se med letom plemenski
Gorenjci, razširjajte svoj listi
biki tudi večkrat ogledajo. Premladi, kakor tudi prestari biki bi se morali izključiti. Posestnik bika naj bode le tak, ki jamči za dobro in pravilno ravnanje z bikom. Skupna
paša s kravami m- sme bili nikakor dovoljena, Število krav. ki pridejo na enega bika. bi moralo biti enkrat za Vgelej na sedemdeset omejeno. Dvomili ni, da bode s tem naša Živinoreja dosegla na svojem obširnem polju izdaten napi« 'dek.
Pri nas na Gorenjskem je zlasti za žrebce preskrbljeno in tudi v trm oziru bi bilo še mnogo pričakovali od naših kmetov-posestnikov, da dobro pazijo in se strogo dr/.* predpisanega jim ravnanja. 8« aadaljaje. j
V Kranju, <lne 24. svečna.
Slovanska krščansko-narodna zveza se je v četrtek s«š|;i Mil sejo. katero je sklical sedanji načelnik Zveze, državni poslanec Barvinski, da se posvetuje o političnem položaju.
K položaju. Cehi SO se izjavili glede na zasedanje državnega zbora, ki se je pričelo v četrtek, da Žele pač, da se - kakor smo že zadnjič med najnovejšimi vestmi poročali ■ obrani desnica, a pripravljeni so, delati vladi najstrožjo opozicijo, dokler ne uvede češkega notranjega uradnega jezika. Vlada gotovo ne bo izpolnila le češke Zelje, ker pri Spravnih konferencah navadno gleda, da bi kaj pridobila za Nemce, in posledica bo, da državni zbor postane nesposoben za vsako delo. ker Cehi ne bodo od-jenjali od obstrukcrje, in spravne konference pojdejo zopet povodi. Koiber Cehom še ni dal zadoščenja za storjeno jim krivico z odpravo jezikovnih naredeb. O tvoril se je državni zbor,  ne glede na to, da se pri spravnih
konferencah doslej še ni dosegel noben pozitiven uspeh, i prav kakor da bi se pod sedanjo vlado imeli goditi čudeži. Imeli bomo par burnih sej. nekaj obslrukcije in konec bo. da se razide državni zbor. in s tem pade tudi Korberjevo ministrstvo.
Nemški Mihelj na Štajerskem je po koncu, ker vlada baje namerava imenovati za slovenski Spodnji štajer slovenskega deželnega šolskega nadzornika,   (le seje vlada
PODLISTEK. Doktor Silvester.
Povest Spisal Podkrnski. VI.
Suzana je bila edini otrok gospoda Kosovskega Bila je še mladoletna, tiha devojka. Razvijala se je kakor mlada vrtnica v cvetočo krasotico. Bila je vitkega stasa. Iz njenega malega obrazka je gledalo dvoje milih oči, i/, katerih je odsevala rajska miloba. Kadar so se njene listnice uravnale v sladak smeh; videli so se njeni beli. majhni zobki. Suzana je bila v veselje in ponos svojemu OČetu, in oče jo je ljubil kakor punčičo svojega očesa; i:,;»j na ljubo je drago kupil vrt. katerega je poleg vrtnarja tudi Suzana oskrbovala. Gospodu Kosovskemu je srce veselja igralo, kadar je Suzana povila lep šopek cvetlic in mu ga prinesla.
Redno je zahajala Suzana na vrt, in lepo jo je bilo gledati, kako urno se je sukala po gredicah. Zdaj je tukaj pristavila količek, da veter ni poškodoval visoke virgine, lam zopet je bilo treba priliti vode. Kadar se je pa ulru-
res ustrašila onih par nemških mož v Gradcu, ki tako strašno grme proti temu imenovanju, tedaj pač. žalostno.
Dolenjeavstrijski deželni zbor je sklican na dan 21). t. m. da premeni volilni red za mesto Dunaj.
Na črnogorski meji bi Turki zopet radi izzvali kak boj. Pred kratkem je napadlo 150 oboroženih Turkov neko črnogorsko vasico. Kmetje so po hudem boju srečno odpodili Turke.
