Stev. 25.	Posamezna številka stane 20 vinarjev.	Leto 1.
Uredništvo in upraviiištvo v Velikovcu. List izhaja vsako sredo na štirih in vsako soboto na dveh straneh. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K. «MaHaHMam
Cene inseratorn: enostopna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
Kaj je s folksverovci?
Med nami je sicer nekaj ljudi, ki bi se sicer branili z vsemi štirimi, ko bi jih kdo silil v Avstrijo, a ki so obenem tako boječi kakor zajci. In to celovška gospoda prav dobro ve. Zato pa strašijo avstrijski podrepniki in podkupljeni agitatorji naše ljudi — s folksverovci. Ne le ženskam, ampak tudi moškim pripovedujejo, da se zbirajo ob meji folksverovci, da bodo napadli naše kraje itd. Žalostno je, da je sploh kdo med nami, ki je tako neumen, da verjame take oslarije.
Avstrija je pretekli mesec podpisala mir in se ne sme več vojskovati. Sicer je premajhna, da bi nam napovedala vojno. Če bi se pa navzlic temu predrznila storiti kaj takega, bi prelomila sklenjeni mir: morala bi se torej vojskovati ne samo z nami, ampak tudi s Francijo, z Anglijo, Ameriko in drugimi antantnimi državami. Ali bi ne bilo to smešno? Ali bi ne izgledalo to, kakor če pes laja na luno.
Avstrija dobiva zdaj živež od nas in od drugih držav. Kakor hitro bi napovedala vojno, bi ne dobila ne od nas ne od drugih držav niti enega krompirja, tako da bi morali ljudje v Avstriji v par dneh poginiti od lakote. Zajci, ali res mislite, da so dunajski ministri tako neumni, da ne znajo do 5 šteti?
Kaj pa, ko bi folksverovci udarili na nas kar na svojo pest?
Kdor je tako neumen, da kaj takega misli, ta pač zasluži, da bi mu jih kdo naštel nekam ne samo 25, ampak najmanj 25.000!
Spomladi sta Jugoslavija in Avstrija sklenili premirje. Dali sta si besedo, da se ne bosta več vojskovali. Celovška gospoda je takrat snedla besedo. Zato pa naše vojaške oblasti takim figa-možem ne zaupajo več. Nikar ne mislite, da naše vojaške oblasti ne vedo natančno, kje so folksverovci in koliko jih je. Žalibog ne smemo izdati, kaj so vojaške oblasti ukrenile (storile), če bi se res kdaj folksverovcem zmešalo v glavi in bi poskušali priti čez demarkacijsko črto. Toliko pa smemo povedati: naj le pridejo 1
če bi folksverovci začeli na svojo pest rogoviliti, tedaj niso več vojaki, ampak navadni roparji. In kaj da bi naši vojaki napravili s kakim folksverovcem, bi bi jim prišel v pest, tega vam Korošci, ki ste bili vojaki, pač ni treba praviti I
«
Nov list: „Koroško Korošcem.
Da bi ujeli kakega gimpelna, so začeli celovški pobalini izdajati nov list: „Koroško Korošcem." Imamo premalo prostora, da bi se natančneje pečali s to neumno cunjo.
Na to pa moramo -opozoriti, da ima ta novi list naslov:
Koroško Korošcem.
Štev. 1. Y Celovcu, dne oo oktobra 1919. Štev.l.
Če vidimo na kaki „hišici" napisano 00, vemo takoj, da je tam stranišče. Ta celovški list izhaja torej na — stranišču in je namenjen — za stranišče.
Sto let prepozno je prišel na svet.
V P. na Koroškem je župan g. L. Mož ima veliko dela, zato se ne čudimo, če je t>i 1 nekega dne tako raztresen, da ni vedel, da je od župana do učitelja ravno tako daleč kakor od učitelja do župana. Pač pa se čudimo, da je moralo šele okrajno glavarstvo tega gospoda poučiti, da župan ne razpolaga z učiteljstvom, kakor tudi ne razpolaga z duhovščino, urad-ništvom i. dr.
Gospodarske novice.
Tovorni promet v Avstriji.
