Lel« 11.	Celovec, 6. avgnsla 1948	Slevilka 32
Nazaj
k virom življenja
Zadnja vojna je povzročila grozotno razdejanje. Nešteto domov, vasi je požganih, nešteto ljudskega premoženja uničenega. A kakor je tvarna škoda neprecenljiva in marsikje nepopravljiva, je še strašnejša rana v življenju našega naroda izguba tolikerih svojcev, mladih mož in žena in celo otrok, ki so bili iztrgani iz družinskega kroga ali pa so se tudi iz lastnega nagiba žrtvovali za domovino ter v vojni vihri izgubili življenje! Kako tožijo slovenski domovi! Če tega toliko ne občuti občestvo, pa za izgubljenimi jokajo domači. Morda je desetina, če ne celo sedmina našega naroda v tej vojni na raznih frontah, po taboriščih in ječah dobesedno izkrvavela. Za naš mali narod je to strahoten udarec.
K strašni škodi na ljudskem premoženju in izgubi ljudskih življenj pa moramo še prišteti tudi kulturno škodo, ko nam je sovražnik uničil ali odvlekel toliko knjig, podrl toliko svetih znamenj in svetišč, predragocenih dokazov naše narodne in verske kulture.
Sledove pretekle grozne vojne pa čutimo tudi v svojem lastnem življenju: na eni strani telesno obnemoglost in živčnost, na drugi pa propad duhovnega življenja. V vojni vihri človek le prerad posurovi, ljudska poštenost globoko zdrkne, misel na višje, na Boga in večnost se celo v dobrih nekam zamegli.
Te vojne je konec. Toda ni konec nadlog, ni konec človeških strasti. Radi bi obnovili svoje domove, pa toliko težav! Kako težko je današnji čas oskrbeti samo družino z najpotrebnejšim, s kruhom in obleko! Kdaj se bodo zopet dvignile porušene hiše in požgane vasi? <— A to še ne bo vse. Dom, družina bo morala biti tudi hiša notranjega zadovoljstva, prave živi jenske sreče! Te pa ni in ne bo brez Boga. Le vera v Boga in resnično, dosledno izpolnjevanje njegovih zapovedi more tako posameznika kot vso človeško družbo uravnovesiti, se pravi: zopet vrniti k pravi poštenosti, notranjemu miru in zadovoljstvu. Res je človeška narava nagnjena bolj k slabemu in je treba ogromnega truda za pravo krepostno življenje, vendar v svojem življenjskem duhovnem boju nismo osamljeni. Zato vsi k božjim vrelcem — nazaj k življenju po veri. Tu je prvi in neogibno potrebni vir pravega krščanskega duha, tu se more in mora začeti obnovaso-dobnega človeka, sodobnega kristjana!
Današnji čas zahteva globokih in doslednih kristjanov, polnih božjega življenja in božjega duha. Le taki kristjani bodo v svojih družinah, v svojih vaseh, v svojem okolju luč, „mesto na gori“, prvi in pravi zgled in živa pobuda zaduhovno obnovonaroda.
B. V.
Vrnitev vojnih ujetnikov
Pri sprejemu avstrijskega zastopnika na podonavski konferenci g. Orsini=Rosen= berg=a je jugoslovanski zunanji minister g. Simič izjavil, da bo Jugoslavija do konca tega leta odpustila vse avstrijske vojne ujetnike.
Zahod in Vzhod
sta se srečala v Moskvi
V ponedeljek zvečer je bila v Kremlju konferenca, ki je trajala dve uri, kateri so prisostvovali: predsednik ministrskega sve= ta SSSR g. Stalin, zunanji minister SS3R g. Molotov in diplomatski predstavniki Ve= like Britanije, Združenih držav Amerike in Francije.
Na konferenci so obravnavali vsa vpraša» nja oziroma težkoče sedanjega položaja. Prav tako so poizkušali, da najdejo za vse primerno rešitev.
Takoj po končanih razgovorih v Kremlju so imeli zastopniki Velike Britanije, Zdru= Ženih držav in Francije daljši razgovor v prostorih ameriškega poslaništva.
O razgovorih ni bilo izdano nikako urad» no poročilo in ga tudi v kratkem ne priča» kujejo.
Vsi sovjetski listi kakor tudi'radio so objavili uradno poročilo o sprejemu diplo» matskih zastopnikov zahodnih velesil pri
Stalinu, toda brez kakršnega koli komen» tarja.
K razgovorom poroča diplomatski za» stopnik britanske poročevalske službe »Reuter«: Prvi predpogoj za nadaljnje raz» govore glede Berlina bo tvorila določitev podrobnega dnevnega reda pri sestanku med zahodnimi velesilami in Sovjetsko zve» zo, kakor tudi določitev pogojev, pod ka= terimi bi bilo možno obnoviti zveze med Berlinom in zahodnimi predeli Nemčije.
Poročilo o posvetovanjih v Kremlju je vzbudilo v političnih krogih mnogo živah= nega zanimanja. Nadaljevanje pogajanj pričakujejo z veliko nestrpnostjo, saj so si vsi politiki edini v tem, da ne gre trenutno le za usodo Berlina in Nemčije, temveč za svetovni mir.