Vojna v Južni Afriki. Poročila z bojišč so jako gostobesedna. Angleški listi poročajo dan na dan vedno eno in tisto. Roberts jo razdelil svojo armado na več delov, ki slede Durom z raznih strani, da bi jih obkolili. «Slandard» že poroča, da je general French odrezal Dure proti Bloemfonteinu. Ta list že prorokuje, da je Cronje izgubljen. Drugi list zopet poroča, da je Cronje obkoljen od vseh strani. Najbolj verjetno pa bo, da stoje Buri še vedno v bližini Kimberleva ter se nikakor ne dado pregnati.
Dopis i.
Iz učiteljskih krogov Gorenjske. Kakor smo raz-videli iz dosedanjih številk « Gorenjca*, bode ta vedno pravi prijatelj nove šole in Učiteljstva. Gotovo se je vsak učitelj tega razveselil, ker je UVidel, da si učiteljstvo pridobiva vedno več somišljenikov in braniteljev; zato je naša dolžnost, da po svojih močeh podpiramo «Gorenjca*. To storimo s leni. da se v kolikor mogoče obilnem številu naročamo na list ter ga povsodi razširjamo. Tudi z dopisovanjem dobrih člankov bode «Gorenjcu» gotovo ustreženo. (Opomba uredništva: Prosimo!) Nekoliko časa ima že ta ali oni, da napiše kak članek. Gradiva dovolj! Kogar tare roka, katero vsak učitelj več ali manj občuti, naj potoži svojo bedo in nadlogo svetu. Saj imamo povsod dovolj ino ki vedó za naše gorje in tisto tudi upoštevajo. Dajmo spoznati ljudem, kako krivično ravnajo z nami. Namesto da bi bili nekateri hvaležni, ker hočemo vzgojiti iz njih otrok može, kateri bodo lahko stopili kot pravi možje med svet bodisi kot umni kmetovalci, rokodelci, delavci ali kar si bodi že, nas celo sovražijo, da celo zaničujejo. Toda ti širokoUstneži, ki nam hočejo kljubovati, kjer morejo, in če temu ali onemu učitelj ni  po godu, pa hajd tožit
dila, sedli sta Suzana in hišina Marta, ki je bila ob jednem tudi Suzanina tovarišica, na klop v utico ter se skupno veselili. Marta je bila zelo zgovorna; vedela je Suzani pii~ povedovati vedno dosti zanimivega. Suzana je prebirala tudi knjige raznih pisateljev, med vsemi pa ji je bil najljubši Jurčič, ki je znal tako lepo pripovedovati. Prebirala je njegove spise in ko jih je prebrala, začela jih je znova prebirati. Razen Jurčičevih spisov čislala je tudi Prešernove poezije, katere se je UČila na pamet.
Lepo, prijazno popoldne je bilo. Sonce je pošiljalo svoje zadnje žarke na zemljo in bližalo se je daljnim goram na zahodu. Suzana se je kakor navadno šetala po vrtu. utrgala tu pa tam kako cvetko ter jo povila v šopek.
Doktor Silvester je ravnokar vstopil v svojo sobo, vzel neko knjigo v roke ter jo prebiral za kratek čas. Ko se je lega naveličal, pomaknil je stol k oknu, gledal na vrl ter nečesa nemirno iskal. In ros zagledal je, česar je iskal ...
Suzana je prišla izza goste meje, držeč v jedni roki malo knjižico, v drugi pa šopek cvetlic. Doktor Silvester jo je z veseljem opazoval, in kamor se je obrnila, povsod
ga višjim oblastvom, naj ga spravi, kamor hoče, mi ne maramo zanj. ne napravimo mu nobene stvari. ti oholi prevzel neži bodo prej ali alej obžalovali svoje postopanje Sicer se pa ne udajnio, zastavimo vse moči in delajmo tako. kakor nam velevala ukaz in srce. Z ljubeznijo, ki jo gojimo do mladine in z možatim postopanjem, a ne s kleče* plaztvom. boilemo dosegli ugled in spoštovanje ljudstva.