Nemški listi poročajo, da je na avstrijskih železnicah zaradi pomanjkanja premoga ustavljen ves tovorni promet.
Davek na kruh.
Te dni sta bila dva kmeta iz naše cone v Volšperku. Tam so jima kmetje tožili, da morajo plačevati nekak davek od vsakega hlebca kruha, ki ga doma spečejo.
Ta dva kmeta sta bila prej zagrizena sovražnika naše države; ko sta pa prišla domov, sta zelo zabavljala čez Avstrijo. (Nam se to ne zdi posebno verjetno, toda v Avstriji je vse mogoče. Uredništvo.)
Avstrija na smrtni postelji.
Gospodarski in politični položaj Avstrije je tako žalosten, da so avstrijski politiki že obupali nad njeno rešitvijo. Tako je na primer te dni prinesel neki graški list članek z napisom: „Avstrija na smrtni postelji."
v
Avstrijska krona v Švici.
Medtem ko nima avstrijska krona v Nemčiji nobene veljave več, plačujejo v Švici za eno avstrijsko krono 4 vinarje.
Svarilo!!
(Ponarejeni bankovci.)
Ker je vrednost avstrijskih bankovcev tako zelo padla, da plačujejo že sedaj v Celovcu 2 kroni za 1 našo krono, so začeli v Avstriji žigosati nežigosani denar s ponarejenimi štarrv-piljami. Te bankovce je lahko spoznati, ker so rdeče žigosani in se štam-pilja ne da brati. Če se pa žig (štam-piljo) pogleda s povečalnim steklom, se razločno vidi, da ni prav nič napisanega, ampak da so same zapa-cane črtice. -
Kuhanje žganja.
Kakor smo poročali že 11. t. m., je deželna vlada v Ljubljani dovolila g. Iv. Baniču, višjemu komisarju v Velikovcu, da sme reševati prošnje za kuhanje žganja. Kdor hoče dobiti tako dovoljenje, se mora zglasiti pri najbližnjem oddelku finančne straže, kjer dobi nadaljna navodila, kaj naj stori.
Gospodarska pisarna v Velikovcu.
Za okrajno glavarstvo Velikovec se je ustanovila„Gospodarska pisarna".
Dopisi.
Dobrla vas. So še ljudje med nami, ki še vedno upajo, da bomo Korošci še kdaj avstrijski hlapci. Med ljudni, ki bi nas in naše otroke radi spravili v to nesrečo, je tudi gospa Wrienca, ki je doma iz Globasnice. Njeni stariši niti nemški ne znajo. Ta gospa prerokuje, da bo kmalu vse tako, kakor je bilo, in da bomo kmalu zopet pod Avstrijo. Ko je bil v Doberli vasi tabor, sc je norčevala in imenovala vso prireditev „cirkus".
Zoper našo državo hujska tudi Rapnik, posestnik v Mlinčah pri Rikarji vasi. Zlasti rad hujska ženske in jim laže, kako slabo da se nam bo godilo v Jugoslaviji, koliko da bomo morali plačevati itd.
Opozarjamo naše oblasti na take ljudi in zahtevamo, da jim pristrižejo strupene jezike.
Stran 2.
„KOROŠEC*, dne 25. oktobra 1919.
Stev. 25.
Tinje, Predragi Korošec! Redko je bilo dO sedaj slišati o nas, in še to, kar je bilo, ne najugodnejše. Temu so bili krivi razni hujskači, katerih se tu ne manjka in ki so nam posebno spretno namlatili nekaj prazne slame, od katere smo pričakovali zrnja. Precej časa je trpelo, predno smo spoznali svojo zasljepljenost. Nje posledice občutimo še danes v svojih žepih. To je bilo pa takole: Ko se je moral radi zamenjave prijaviti avstrijsko žigosani denar, mi tega nismo storili. Mislili smo: Tako vrednost, kot jo ima jugoslovanski denar, bo imel avstrijski tudi. Danes, ko je avstrijski denar brez vrednosti, težko občutimo izgubo. To nas je pa izpa-metovalo. Izprevideli smo, da prazna slama nikdar ne more dati zrna, da se ono, kar nam obetajo hujskači, ne more nikdar uresničiti. V Avstriji bi nas doletel ravno tak gospodarski pogin, kakor je doletel njo samo. Še je čas! Zato svarimo vse one rojake, ki morda se vedno pričakujejo zrnja ud avstrijske slame, naj se spametujejo, da jih ne zadene še večja nesreča kot nas.