Sovjetski časopisi so pod velikimi naslovi objavili uradno poročilo o razgovorih med Stalinom in zastopniki zahodnih velesil. V poročilu, ki obsega 45 besed, je prvič ome»
. . . in v Beogradu
Beograjska konferenca o plovbi po Do» navi je bila otvorjena z ostrim napadom sovjetskega delegata g. Višinskega, ki je obdolžil predstavnike zahodnih sil, da so stavile drugim državam ultimat o sprejetju konvencije iz leta 1921.
Britanski delegat je odgovoril g. Višin» skemu in ovrgel njegove trditve, ter ga spomnil na to, da ne gre na konferenci za zasliševanje obtožencev, ki bi morali odgo» varjati sodišču, temveč za mednarodno kon» ferenco. Dodal je tudi, da so zahodne sile uverjene o svojih pravicah pri urejevanju podonavske plovbe in da se tem pravicam ne nameravajo odreči.
Predstavnik Združenih držav Amerike je v celosti podprl izvajanja britanskega za» stopnika.
Naslednji dan je g. Višinski predložil načrt nove donavske konvencije, ki vsebuje 42 točk in protokol. Ta konvencija ni za zahodne sile nesprejemljiva, razen točke 41, katere zahodne velesile ne morejo sprejeti.
Sovjetsko delegacijo, ki je prišla na kon» ferenco v izredno velikem številu, podpirajo zastopstva vzhodnoevropskih držav. Na ta način misli sovjetska delegacija, da bo lab» ko z večino glasov na konferenci odloče» vala. Sovjetska delegacija razpolaga s sed» mirni glasovi proti trem glasovom zahodnih velesil.
Iz Washingtona javljajo, da so Združene države mnenja, da je nesmisel, če Avstrija prisostvuje konferenci le kot opazovalec.
Organizacija Združenih narodov je pred»
Možnost prekinitve demobilizacije britanskih vojnih sil
Britanski zunanji minister Bevin je v ne» kem zelo važnem govoru, ki ga je imel pred parlamentom, rekel, da je britanska vlada pripravljena podvzeti vse mere, katere bi bile v sedanji situaciji proti sovjetskim blokadam v Berlinu potrebne.
Izjavil je, da se bo v prihodnjih dneh od» ločilo ali naj se nadaljuje z demobilizacijo onih 20.000 ljudi, ki bi morali biti razre» šeni «'ojaške službe, ali če naj se ta demo» bilizacija prekine. Kljub temu pa, je dodal, da upa, da bo sedanji spor rešil diplomat» skim potom.
lagala za donavsko konferenco svojega po» sebnega opazovalca. Predlog so podpirale Velika Britanija, Združene države in Fran» cija, dočim je bila Sovjetska zveza proti.
Jugoslovanski radio podpira težnje so» vjetske delegacije in napada zahodne vele» sile ter jih dolži imperialističnega za» držanja.
Sovjetskega delegata na beograjski kon» ferenci g. Višinskega je pričakoval na le» tališču jugoslovanski zunanji minister g. Simič v spremstvu drugih Jugoslovanov. Nasprotno pa sta bila g. Clementis, Češko» slovaška in ga. Ana Panker, Romunija, zelo hladno sprejeta. Posebno Ani Panker, ki je v teh dneh priobčila posebno oster članek v zadnji številki Kominforminega glasila, so Jugoslovani jasno pokazali, kako so oni ta članek sprejeli.
Dosedaj še ni bilo objavljeno ali name» rava maršal Tito ali kakšna druga uradna osebnost prirediti sprejem na čast gostov.
Perzijski šah (levo), ki je prišel na povabilo angleškega kralja v Anglije, v razgovoru s kraljem Jurijem.
njen tudi posebni zastopnik Velike Brita» nije Frank Roberts, ki se mudi v Moskvi.
Diplomatski sodelavec londonskega radia poroča, da je namen diplomatskih zastopni» kov v Moskvi prepričati Stalina, da žele za» hodne velesile sodelovati s Sovjetsko zve» zo, vendar hočejo poprej doseči odstranitev berlinske blokade. Zastopnik Velike Brita» nije je prejel od zunanjega ministra Bevina daljnosežna pooblastila, ki mu dovoljujejo tudi pripravo novega sestanka štirih zuna» njih ministrov.
Poveljnik letečih superlrdnjov v Angliji
Ameriški urad za zrakoplovstvo je obja» vil, da bo prispel v Anglijo generalmajor Johenson, ki je doslej poveljeval petnajsti zračni sili v Koloradu Spring, in bo tu prevzel nadzorstvo nad supertrdnjavami. Neposredno bo podrejen generalnemu po» ročniku Le May=u, ki je poveljnik vseh zračnih sil USA v Evropi in katerega glav» no poveljstvo je v Nemčiji.
Szakasi s — novi predsednik Madžarske
V	torek dopoldne so v madžarskem par» lamentu izvolili novega predsednika Mad» žarske republike. Za novega predsednika je bil izvoljen Arpad Szakasits. Med glasova* njem so se člani opozicije umaknili iz sejne dvorane.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
XIV. dmpqada v £eadmu
Angleški kralj Jurij je ob najlepšem vre» menu pred 82.000 gledalci otvoril svečano XIV. olimpijado na stadionu Wembley v Londonu.
Kralj se je rokoval z vsemi člani olimpij» skega odbora, potem pa je prisostvoval mi» mohodu 58. narodov, ki jih je vodila Grčija. Gledalci so navdušeno pozdravljali zastop» nikc raznih narodov.