Iz Lesec. Dne 1"». I. ni. se je tukaj vršil občni zbor podružnice "Slovenskega planinskega društva« za radovljiški okraj pri nič kaj mnogobrojni udeležbi. Žal, da se nekateri občnih zborov lako zelo boje. Ker je bil neumorno delujoči predsednik« gospod Hugon" Roblek, zadržan udeležiti se Zborovanja, predsedoval je podpredsednik, za hribolaztvo velezaslužni gospod župnik Jakob Aljaž. Iz tajnikovega in blagajnikovega poročila je razvidno, da podružnica Jako lepo napreduje. Tekom petih let svojega obstanka si je namreč pridobila 3260 kron 7 vinarjev čistega inietka. Dosedaj ima že štiri planinske koče, izmed katerih sebodeta dve šele prihodnje leto izročili njihovemu namenu. Podružnica je zaznamovala in poplavila že mnogo potov, a čaka jo še mnogo dela. Občni zbor se je posveloval, kje naj se postavi zopet novo koča in katera pota naj se popravijo; oziroma zaznamujejo« Gospodu predsedniku in blagajniku je občni zbor izrekel svoje priznanje z ozirorn na jako ugodno elru-tveno gmotno stanje.
Z Dunaja. »Žalostno je za narod, ako nima mož, katere bi slavil; toda gorje onemu narodu, kateri jih ima, a jih ne spoznava in časti!* Bliža se stoletnica Prešernovega rojstva. Živo gibanje je vzbudil ta važen moment med slovensko napredno mladino, zbrano v okrilju akademičnega društva «Slovenija* na Dunaju, katera je sklenila proslaviti svojega vodnika, svojega sotrpina. Kakor niarsikati i i slovenski dijak prej in pozneje, prišel je Prešeren s polnim srcem, a z nekoliko praznejšim žepom lela 1823, na Dunaj in se vpisal kot pravnik v matrike «almae matris Rudolflnae». Tudi njemu ni bil čas štirih let učenja na vseučilišču posut s cvetlicami, kar priča dejstvo, da si je moral z duhomornim poučevanjem v Klinkovvstromovem zavodu in Terezijanišču služiti grenak kruh in uživati Knafflovo ustanovo. Dne 27. sušca 1S28.1. je bil imenovan doktorjem prava. Tedaj se je poslovil od sladko-britkega
jo je spremljal njegov pogled. Nekaj se je godilo v njegovi duši, srce mu je nemirno bilo v prsih, in sam je priznal, da je to več kakor radovednost in navada . . . Hotel se je obrniti od okna, toda tega zopet ni storil, saj ni nič hudega, če gleda, kako se ta čedna stvarica kreta po vrtu. Kako bi se vendar mogel obrniti od prijaznega obrazka, ki ni kakor mrtva slika na steni, ampak živa podoba mladostne narave.
Kmalu pa mu izgine izpred* oči. Suzana je šla v utico. Izkušala je brati, — — pa ni šlo. Sama ni vedela, kaj ji je. Utopila se je v sladke misli . . . Lepe slike so se vrstile v njeni duši.
Ko je bila najbolj zamišljena, priplazi se tiho nekdo za njeni hrbet ter jo prime za roko. Ubogo Suzano iz-preleli groza in strese se od strahu.
Ko se ozre, vidi, daje bil vzrok njenega strahu doktor Silvester. Suzana je bila vsa izvini sebe, ker je tako nenadoma stopil pred njo, in sicer v tistem trenutku, ko je mislila nanj. Hitro torej vstane ter ga začne šaljivo oštevati.