Tinje. Da ne bo<yte mislili, da smo res taki zaspanci, smo se tukajšnji fantje in dekleta zbrali in se začeli učiti 2 igri, pri katerih se boste vsi iz srca nasmejali, ako nas pridete pogledat. Sedaj imamo šele priliko spoznavati, kako lep je naš jezik, ki so nam ga Nemci skoraj ukradli. Zato ga hočemo čuvati, in če treba, s silo. To v znanje vsem onim, ki mislijo, da nam je lačenbergarska Avstrija še vedno pri srcu.
Tiste, ki se radi smejejo, že danes opozarjamo na naši igri. Natančneje poročilo pošljemo pravočasno in upamo, da boste prišli gotovo k nam. Hočemo vsemu svetu pokazati, da hočemo tudi mi postati zvesti sinovi in hčere naše majke „Jugoslavije".
Potoče. V številki 21.je bila majhna pomota. Ni res, da je Potoče neinčurska vas. Res je samo, da so nekdaj Potočani volili večinoma z Nemci, da so pa sedaj kot marljivi kmetje zavedni Slovenci, ki so zavoljo izraza „nemčur" razžaljeni in ki ne marajo ničesar vedeti o Avstriji.
Žitara vas. Dne 5. t. m. je priredilo izobraževalno društvo „Trta" pri Mik-lavcu veliko ljudsko veselico, ki je prav dobro uspela. Zbrala se je tisočglava množica, nekateri so se pripeljali celo z okrašenimi vozovi. Vsi prostori so bili zasedeni. Videli srno v svoje veliko veselje tudi skoro vso inteligenco iz Železne Kaple in Doberle vasi; samo par avstrijskih podrepnikov je ostalo doma. Pevski zbori iz Železne Kaple, Rinkol in domači pevci so prav dobro peli. Tudi igralci „Županove Micike" so želi splošno pohvalo.
Dnevne novice.
Kdo je zgubil denar?
Med Velikovcem in Sinčo vasjo se je našla večja vsota denarja. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri Narodnem svetu v Velikovcu, ali pa pri najbližnjem občinskem uradu.
Sveče v Rožu. Dne 16. okt. je šla po železniški progi stara žena Urša Wankmiiller. Za njo je privozil vlak in jo je tako močno sunil v rebra, da je reva obležala mrtva.
Sveče v Rožu. Tobačno trafiko, ki jo je imela Ivana Kropivnik, je dobil invalid Ivan Waldhauser. Na Bistrici ima sedaj trafiko Martin Pasarič, ki je bil 4 mesece v Avstriji interniran.
Galicija. Dne 19. t. m. smo imeli v Galiciji „ohcet". Poročil se je posestnik Adolf Rautz iz Drabuiuiž z Ano Božič iz Klanč. Želimo jima obilo sreče v novem stanu 1
Razno.
Politične novice.
Labodska dolina.
Ljudje pripovedujejo, da so v Labodski dolini folksverovci. To pa ni res! Pač pa je prišla tja ena kom-panija 8. lovskega bataljona. Da ena kompanijane misli napasti Jugoslavije, je jasno. Pač pa smo izvedeli, da je avstrijska vlada poslala to kompanijo v pomoč avstrijskim orožnikom, ker se labodski kmetje upirajo rekvizicijam.
Petrograd padel.
General Judenič je zasedel Petrograd in pregnal boljševiško vlado. V mestu divjajo poulični boji.
Nova vlada.
Iz Belgrada poročajo, da je novo
vlado sestavil Davidovič. — čas je ! že bil.
Nova dunajska vlada.
Tudi Avstrija je dobila novo vlado. Dunajski list „Der Morgen" po pravici zabavlja, da ima tako majhna država, kakor je Avstrija, kar 19 ministrov, O) srečni kmetje !!