Ko je šla mimo poslednja skupina, je kralj razglasil, da se začenjajo olimpijske igre. Nato so zadonele trobente in spustili so 7000 golobov kot znak miru in v spomin na stare grške olimpijske igre, o katerih so takrat leteči golobi seznanjali svet.
Potek olimpijskega tekmovanja samega je prinesel za športni svet mnogo prijetnih presenečenj. Živahnost in veliko število gledalcev pri posameznih tekmovanjih pri» čata, kako zelo je v današnjem svetu pri» ljubljena gojitev lepega športa.
Posamezni tekmovalci so pokazali nekaj prav lepih uspehov. Tako je avstrijska za» stopnica Herma Bauma postavila nov oiim» pijski rekord v metu kopja, ki ga je vrgla 45,57 metrov ter tako priborila za Avstri» jo prvo zlato kolajno.
V	metu krogle je dosegla najboljši us» peh Amerika. Njen predstavnik 'Vilije Thompson je z metom 17,12 metrov posta» vil nov olimpijski rekord. Tudi pri teku na 200 metrov je zmagala Amerika, ki je za» sedla obe prvi mesti.
V	torek zvečer sta angleški kralj in kra» Ijica priredila svečan sprejem na čast na» rodom, ki se udeležujejo letošnjih olimpij» skih iger.
H Po zemeljski obHJ
MADŽARSKA
Doslednost komunistične politike v drža» vah pod sovjetskim političnim območjem se je pokazala poslednje dni tudi na Madžar» skem. Iz doslej še nepojasnjenih vzrokov je v petek popoldne nenadoma odstopil predsednik madžarske republike Zoltan Tildy. Bivši predsednik je v svojem pismu predsedniku parlamenta izjavil, da njegov odstop ni političnega značaja, temveč v zvezi z aretacijo njegovega zeta, madžar» skega poslanika v Kairu — Viktorja Csor» noky»ja. Csomoky je bil aretiran v Budim» pesti, ko je hotel zapustiti svoje stanova» nje. Obtožujejo ga špijonaže in veleizdaj» stva.
Odstop predsednika madžarske republike je vzbudil veliko politično razgibanost v zahodnih državah. Ameriški vladni krogi vi» dijo v njegovem »prostovoljnem« odstopu začetek novega obdobja čiščenja v vzhodnih državah Evrope. Sovjetski sateliti streme že nekaj mesecev za tem, da po navodilih Kominforma očistijo upravni aparat vseh nekomunističnih politikov, čeprav so ti že dolgo dobo sodelovali s komunizmom in sle» po izvrševali njegova navodila.
JUGOSLAVIJA
Češkoslovaški poslanik v Beogradu, Jtfi Taufer, je protestiral pri namesniku jugo» slovanskega zunanjega ministra' zaradi nad» legovanja jugoslovanskih policijskih ob» lasti ob priliki njegovega potovanja z ne» ko jugoslovansko izletniško ladjo. Namest» nik jugoslovanskega zunanjega ministra je izrekel svoje obžalovanje nad dogodkom in izjavil, da bo o incidentu izvedel preiskavo ter poslal poslaniku pismeno izjavo in izid preiskave.
Takoj po zaključku V. kongresa KPJ je bilo objavljeno, da so vse države, ki spada» jo v območje Kominforma, naročile vsem svojim mladinskim organizacijam, da takoj prekinejo vse nadaljne stike z Jugoslavijo. Tudi Sovjetska zveza nadaljuje s svojimi napadi na Titovo politiko. Moskovska »Pravda« piše, da se Titov režim vedno bolj približuje fašističnim metodam.
Uradno glasilo KP Romunije »Scanteia« je objavilo pismo bivšega jugoslovanskega poslanika v Bukarešti, Radonja Goluboviča, ki se po svojem odpustu ni hotel vrniti v Jugoslavijo. Pismo pravi med drugim:
»V preteklih mesecih se nisem zavedal (lejstva, da se je vodstvo naše Partije s to» varišem Titom na čelu oddaljilo osnovnim načelom proletariatskega internacionalizma ter stopilo na pot nacionalizma. Šele ob zadnjem kongresu KPJ mi je postalo to jasno. Kongres je pokazal da CK KPJ še nadalje zasleduje stremljenja, ki še nadalje poglabljajo prepad med KPJ in KP Sovjet» ske zveze in drugih držav. V komunistični stranki Jugoslavije vlada odkrito nasilje. Vsi člani, ki na najmilejši način in z najne» dolžnejšimi besedami izrazijo svoje nezado» voljstvo nad protisovjetsko politiko CK KPJ
Plenum CK KPS je pretresal 2. julija re» solucijo Informbiroja ter jo je z ogorče» njem obsodil kot lahkomiselno in neodgo» vorno, ki ima lahko le škodljive, demorali» zujoče posledice za mednarodno delavsko gibanje, ki slabi moč demokratičnega tabo» ra, ki vnaša zmedo v njegove vrste. Z glo» boko hvaležnostjo pa sprejema in odobra» va stališče CK KPJ, ki je v visoki zavesti odgovornosti pred svojim ljudstvom, zvesti dolžnosti do slavnih borcev NOV (Narodna osvobodilna vojska) in stotisočev Jugoslo« Vanov, ki so padli za svobodo in socializem, vzel nase zgodovinsko nalogo, da brani enotnost Partije in jugoslovanskih narodov in smelo nadaljuje pot v socializem, ki jo odobravajo vsi jugoslovanski narodi. Divi se dostojanstvenemu odgovoru na nezaslužene očitke in na težko zgodovinsko krivico ter železni volji, dokazati vsem prijate» Ijem kakor tudi sovražnikom, da koče naša Partija z dejanji dokazati kakor doslej, da je zvesta marksizmu»leninizmu, sovjetskim narodom, VKP(b) in vsem demokratičnim narodom sveta in nezprosna v boju proti imperializmu. Prav posebno obsoja nenavadni poziv na upor v naši monolitni Partiji, proti tov. Titu, ki nas je vodil od 1937. leta naprej skozi najstrašnejše borbe in delil s svojim ljudstvom največje napore in dokaz? 1 tisočkrat svojo ljubezen do Ijud stva s pripravljenostjo dati zanj svoje življenje. Ponosni smo, da imamo takega hero ja na čelu naše Partije in tak, v ognju preizkušen CK.
