-----    506    -----
Politiški oddelek.
Konec leta.
Letošnje leto bliža se svojemu zatonu in prihodnja številka našega lista že izide v novem letu. Kakor je že navada, tudi letošnje leto za Slovence ni bilo veselo. Naše pridobitve na političnem polji so jako majhne. Pridobiti niti nismo mogli ljudskih šol v Trstu, Gorici in na Koroškem. Ljudska šola v Gorici je sicer na papirji pridobljena, Slovenci imajo v rokah razsodbo vseh instanc, a ta razsodba se še ni izvršila, ker merodajni organi nimajo dovolj odločnosti, da bi prisili goriški mestni zastop, da bi izvršil, kar se mu je zaukazalo. Kar se pa tiče ljudskih šol v Trstu in na Koroškem se pa Slovenci še nismo za korak približali vresničenju novih želja.
Jedina znatnejša pridobitev Slovencev v minulem letu je celjska gimnazija. Hud boj smo bili zanjo, a naposled se je le otvorila. Uravnana ni tako, kot bi bilo želeti, a Slovenci smo z malim zadovoljni, in se veselimo, ako nas le vlada ne tepe. Seveda celjsko pridobitev pa tudi višje cenimo, ker vidimo, kako bode v oči naše narodne nasprotnike. Predlagali so že v budgetnem odseku, da naj se opusti ali pa drugam premesti. To se seveda ne zgodi, ker je z obilnim obiskom dokazana potreba ta-cega zavoda v Celju.
Položaj Slovencev v deželnih zborih je pa jako slab. Zaradi hudih napadov nasprotnikov, morali so Slovenci ostaviti štajerski, tržaški, isterski in goriški deželni zbor. V goriški deželni zbor pojdejo Slovenci, kajti tukaj je razpor bolj gospodarsk in je upanje, da se bode na njih želje vsaj nekaj oziralo, če pa bodo mogli kmalu Slovenci sodelovati v štajerskem, isterskem in tržaškem deželnem zboru, je pa še jako dvomljivo in je mnogo odvisno od tega, kako stališče zavzame vlada. Mej slovenskim prebivalstvom se pa cesto izraža mnenje, da je najbolje, da Slovenci v te deželne zbore ne pojdejo, dokler se razmere kaj ne premene.
Na Dunaji je ob začetku letošnjega leta vladala koalicijska vlada, in lepo vzajemno so postopali konservativci, levičarji in Poljaki. Jedinost mej temi strankami se je pa razbila ob volilno reformo in celjsko vprašanje in odstopiti je morala vlada.    To je pa vsekako bil hud
v
udarec za zjedinjeno levico Sla je zlasti po vodi politična slava n)ih vodje Plenerja, katerega se je nekaj časa celo Taaffe bal. Obrabil se je popolnoma za svojega osemnajstmesečnega ministrovanja in zadovoljil se je z mestom predsednika skupnega najvišjega računišča in tako se za zmiraj odtegnil politiki.
Za levico je to hud udarec, ker nima mnogo sposobnih mož za vodje. Baron Chlumecky je prevzel vodstvo, a on ni mož, da bi mogel dolgo ohraniti jedinost mej stranko. Bolj demokratični elementi ž njim niso nič zadovoljni. Pa tudi cela vrsta drugih vplivnih levičarskih poslancev se  je  umaknila   političnemu   življenju.    Vedeli
niso nobenega pomočka, kako bi se mogel zabraniti daljši propad stranke, in so se umaknili. Predlagalo se je več nasvetov, kako bi se stranka preosnovala in poživela, govorilo se je, da vzame več socijanih točk v svoj program, a nič tacega se ni izvršilo, ker vse ovirajo skrivne moči židovskega kapitalizma. Židovski kapitalisti so bili povzdignili levico in kaže se, da jo tudi pokopljejo.
Na Dunaji je prišla ob ves vpliv, kar so pokazale volitve za mestni zastop, pri katerih je levica ohranila jedva tretjino mandatov. Do nekdanje popularnosti gotovo levica več ne pride, naj jo tudi vlade še tako podpirajo. Seveda Slovani se pa ne moremo posebno veseliti tega propada. Na mesto levičarjev stopajo sedaj življi, ki so nam še manj prijazni, krščanski socijalisti in nemški na-cijonalci, kateri celo močno gledajo čez mejo.