Prerojeni Korotan kliče!
Dolgo vrsto let je ječa! Korotan pod kremlji nemških mogotcev. Prišel pa je čas osvobojenja in prostosti.
Da pokaže svojo prostost tudi na zunaj, so si navdušeni mladeniči in mladenke občine Hodiše ob Vrbskem jezeru postavili nalogo, da hočejo pornejšini rodovom zapustiti zgodovinski spomenik osvobojenja Koroške s tem, da si postavijo v občini lasten društven dom, kjer se bosta vzgajala duh in delo. Spomenik pa mora biti vreden osvobojenja. Delno osvo-bojenje Koroške nas spominja na trpeče Primorce, ki zdihujejo pod krutimi Italjani. Zato prispevajte vsi Jugoslovani brez razlike! Tudi najmanjši dar bo dobrodošel kamen novi zgradbi. Naj vidi obujena Koroška, da je Jugoslavija velika!
Društva l Vaša dolžnost je, da zbirate pri društvu prostovoljne darove in jih pošiljale na „Izobraževalno društvo Zvezda'1 Hodiše ob Vrbskem jezeru.	Odbor.
Razglas.
_Nase prireditve.
' * " ....... ■.
Labod. Tabor se je sijajno obnesel. Naš shod je počastilo mnogo gostov. Gmotni uspeh je bil povoljen: prinesel je odboru in čitalnici čez 1000 K čistega dobička. Vojaška godba nas je do večera razveseljevala z raznimi umetnimi in narodnimi pesmimi. Izrekamo tem potom najlepšo hvalo vsem udeležencem, posebno vsem darovalcem, ki so nam pripomogli do lepega kapitala.
Spodnji Dravograd. V nedeljo, dne 26. t. m. je tu ljudska veselica.
V sredo, 29. oktobra 1919, se bo prodalo na javni dražbi v Velikovcu ob 11. uri dopoldne na živinskem trgu večje število zaplenjenih konj.
Posestniki, kateri se nameravajo udeležiti licitacije, morajo imeli od občine potrdilo, da rabijo konje za svojo domačo gospodarstvo.
Okrajno glavarstvo Velikovec.
Primešaj krmi Mastin! "^ij
'Enkrat na teden primešaj krmi pest praška*"**""^ Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na tedon. Prašek Mastin ie dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko j>a enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo'. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za i> mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 17'50 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(nattomazilo) uniči pri ljudeh garje, llšai, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 7 kron.
vekama Tiuikóo
Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža
É
on.
vža. j
Kje rasle najboljše grozdje? ('ïfjf n/sj)
Dober izgovor.
Policaj ustavi ponoči na ulici tri jante, ki so vpili in prepevali, ter jim reče: „Vsi trije z /nano v občinski zapor! Saj vendar veste, da je gospod župan ukazal, da mora ponoči vsakdo tiho in mirno domov." Eden izmed fantov pa se izgovdrja: „7 o je že res, gospod policaj, ampak gremo ie v drugo gostilno, ne pa domov!'
v
Širite povsod „Korošca"!
ZA SPOMIN.
Slovenski umetnik Sevec je izdelal plaketo našega rešitelja generala Maistra. Plaketa je jako lepo izdelana in se lahko nosi kot brošo ali pa znak. Cena 5 kron. Dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Naroča se pri Narodnem svetu za Koroško v Velikovcu.
|-/\fon Kdor 'ma ^e vse številke lista iVUIUldll. „Korotan" naj jih blagovoli proti odškodnini poslati na upravništvo „Korošca", ker jih nekdo nujno potrebuje.
Slovenka, se takoj sprejme. V,eč pove uredništvo „Korošca".
Prodajo in nakup posestev posreduje odvetniška pisarna v Velikovcu. Fran Kandare.
Koroški oče in koroška mati, sta že naročila svojim otrokom priljubljeni mladinski list „Mlado Jugoslavijo"?
loirlHli*. „Narodni <iv»»« v Vtilkovgu. — Urtxlulb • *. Mm«««-!» — Tiate« Af. Xiuu*««, V«ilUuv»i>.
I