Kar se tiče konkretnih obtožb, jih je CK KPS že 19. aprila obravnaval in moral
so izključeni iz stranke in prisiljeni k pre» klicu. Če tega ne store, jih čaka zapor.«
Kot poroča list »Corriere Lombardo«, je v Milanu odstopila večina nameščencev jugoslovanskega konzulata. ČEŠKOSLOVAŠKA
Poročevalska služba v inozemstvu živečih Čehoslovakov je objavila, da je zbežal iz Češkoslovaške bivši minister dr. Jaroslav Stransky, ki je bil med vojno član češkoslovaške vlade v Londonu. Po povratku v češkoslovaško je bil Stransky pravosodni minister, pozneje pa namestnik mi» nistrskega predsednika in podpredsednik ljudskosocialistične stranke.
Kot poročajo iz Londona, je pred dnevi odstopil češkoslovaški generalni konzul dr. Karel Sakh, ki je služboval v Sidney»ju. Prav tako so odstopili ostali nameščenci konzulata z nekaterimi izjemami. Konzul Sakh in uslužbenci konzulata so odstopili iz protesta proti sedanjemu režimu v Češko» slovaški.
NEMČIJA
Berlinski spor, ki že nekaj tednov pred» stavlja najresnejšo točko političnega udej» stvovanja svetovne politike, se je ponovno zaostril. Berlinčani, posebno pa policijski uslužbenci, so se znašli v zelo neprijetnem položaju. Sovjeti so namreč imenovali za šefa berlinske policije nekega Paula Mark» grafa, katerega pa zahodne velesile niso priznale, temveč so potrdile imenovanje dr. Stumma. Dr. Stumm, ki si je uredil se» dež poveljstva v zahodnem področju Ber» lina, je pozval vse policijske nameščence, da se javijo pri njem v službo. Njegovemu pozivu se je odzvalo nad 65% uslužbencev varnostne službe. Istočasno pa je s sovjet» sko pomočjo postavljeni poveljnik berlin» ske policije izdal nalog o aretaciji vseh po» licijskih uslužbencev, ki bi poslušali povelja dr. Stumma. Tudi dr. Stumm je izdal enako povelje glede aretacije varnostnih organov kot Markgraf.
V nasprotju s politično napetostjo, pa se je prehrana Berlina v zahodnih delih po preteku zadnjih štirinajst dni znatno izboljšala. Britanska in ameriška letala pri» peljejo dnevno do 1567 ton živil v Berlin, dočim je za prehrano prebivalstva v zahodnem področju Berlina potrebno dnevno le 1000 ton živil.
ŠVICA
V Švici so na slovesen način proslavili stoletnico obstoja švicarske ustave. Ob tej priliki je govoril po radiju predsednik republike dr. Cello, ki je naglasil, da ni po» sebni položaj Švice hikaka podeljena dobrota, temveč sed trdega in neumornega dela.
Po uradni izjavi zveznega sveta Švicar» ske republike, je romunska vlada nenado» ma odredila zaporo vseh švicarskih konzu» latov. Kot pravi izjava, je to posledica aretacije nekega romunskega državljana, ki so ga švicarske oblasti zaprle zaradi vohunstva.
odkloniti. Danes ugotavlja, z velikim začudenjem, da število obtožb raste in da postaja vedno bolj brez zveze s kakršnim koli povodom, kot je najabsurdnejši očitek nacionalizma. Ta očitek je zato, ker naš CK ni mogel iti na sejo Informbiroja, na katerem so se zbrali delegati Partij, ki so že naprej brez zaslišanja . obsodili našo Partijo. CK KPS smatra, da je bilo postopanje CK KPJ popolnoma pravilno in nima nobene zveze s kršenjem komunistične discipline ali celo solidarnosti demokratskih dežel. Nasprotno smatra, da so delegati Informbiroja prekršili pravila Informbiroja, uvedli v mednarodnem delovskem gibanju nemogočo prakso pozivanja na razbijanje enotnosti bratske Partije, ki jo je dokazala s svojo borbo, po zmagi pa s svojo prakso neomaj no zvestobo Sovjetski zvezi. Očitek protisovjetske politike je ne samo strašen nege absurden, ko se nobena dežela na svetu ne more meriti s takšno prakso popularizacije Sovjetske zveze kot Titova Jugoslavija, kai potrjuje tudi sam Informbiro s.tem, da s. ne drzne svoje absurdne trditve podkrepiti z nobenim konkretnim primerom. Nasproti vsemu svetu znanemu dejstvu politike po-oularizacije SZ govorijo o nedostojni politiki »sramotenja sovjetskih specialistov.« Ta politika pa je tako globoko zakonspirj» na ,da vedo zanjo le klevetniki Žujovič in lebrang, narodi Jugoslavije pa sodijo maršala Tita po znanih dejstvih, a to so dejstva globoke zvestobe do SZ, sodelovanje s SZ pri vseh akcijah zunanje politike in poglabljanja vzgoje narodov Jugoslavije v ljubezni do SZ. Fantastična pripomba o
»vrsti popuščanj imperialističnim državam« je za narode Jugoslavije bajka, ves svet pozna doslej samo nasprotna dejstva, tudi Informbiro ne ve navesti nobenega konkretnega primera.