«() vi, porednež, da morete tako neusmiljeni biti in me tako ostrašili!* _ Se nadaljuje.
dijaškega življenja in od mogočne stolice naše drŽave ter hitel s svojim bistrim duhom koristili svojemu bornemu narodu. - Le en pogled v »Spomenico o petindvajset-letnici slovenskega akademičnega društva •Slovenija* nam kaže, da je slovensko dijaštvo vedno slavilo spomin svojega največjega pesnika. S Prešernovo slavnostjo se je predstavilo mlado društvo leta 1869. dunajskemu slovanskemu občinstvu in s Prešernovimi večeri je združevalo zastopnike; vseh slovanskih narodnoslij v neprisiljeno soglasje. Sijajni so bili ti dnevi. In še sijajneja mora biti slavnosl stoletnice rojstva našega Prešerna, katera se bode vršila pod pokroviteljstvom Njega svetlosti Ivana grofa llarracha, dne 7. sušca t. 1. v veliki koncertni dvorani. Da se pa obnese ta večer dostojno tolikega genija, obračamo se do v domovini živečih Slovencev s ponižno prošnjo, da naj i oni s svojimi močmi podpirajo naše kulturno važno delo v tujem mestu. Vabila k slavnosti se že razpošiljajo. Program se objavi v slovenskih listih. Rado-voljni prispevki naj se blagovolijo pošiljati na naslov: «AkademiCno društvo ,Slovenija1, Dunaj VIII., Lederer-gasse 20».__Odbor.
Novičar.
N u Gorenjskem,
« Gorenjski Sokol je priredil minulo soboto v čitalničnih prostorih letos prvič svoj plesni venček. Le čestitati moremo odboru k tej srečni ideji. Mnogobrojni obisk iz vseh slojev domačega občinstva je najboljši dokaz, kolike simpatije uživa «Sokol» v našem mestu. Naravno je, da je bil pri .taki udeležili tudi gmotni uspeh plesnega venčka nenavadno ugoden. Dasi so piipTavc mnogo stale, bo le še nekaj ostalo za društveno zastavo, v nabavo katere se bo porabil čisti dohodek. Lepo uspela veselica j naj pa bo vrlemu društvu tudi v izpodbujo, da bo sedaj priredilo vsako leto v predpustnoni času večjo zabavo. Prepričani smo, da bi se sokolska maskarada obnesla istotako, če ne Še lepše. Morda jo prihodnje? leto učakamo ! — V natlačeno polni, po slikarju gospodu Ivanu Jagoelicu okusno okrašeni dvorani plesalo se je neprestano. Cili sokoli v lepih društvenih opravah so pokazali, da mnejo izvrstno telovaditi i na parketu. A tudi drugi raso zaostajali. Gim vee\a je bila vročina, tem vztrajnejše se je plesalo. Dražestne dame so bile lahko zaelovoljne z neumornimi plesalci! Prvo e-etvorko je plesalo okrog 40parov. K plesu je prav dobro in pridno svirala novomeška godba na lok. Bila je res lepa in neprisiljena zabava, vsekako i   najživahnejša v letošnjem predpustu.
Opozarjamo na današnji plesni venček «Narodne čitalnice v Kranju* in na jutrišnjo maškarado »Bralnega društva v Kranju*.
Požar. Dne 1K. t. ni. je nastal v shrambi za seno posestnika Franceta Skerjanoa v Stiski vasi, županija Cerklje, ogenj, kateri je v kratkem času uničil hišo in gospodarsko poslopje ter skedenj sosednega posestnika Janeza Grilca. Škerjancu zgorelo je troje govedo, koza in pes. Skupna škoda Škerjanca znaša 7400 kron, Grilca pa 1000 kron. Prvi je bil zavarovan za 600, slednji za 600 kron. Sumi se, ela je; ogenj zanetil bajtarjev sin Janez Pregled iz Stiske vasi, katerega so Škerjančeve hčere nekoliko trenutkov pred požarom videle teči oel shrambe, kjer je nastal ogenj. To je tekom osmih dni že drugi požar v Stiski vasi.
Poročil se je- geispod Ivan Košnik, realčni suplent v Gorici, z gospico Angelo Vavkenovo iz Ceikelj. Čestitamo!
Ubožni listi v kronski veljavi se dobé v novi tiskarni v Kranju.