Po padci Windischgratzovem in kratki začasni vladi Kielmanseggovi prevzel je vlado Poljak Badeni. Kakšna bode njegova vlada, sedaj še nobeden prav ne ve, če tudi je že skoro tri mesece na krmilu. V svojih govorih je Badeni prijazen skoro vsem strankam, storil pa vendar še ničesa ni, iz česar bi mogli sklepati, na katero stran jo bode nagnil. Jedino to je gotovo, da sedanja vlada ni prijazna protisemitom, kar je pokazala s tem, da ni Luegerja priporočila v potrjen je za dunajskega župana.
Nekako so se zboljšali tudi odnošaji mej Mladočehi in vlado, a Badeni še vendar ni ničesar storil, s čimer bi znatno olajšalo to približanje. Še vedno je grof Thun za namestnika v Pragi, in ž njim se Mladočehi nikdar sprijazniti ne morejo.
Nastop Badenijeve vlade je naredil začetek nekemu preosnovanju strank. Pred vsem so nekateri nemški konservativci zapustili IIohenwartov klub, ki je vsled tega zgubil nekoliko svoj nemški značaj. Pripravlja se pot, da bi se v njem zjedili tuli vsi jugoslovanski Slovani. Tako bi postal ta klub po svoji večini nekak slovanski klub. To bi vsekako bilo le želeti. Seveda ovira uresničitev tega naš domač razpor na Kranjskem. Če je doma tako hud razkol mej obema slovenskima strankama, tudi na Dunaji ni lahko mogoče skupno delovanje. Zato pa mora vsak pravi rodoljub obžalovati naš domači prepir, ker utegne imeti slab vpliv na vso avstrijsko notranjo politiko.
Mej krščanskimi socijalisti, novo ljudsko katoliško stranko in nemškimi nacijonalci se pa vidno kaže neko približanje, če tudi se v verskih vprašanjih ne strinjajo. Res, da naravnost še nočejo priznati, kaj jih vkup vleče, a vidi se, da se pri njih kaže, da moč nemške narodne ideje premaguje njih druga načela. Pričakovali je, da se polagoma napravi velika nemškonarodna stranka.
Potrebno bi bilo, da bi tudi Slovani mogli proti taki nemški stranki postaviti podobno slovansko stranko. Žal, da ničesa ne kaže, da bi novo leto nam prineslo tako zbližanje. Mnogo se je že govorilo in pisalo o slovanski vzajemnosti, a v dejanskem življenji se pa še le premalo  opaža in to nas ne more  z veseljem  naudajati
Gotovo jedno najvažnejših vprašanj v avstrijski notranji politiki je volilna i> forma, in baš v tem vprašanji
-------    507    -------
v minolem letu nismo prav nič napredovati. Mej strankami se ni doseglo nobeno zjedinjenje. Nekaterim strankam bi pa bilo najljubše, da se to vprašanje sploh opusti. Njih želja se ni izpolnila. Sedanja vlada je tudi izdelala nekak načrt, a se ž njim prav ne upa na dan, morda se boji, da jo volilna reforma pokoplje, kot je že dve vladi.
Sploh je pa politični položaj sedaj v Avstriji silno nejasen, kakor je še jedva bil kedaj. Vse stranke bodo z nekakim upom, pa tudi z nekakim strahom stopile v novo leto. Vsa politična bodočnost je zakrita v nekako meglo, v kateri se vidijo neke nejasne podobe, ki dajo povod mnogemu ugibanju.
Tudi mi Slovenci od bližnje bodočnosti nič posebnega ne pričakujemo. Govori se, da bode Badeni vladal po načelih Taaffejevih, a zastonj bi pri nas kdo iskal tistega veselja, ki se je kazalo, ko je grof Taaffe bil nastopil vlado. Vidi se, da smo ta če s preživeli mnogo prevar, da nas lepe  besede več   ne  omamijo,  in da ho-
v
čemo dejanj. Želimo, da bi leto, katero nastopimo, za nas bilo ugodneje, nego je bilo minolo, predvsem pa želimo, da nam novo leto prinese domačo slogo, ki je prvi pogoj vsakemu narodnemu napredku,