Da bi naš ljubljeni maršal in naša Partija, ki ima po sami izjavi Informbiroja, in-ternacionalistlčne tradicije v »poslednjih petih do šestih mesecih« iz mističnega razloga nacionalistično degenerirala, je zares antimarksistična mistika. Zopet so dejstva druga. Rešitev nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji je nepobitno dejstvo, politika bratstva in enotnosti se je rodila iz inter-nacionalistične ideologije naše Partije po veliki zaslugi maršala Tita.
Nasprotno pa moramo žal ugotoviti, da bo odslej boj naših neodrešenih bratov izpod jarma imperializma mnogo težji, ker se prav v nacionalnem vprašanju slabo podkovani marksisti Avstrije in Italije opirajo na avtoriteto Informbiroja, ko imenujejo zahteve po priključitvi Slovencev k FLRJ in s tem nacionalno in socialno osvobojenje Slovencev neupravičene »nacionalistične« pretenzije.
V globokem prepričanju, da klevete ne morejo imeti dolgega življenja, da resnica mora triumfirati, izražamo globoko zaupanje maršalu Titu in CK KPJ in neomajno vero, da nas samo on lahko povede v socializem.
Ljubljana, 14. julija 1948.
Centralni komite Komunistične partije Slovenije
(»Primorski dnevnik«)
Vrnitev k prvolni komunistični lakliki
»New York Times« razpravlja v nekem članku o težavah, ki se pojavljajo v notranjosti vzhodnega bloka, in o novi komunistični taktiki.
V članku beremo med drugim: »Komu-•nistična internacionala, ki zdaj nastopa pod imenom Kominforma, v katerem popolnoma odločajo Sovjeti, je objavila nov manifest, ki določa novo strankino linijo ter daje odgovor na nekatere pojave napetosti in struje v komunistični fronti, poleg tega pa je zelo važen za vse države, ki imajo opravka s sovjetskim problemom.
Ta manifest moramo prečitati v zvezi s Stalinovim govorom z dne 9. februarja 1946. Takrat je Stalin pozval Sovjetsko zvezo, naj se pripravi na novo vojno. Ta manifest je tudi v zvezi s prvim javnim poročilom Kominforma, ki napoveduje borbo proti »Truman-Marshallovemu načrtu« in pomeni dejansko smernice sovjetske vlade vsem komunističnim strankam na svetu, naj se prilagodijo sovjetskemu modelu in sa postavijo pod sovjetsko poveljstvo za nove revolucionarne konflikte in nove »zmage v borbi za demokracijo in socializem.«
Če natančno proučimo ta manifest, vidimo, da se vrača k prvotnim boljševiškim načelom, ki jih je učil Lenin in jih je Stalin uresničil. Ta manifest je formalno in popolnoma prelomil s taktiko »trojanskega konja«, ki jo je odobrila kominterna leta 1935 in jo izvajala med vojno in kratek čas po vojni. Prekinila jo je samo za kratko dobo zavezništva med Stalinom in Hitlerjem. Manifest znova ukazuje, da mora biti komunistična stranka »najvišja oblika razredne organizacije«, obstoječa iz »najboljših zastopnikov delavskega razreda«, ki ne smejo biti identični z ljudsko fronto ali igrati podrejeno vlogo, temveč morajo biti »strnjena vodilna sila in voditelj vseh množičnih organizacij v borbi za socializem.« To pa je le drugo ime za marksistično razredno borbo za strmoglavljenje sedanje družbe.
Manifest torej zahteva, da mora biti vsaka komunistična stranka takšna, kot je bila ruska boljševiška stranka v Leninovih dneh. To pomeni z drugimi besedami, da morajo komunistične stranke odvreči demokratične maske in spet postati »pristne revolucionarne stranke«, obstoječe iz majhne elite, ki stremi po oblasti, katera bo njen izključni monopol, in zasleduje ta cilj ne z voliv-nimi ali parlamentarnimi metodami, temveč z revolucionarnim delovanjem. Stroga dis ciplina je značilnost vseh totalitarnih strank, naj so komunistične ali nacistične-Isto velja za uničenje vseh frakcij ali struj kar pomeni njih likvidacijo.
Morda je to konsolidiranje komuirističnil strank pod sovjetskim poveljstvom posledica »stranpoti«, ki so postale očitne, ko se ie komunistična oblast razširila preko sovjetskih meja in je dosegla višek v Titov' .icpokorščini. Poleg tega je to gotovo tud poskus za okrepitev udarne moči komunističnih strank, iz katerih hočejo izločiti vse dvomljivce in jih narediti za zaupno in po» komo orodje v sovjetskh rokah.