I . V političnem okraju kranjskem so pričeli izvrševati j   obit v mesecu prosincu, in sicer: Franc Splihal v Škot j i
Loki kavarno. Ivan Zgaga v Davči in Jožef Verdi v Kokri gostilniški obrt. Janez Bergoni v Zgornjem Berniku, žganje-toč, Jane/. Bcnedičič v Železnikih in Jožef Zadražnik v Tržiču, črevljarski obli, Franc Kos v Poljanah trgovino s špecerijskim blagom, moko in žitom, .Marija Ažuian v Naklem trgovino /. volnenimi izdelki, Karol Vindišar v Kranju trgovino 8 svečami. Lovrenc Rebolj v Skolji Loki krojaški obrt, Andrej Kropar v Velesovctn, Peter Rebernik na Šentiirski gori in Jane/ Mravlje v Skolji Lokisejmarstvo.
V Tržiču je priredilo ondotno -Splošno delavsko bolniško in podporno di uši vo» v prostorih gospoda Ilemika Dobrina predpustno veselico, ki seje v prid društvenim namenom obnesla prav sijajno in povoljno.
Klub škofjeloških kolesarjev je imel dne 21. t. m. v prostorih bolela «Stemarje» svoj prvi redni občni /bor, pii katerem so bili v odbor Izvoljeni: L. Burdych, predsednikom, 1». Tballei-, podpredsednikom, J. Deisinger, tajnikom, A. Roman, blagajnikom. V. Bcnedičič, rednikom in orodjarjem. J. Kailta in .1. Kalau. namestnikom.
Narodna čitalnica v Skolji Loki bo zaključila letošnji prcdpusl vlorek s plesnim venčkom. Prihodnji ponedeljek bo plesna veselica otroških mask.
V Novi Oslici sta obhajala Janez Pagon in njegova žena Marija iz llobovš št. 1 biserno poroko ali šestdeset let, kar sla bila poročena. Oča Janez je star 82, mamica Micka pa SI let.   Oba sla še trdna, le sluh ju zapušča.
V Železnikih se je pojavila hripa (influença). Skoro je ni hiše. kj< r bi ne bilo bolnika, v nekaterih hišah pa so celo vsi družinski udje oboleli za lo boleznijo.
Razpisana služba. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranjskigori je razpisana služba sodnega sluga s plačo letnih sni) kron, 20 odstotkov aktivitetne doklade, pravico do službene obleke. Prošnje je vložili do ¿10. sušca 1001). I. na c. kr. predsedstvo deželnega sodišču v Ljubljani.
Vsled slutnje, da Jane/ Tomšič iz Tacna št. ;">;» ni umrl naravne siniti, temveč da g.i je Jane/. Sever iz Vižmarij tako hudo pretepel, so dne 11*. I. ni. odkopali Tomšiča 1er ga raztelesili. Umrl je namreč /a pljučnico.
Mengiški župnik gospod Ivan Zoreč je umrl.
Ôasten večer so napravili dne '2H I. m. člani salonskega orkestra v gostilni "pri S »kolu> v Kamniku svojemu ustanovitelju in vodju gospodu Viktorju Parmi,
Železnica Kamnik-Velenje. Štefanu pl. Daubachyju se je podaljšalo na eno leto dovoljenje /a tehnične priprave normalnoliriie železnice od Kamnika črez Šmartno, Mol. nik, Vransko, Gomilsko do Braslovč k železnici Cetje-Velenje. istočasno sme pričeti tudi priprave za ži leznično črto od Domžal črez Krašnjo, Blagovico, Št. (•/boli. Trojane do Braslovč.
Na  K l a 11 j s k c in Sploh.
V Ljubljani je ot voril g.Dragotin Hribar iz Celja prvo slov. niehanično-avtoinatično tvornico tkanin in pletenin.