(LPS--CAD)
Resolucija CK KP Slovenije ob resoluciji Informbiroja
Izjava Claya:
„Letalska preskrba Berlina se lahko nadalinje v neskonfnosl”
General Lucius D. Clay, ameriški vojaški poveljnik v Nemčiji, ki je šel poročat ame* riški vladi o položaju v Berlinu, je izjavil skupini novinarjev, da se preskrba Berlina z letali lahko nadaljuje v neskončnost in da bodo Združene države ter Velika Brita* nija povečale letalske prevoze živil in goriv za blokirane zahodne predele Berlina od 2500 na 4500 ton dnevno.
Clay ni podcenjeval resnosti položaja v Nemčiji, zatrdil pa je, da ne želi nobena država vojne, tudi ne Sovjetska zveza, ako je mogoča mirna rešitev. Pripomnil je: »V določenih situacijah lahko nepreudarno in vročekrvno ljudstvo izzove vojno, ali jaz ne verujem, da se bo to zgodilo.«
Na vprašanje, če so Sovjeti prepričani, da Združene države ne bodo zapustile Ber* lina, je Clay odgovoril: »Mnogo truda je potrebno, da se jih o tem prepriča; ko pa bomo povečali dobave z letali na 4500 ton dnevno, bo to dokaz našega namena ostati tam.«
Clay je nadalje izjavil, da bodo takoj po njegovi vrnitvi v Berlin pričeli graditi no« vo letališče, in je dostavil, da na letališču Tempelhof gradijo novo pristajališče. S po» večanjem Tempelhofa ter z uporabo bri« tanskega in projektiranega letališča bodo lahko dnevno prevozili v Berlin nad 4500 ton blaga.
Visoki predstavniki vojske so izjavili, da je dvodnevni obisk Claya in njegovega političnega svetovalca Murphya bil eden cd mnogih obiskov, ki sta jih oba izvršila v zadnjih treh letih zaradi poročanja o nemškem položaju.
Clay je nadalje izjavil: »Položaj v Berlinu je miren. Nemci so pokazali, da nočejo komunistične diktature. To svojo odločitev so pokazali tisoči Nemcev javno.
»Gospa Volf, stara žena, soeial-demo» kratka, je bila 6 let v nacističnih končen» tracijskih taboriščih. Izjavila mi je, da raje prebije še nadaljnih 6 let v koncentracij« skem taborišču, kot da bi videla svojo de* želo pod oblastjo slične vlade.«
Na vprašanje, kako so letalski prevozi odjeknili pri Sovjetih, je Clay izrazil pre* pričanje, da so »ti poleti napravili globok vtis pri Sovjetih, ki nas očividno niso imeli za sposobne, preskrbovati prebivalstvo z letali.«
Clay je izjavil, da so se ameriške potne omejitve, ki jih je omenil Sokolovski, tika» le potnih listov, ki so jih izdajali v Frank« furtu in Potsdamu misijam za omogočanje prekoračenja sovjetske cone na kateri koli točki po Američanih in prekoračenja ame* riške cone po Sovjetih. Pred nekaj tedni so Sovjeti odbili članom ameriških misij dovo» Ijenje za prehod na vseh mejnih stražnicah z izjemo Helmstedta; Združene države so kot odgovor nato odbile Sovjetom prekora» čenje meje na kateri koli drugi točki.
Poudaril je, da ukinitve prepustnic niso odredile prve Združene države, temveč So» vjeti. Clay je dostavil, da ni bilo to vpra» sanje pri njegovih razgovorih s Sokolov« skim nikdar omenjeno kot povod za bloki» ran je Berlina.
Na prošnjo, da poda primerjavo o se*
' danjih prilikah v sovjetski coni Nemčije in o prilikah v ameriškem predelu Berlina, je Clay izjavil, da so prebivalci ameriškega predela »ponosni, da lahko trpijo zaradi stvari, zaradi katere je vredno kaj pre» trpeti.«
»Življenska raven v vzhodni in zahodni coni — je dostavil — je bila lahko pred» met primerjave v preteklosti; zdaj pa, ko se zahodne cone hitro obnavljajo, je stvar docela drugačna.«
Clay je nadaljeval, da je valutna refor« ma v zahodni coni Nemčije dala nov zagon industrijski obnovi, kar ima za posledico večjo zaposlitev brezposelnih. Ta obnova je tudi stvarno izločila črno borzo, v trgovi* nah so se zopet pojavili predmeti, ki jih že dolgo ni bilo videti.
Clay je nato odšel v Belo hišo, da pozdra» vi predsednika Trumana. Preje se je še po» svetoval s člani zunanjepolitičnega odbora zbornice in s skupino senatorjev.
Po sestanku z odborom predstavniške 'zbornice sta predsednik odbora- Charles Eaton in minister vojske Royal! podala tisku skupno sledečo izjavo:
»General Clay je obrazložil odboru sploš* ne prilike v Berlinu in dejavnost ameriških čet in osobja v Berlinu. General Clay je potrdil odločenost in sposobnost ameriških sil za izvajanje politike naše vlade, po kateri hočemo ostati v Berlinu in preskrbo« -r-iti ameriški predel.
»Predsednik Eaton je skupno z ministrom vojske čestital generalu Clayu k sijajnemu činu, s katerim on, njegove čete in civilno osobje vršijo svoje poslanstvo v Berlinu in v vsej Nemčiji.« (SDWB-AIS)
A •
'Angleški časnikar R. Calder je dobil do» voljenje za vstop na ono stran atomske za» yese, to se pravi, da je mogel obiskati kraj
V	Angliji, kjer se vrše atomska raziskova» nja: Harwell, Berkshire. Glejte, kaj piše o svojih vtisih:
»Z dovoljenjem varnostnih oblasti so bili
V	zidu napravili posebno odprtino, tako da emo mogli videti BEPO, ki je najnovejša atomska baterija v zgradbi Britanskega in» stituta za atomska raziskovanja v Hanvellu, Berkshire.
Odprtino morejo takoj zapreti, brž ko bi mi prenehali z opazovanjem.
Želel bi verno opisati to čudo, ki pretvar» ja uranij v plutonij, v kovino, katero je človekova roka iznašla in ki jo je mogoče uporabiti za bombe. Toda vse, kar smo vi» deli, je bil nekak masiv, kocka v središču dvorane .obsegajoča nekako 50 čevljev pre= mera.
Nasproti nas so stali drug za drugim predmeti, ki so spominjali na one nizke omare za perilo.
To so bile peči, v katerih so se pražile kemične snovi, s katerimi se hrani srce te atomske baterije, v kateri toča razbitih atomov dobiva svojo radioaktivnost. Ti iz» žarevajo žarke in proizvajajo radium.
Vedeli smo, da je v kleti pravcati labi» rint predorov in podzemeljskih laboratori» jev, o katerih pa ne gre spraševati, ker jih drže v tajnosti.
Zadostovalo nam je, kar smo videli. Sir John Cockroft, ravnatelj Harwella, je bil prej deloval v neki kanadski atomski raziš» kovalni ci in ta nam je povedal mnogo za» nimivih stvari.
Tretjega julija so bili strokovnjaki vrgli zadnji košček uranija v veliki cilinder iz grafita, ki nam predstavlja atomsko ba» terijo.
Kot ura so popoldne ob treh pričeli de» lovati aparati. Dodali so še nekaj drugih kovin in v teku štirih ali petih minut je sledila reakcija in razbijanje atomov.
Nato so pričeli delovati kontrolni aparati in baterija je bila izolirana.
Kadar BEPO deluje, proizvaja 6000 kilo» vatov toplotne energije, ki gre skozi radia» torje raziskovalnih laboratorijev. To bo prvi način uporabljanja atomske energije v gospodinjstvu.
Potem ko smo se nagledali BEPA, smo
obiskali še atomsko mestece, ki šteje okrog 350 delavcev z družinami.
Štiri velike lope so spadale k BEPU in k ostalim raziskovalnim baterijam; ena iz» med teh se je imenovala Gleep in je šestde» setkrat slabša od BEPA.
V neki stavbi smo si ogledali generator z imenom Van den Graaf. Ta je manj važen kot baterije, oblike je pa take, da bi ga bil pisatelj Wels vesel: dolga jeklena konica s kupolo na vrhu.
Ena izmed nalog Harwella pa je izdelati prvo »produktivno baterijo«, to se pravi, atomsko peč, ki bi proizvajala naslednje baterije.
Proti učinku radioaktivnosti pa so pod» vzeli naučinkovitejše ukrepe. Radio=aktivne snovi, ki jih je izdelala Harwell, pa so prvi proizvodi za mirnodobsko življenje, za zdravljenje bolezni in za znanstvena razjs» kovanja.
In bombe? — Ne, v Harwellu bomb ne izdelujejo. Harwell je le središče razisko» vanj.
In industrijska atomska energija? — Sir John Cockroft ni mišljenja, da bi jo bilo mogoče na veliko uvesti prej kot v desetih letih, polagoma pa se bo vendarle uveljav» Ijala. (»News Chronicle«),
Truman o potrebi tajnosti v atomski delavnosti
Predsednik Truman je nedavno izjavil, da ne bi bila potrebna nobena tajnost v po» gledu ameriške atomske delavnosti, akc bi se vse države pridružile Združenim državam v svrho mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo. Potreba po varnosti v negotovem svetu sili danes Združene drža» ve, da držijo v strogi tajnosti celo vrsto atomskih podjetij. Združene države so pos» kušale najti v komisiji ZN za atomsko energijo skupno osnovo za atomski spora» zum z ostalimi državami. Toda upornost Sovjetske zveze, da sodeluje v nadzorstvu nad atomsko energijo, ki bi bilo izvedljivo in učinkovito, je preprečila vsak napredek.
Truman je tudi omenil, da so se ameriška atomska orožja ^bistveno izboljšala« in to v zvezi z nedavnimi poizkusi na otoku Eni» wetek v Tihem oceanu.
V svojem poročilu kongresu je ameriška komisija za atomsko energijo poudarila, da je eniveteški poizkus omogočil odkritja, ki so važna za nadaljnji razvoj atomskih oro» žij in za izkoriščanje atomske energije v nevojaške svrhe.
Poročilo govori v glavnem o razvoju atomske sile v blagor človeštva; dalje o izo» topih, ki jih proizvaja atomsko podjetje v Oak Ridgeu in s katerimi dela poizkuse več kot 300 laboratorijev in bolnišnic. Težko je v naprej napovedati vse koristi, bi jih bodo izotopi nudili človeštvu. Pomagali bo» do v boju proti bolezni, pomnožili bodo ži=
vila in izboljšali kakovost proizvodov. Arne» rika je poslala izotope že 15 državam.