Začasni odbor zavarovalnih potovalcev, agentov in naslavljencev se je sestavil v Ljubljani. Posvetovalni shod namerava sklicati o Veliki noči. kjer se naj vse potrebno ukrene. Gospode tovariše prosimo, da prijavijo svoje naslove, da jim bode možno pravočasno doposlati vstopnice. Prijave je pošiljali ua naslov: LeopoldGrûnfeld, zavarovalni uradnik v Ljubljani. Dunajska cesta št, BI.
V novomeškem okraju razsaja že več let hud legar, ki je zahteval že obilo žrtev. Glavni vzrok bolezni je slaba pitna voda.
K r i /. c m sveta.
Baron Adolf Rotšild je dne 7. I. m. umrl. Bojen je bil leta 1820. v Neaplju. Listi poročajo, da je daroval vsako lelo paiiskim ubožcem en milijon frankov. Njegovo premoženje zna a l'OD milijonov frankov,
Državni zbor.
V Četrtek, dne 22. t. m., seje zopet sešel državni zbor. Ministrski predsednik je razvil zanimiv in obsežen program. Povdarjal je, da sedanja vlada ne pripada nobeni stranki. Avstrijski narodi se morajo sporazumeti. Vlada bo izkušala rešili narodnostna vprašanja, a ne vseh prepolnih ločk povsod na listi način in naenkrat, ker se morejo ta vprašanja radi različnih razmer, reševali le vsako zdse. (Mi potrpežljivi Slovenci lahko še čakamo! Opomba Stavčeva.) Politična izvajanja je zaključil z zagotovilom, da bo varoval ravnopravnosl. in na to je razvil gospodarski program. Naznanil je zgradbo raznih železnic, med drugimi novo zvezo s Trstom črez Ture. Vlada hoče z vsemi silami podpirali industrijo, obrtnijo ter kmetijstvo In v to svrho predložili zbornici načrte novih potrebnih postav. Končno prosi, naj se narodnostni boji omeje vsaj toliko, da ne bodo trpeli kulturni in gospodarski interesi. — Takoj v prvi seji je predložil žele/nični minister n ičrf zakona za zgradbo novih železnic, za katere vlada zahteva kredita 344 milijonov kron. Nas zanima seveda zlasti druga zveza s Trstom, ki bo stala 182 milijonov kron. Ta proga bo tekla po vladnem načrtu črez Ture. Karavanke (od Celovca v Beljak. Jesenice in Bled), skozi Bohinjsko dolino, nadalje od sv. Lucije v Gorico in mimo Opčin »lo Sv, Andreja v Trst.
V včerajšnji (drugi) siji poslanske zbornice seje najprej vršil kratek prepir med predsednikom Fuchsotn in Schönere r-jem. potem pa med zadnjim in krščanskim socijalistom Bielohlawekoin, kije psoval tudi poslanca Kareisa z « Böhmischer Saiijud». Ta ga je hotel klofiilali, a zabranil je poslanec Dašiuski, Razpravljalo se je o rekrutnem zakonu in o nujnem predlogu glede piemogarskega štrajka. Pri govoru poljedelskega ministra, ki je tudi govoril o šlrajku, je nastal lak vriše na strani sncijalnih demokratov, da se je morala sija zaključili.        Prihodnja bo v ponedeljek.
Najnovejše vesti.
Dunaj 24. svcčnft. Dopoldne je imel ministrski svet sejo; Körber je na lo odpotoval v Budimpešto.
Dunaj 24. s večna. «Wiener Zeitung» objavlja, daje dr. Bilinski imenovan guvernerjem avstro-ogrske banke, sekcijski šef Winterstein pa pudguvernerjem. Dosedanji guverner Kant / je dob!I red železne krone I. reda, Winter-stein pa veliki križ Leopoldovegd reda.
Dunaj 24. svečna. V nižjeavstrijskeni deželnem zboru je poslanec Noske očital krščanskemu socialistu Schneiderju, da je ponarejalec štampilij. Schneider je razgrajal in obetal Nošketu zaušnico.
Kolonija 24. svečna. Roberts je v London brzojavil, da je sovražnika popolnoma obdal in da dobi v kratkem še novih čel.
Bruselj 2L svečna. 2000 Burov, katere so Angleži zajeli, je zopet ušlo.
London 24. svečna. V parlamentu se širi nepotrjena vest, da se je Cronje že podal.
Bruselj 24. svečna. Krüger je izjavil, da bodo Buri končno prav gotovo zmagali, četudi Angleži ujamejo Cronjevo vojsko. Na polu od Bloemfonteina doPretorije bodo našli Angleži 150.000 Burov, ki rajši umrjö, nego se Lidadö. Generala Botha in Meier hitita Crorijeu na pomoč. Cronjeva vojska je že zelo upehana 1er je imela velike izgube.
O priliki svojega odhodu v Bonno poslavljam se tem potem od
vseh prijateljev ill znancev, pri kateiili se osebno nisem poslovil.
46 Anton Skrivanek, kapelnik.
t3 s-\ 'y *~\ y J   X Župniku aa I 'i iuiski ivein pri Kranju se bodo v ^   ^' ■ sredo dopolnilne ob !». uri prodajale iz zapuščine pokojnega /upnika gngpodn Ivana Pavlica knjige (cel Valvazor) in Iii-na oprava. 4.r)
FV
45
IW-W
2317
Gospodarske stvari.
C. kr. kmotijska družba kranjska je predrugačila svoja pravila v toliko, da so pri pozna njenim podružnicam pravica nakupovalne in prodajalne zadruge, toda le izključno za gospodarske potrebščine.
Mlekarska zadruga v Šenčurju je napovedala konkurz.
Domača knjižnica.
"ZvonČek», list a podobami Za slovensko mladino, izhaja 1. dan vsakega meseca. Dosedaj sta izšle dve številki. Ta izbomi mladinski list ima bogato vsebino. Vnovič prav toplo priporočamo ta list.
«Slovenke>, glasila slovenskega ženstva. prva številka jo izšla v prav lepi obliki. Uredništvo med drugim pojasnjuje vzroke, zakaj se je prva številka zakasnela za več nesro mesec dni.
Tedenski sejem v Kranju dne 19. t. m.
Prignalo se je o24 glav goveje živine, (> telet, 86 prašičev. Pšenica 100 kilogramov 16 kron 60 vinarjev, proso l'M) kilogramov 15 kron, oves 100 kilogramov 12 kron, rž 100 kilogramov 15 kron 50 vinarjev, ajda 100 kilogramov 18 kron. tižol 100 kilogramov 21 kron, deteljno seme 100 kilogramov 1 10 kron.
Loterijska srečka dne 17. svečna t. 1.
Gradec:      7;;     61      2.">      19 GK
#### Hiša ####
v dobrem stanju, s tremi njivami, 12 mernikov posetve, gojzdoia, i/, proste loke proda v Drulovku (Spodnji Gaitej) pri Savi.
Ver se izve pri Marijani Likozar Istotam. 42
Prodajalnica ali skladišče (magacin)
odda se takoj v najem.
Kje? pove iz prijaznosti upravniitvo «Gorenjca*. 3<5
-3
Zahvala.
Za povodom bolezni in smrti nase iskreno ljubljene dobre matere, oziroma stare matere in tašče, gospe 44
Marijo Pavšlar rojene Jamnik
posestnice i. t. <l.
tolažbo in obisk v bolezni, za izraženo sočutje ter obilno spremstvo drage nam rajnee k večnemu počitku izrekamo tem potem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčno zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo gospodom c. kr. profesorjem tukajšnje Fran - Josipove državne gimnazije za mnogobrojno udeležbo pri sprevodu.
V Kranju, dne 17. svečna 1000.
oči ostali.
Žaluj
Zaloga „Belske kislo vode"
(Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Ran tu, Kranj, Savsko predmestje.
/ zaboj (50 steklenic) 8 kron 50 vinarjev.
Istotam se sprejme tudi 29—4 učenec iz dobre riiše, ki je dovršil vsaj dve srednji šoli.
trgovina z mešanim blagom tik župnijske cerkve v Kranju ^ y
priporoma
svojo zalogo raznovrstnih tkanin, zlasti 000  domačega platna 000
slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. .
14-4
Ob jednem opozarja na svojo
barvarijo v Kranju, Savsko predmestje št. 27.
Anton Rakove
tovarna usnja v Kranju
kupuje
sveže in snlie kože vsake vrste
.'59—2
po najvišji ceni.
Zahvala.
Dne 1. listopada sem jaz podpisani, zavarovan pri Dunajski zavarovalni družbi, pogorel in sem dobil vso zavarovalnino popolnoma izplačano. Pri cenitvi (šacvanju) se je posebno gospod Fran Ks- Sajovic iz Kranja zame potegnil in pripomogel, da sem vso zavarovalno svoto prejel, zato se mu tu javno zahvaljujem.
Ob enem lo pošteno in dobro družbo, katero gospod Fran Ks. Sajovic („pri Mubiju") v Kranju zastopa, vsakemu gospodarju najtopleje priporočam. 3—3
V Srednji Vasi pri Št. Juriju.
Andrej Fende po domače Jurček.
Potrjuje resnico: Matevž Barle, župan. Franc Okorn, svetovalec Jože Kristane
priča. 1 riča.
Tudi se naznanja, da ta družba sedaj najceneje postreže, in da daje vse natanko svete gospod Franc Ksaver Sajovic («pri Mubiju«) v Kranju.
Hi
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,017.186 kron 06 vinarjev.     Stanje hipotečnih posojil 1,312.924 kron 63 vinarjev. 35—3
$ f f f Tri T $ f t rr^Ff Tr t f f f f Tr t t t t tt Ti i t t tt i T
ki ima vesolje do tiskarstva, se sprejme v novi tiskarni nasproti mestni hranilnici v Kranju. Zahteva se vsaj par srednjih šol, katere so tiskarskemu vajencu neobhodno potrebne.
KAROL FLORIAN
trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem
v Kranju, glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih In drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) in galanterijskega blaga,
Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 14—7
Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta.
C. kr. pri v. avstrijska zavarovalna družba
prej SPRACHER, traven lekarne priporoča tvojo
največjo zalogo vseh vrst žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine, za neveste bogato izbir prstanov, brošk, uhanov i. t. d. 518—6
Zaloga optičnega blaga. — Darila za vsako priliko, orodje iz china-srehra, kakor tudi jedilno orodje.
CENIKI poštnine prosto.    Poprave se točno in ceno izvrše.
Več tisoč hrastičev r
na Dunaju
zavaruje najceneje in najsigurnejše proti škodi po.požaru pri premičnem iu nepremičnem imetju, proti škodi pri prevažanju blaga, nadalje za življenje na razne načine.
pripravnih za saditev, ima naprodaj posestnik v Vogljab, pošta Šenčur
Mih. Globočnik ml,, (lena po dogovora.
Natančnejša pojasnila dajo
RUDOLF KOKALJ
19—7   glavni zastopnik <>Dunav -a v Kranju.
11
i 1 I
1
1 11 i I I II 1 i 1 1 1
'=■8 1
~. o a Ch
¿•a
1 ti
ali s ^>
ctf i
C  g i
H -11 (0 s!
•a. Ji
MÉ
T3 .g -g
- - >co
* H S - o
.= ra
o t -o .!
c
v
O 1 ^ 1 co t
L- -
S t
co i
CD °
~ .a Q. *
k
.o —
»H
cd
ti O
M
U O
Ih
(d o
(-1
m
-d d
[ell M
I I
■ I
L3
I
mi
I
1
B
Glavna slovenska
hranilnica ■„ posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna na Kongresnem trgu št. 14 tik nunske cerkve ********* v Ljubljani ****************
sprejema in izplačuje hranilne vloge in 81 -4
■V obrestuje po 47s% *^BBB
od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilnične knjižice st; sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje pretrgalo,
Udaja iu udaga koiisoivij «Gorenjca«
Odgovorni urednik Qaiper Erien.
Tiska tiskarna v Kranju.