(SDWB=AIS)
*
Na Long Islandu bo v tekočem poletju začela poslovati nova univerza pod imenom Brookhaven National Laboratories. Pobudo za njeno ustanovitev je dala xkssociated Universities Inc., organizacija z netrgovski» mi smotri.
Nova univerza bo vršila raziskovanja o atomski energiji izključno za mirodobske namene. Njeno osebje bo sestavljeno iz okoli 400 znanstvenikov ter kakih 1000 raz» nih tehnikov in nameščencev. Prva skupina bo obsegala: 1. stalni učiteljski zbor, ki bo vršil raziskovanja in predaval na tečajih;
2.	diplomirane absolvente, ki se želijo izpo» polniti v atomski fiziki; 3. znanstvenike na obisku, ki bodo lahko vršili raziskovanja in študije, istočasno pa koristili s svojimi iz» kušnjami in znanjem.
Pod vodstvom 14 univerz južnih držav je bil ustanovljen Oak Ridge Institute of Nuc» lear Studies, ki si je tudi postavil nalogo nuditi študentom študirati o mirnodobski izrabi atomske energije. Ta zavod zaposlu» je osebje in naprave, ki jih je ustanovila tam komisija Združenih držav za atomsko energijo. Dotične, ki hočejo obiskovati ta zavod, mora predložiti kaka pooblaščena univerza, ki ima kemično, biološko, mate» matično in tehnično fakulteto. Obstajajo iz» gledi, da bo ta zavod v bodoče dosegel stop» njo univerze in da. bo lahko svojim gojen»
cem kot največji zavod na polju atomskih znanosti podeljeval diplome. Delovanje za» voda dopolnjuje višja šola za zaposlence la» boratorijev Oak Ridge, katerih delovanje je zaupano Tennessee University, ki pode» ljuje diplome v fiziki, kemiji in drugih pa» nogah, ki so zvezane z atomsko fiziko.
Vse te znanstvene ustanove podpira fi» nančno Federalna komisija za atomsko energijo. (USIS»AIS).
*.
Po dveletnem naporu je Komisiji Združe» nih narodov za atomsko energijo uspelo predložiti načrt za izvedljivo in učinkovito nadzorstvo nad atomsko energijo.
Da bi bilo mogoče doseči učinkovito nad» zorstvo, bi morale vse države brez razlike pristopiti k mednarodnemu sporazumu. Doslej pa je Sovjetska zveza vztrajno od» klanjala udeležbo v tej svetovni skupnosti.
Zaključek, da je vsako nadalnje delo v dosedanji smeri brezpomembno, še ne po» meni, da je s tem tudi konec naporov za dosego mednarodnega nadzorstva.
❖
Izvršni odbor komisije Združenih naro» dov za oboroževanje je odobril britanski predlog o razorožitvi, ki je vseboval 6 os» novnih načel za razorožitev. Predlog so odobrili z 9 glasovi proti dvema, to sta bila Sovjetska zveza in Ukrajina.
Navajamo načela, katera je večina smat» rala za potrebna pri sestavljanju kakršne» ga koli načrta za razorožitev:
1.	Ta načrt bi moral veljati za vse drža» ve in v začetku vsaj za tiste, ki imajo bist» vene vojaške vire.
2.	Ta načrt bi bilo možno izvršiti le v ozračju zaupanja in mednarodne varnosti.
3.	Bistveni pogoji za tako zaupanje in varnost slonijo na ustanovitvi mednarod» nih sil pod pokroviteljstvom Varnostnega sveta, kot to predvideva Listina Združenih narodov in na ustanovitvi mednarodnega nadzorstva nad atomsko silo.
4.	Načrt za razorožitev mora omejiti oho» roževanje in oborožene sile na tisti neob» hodno potrebni višini, ki zadostuje za vzdrževanje miru in mednarodne varnosti.
5.	Načrt mora poleg tega vsebovati po» trebna poroštva z ustanovitvijo nadzorstva, ki bo zagotovilo spoštovanje določb spora» zuma.
6.	Vsebovati mora točne predpise za ob» vezne posege proti morebitnim kršitvam.
Sovjetski delegat v odboru, Jakov Malik, ■ je postavil proti britanskemu predlogu last» ni predlog, ki pa ga je večina odklonila. V tem predlogu je bila zamišljena ustanovi» tev mednarodnega sistema za nadzorstvo nad oboroževanjem, ki pa bi deloval v se» stavi Varnostnega sveta, v katerem pa ima pet velesil pravico veta.
LIKI
Levo zgoraj: Skupina absolventk modne šole v New Yorku je obiskala Veliko Britanijo, kjer se deklett nameravajo seznaniti z britansko modno industrijo.
Desno zgoraj: Predsednik Medparlamentarne zveze, Lord Stans-gate, s skupino avstrijskih članov Medparlamentarne zveze pred parlamentom na Dunaju.
Desno spodaj: Vzpodbujeni po olimpijskih igrah so priredili v Atenah tekmovanje med posameznimi plesnimi akademijami. Mične kretnje mladih Atenčank so z ozadjem grških gora nudile gledalcem izredno lepo sliko.
evo spodaj: Ko je pri lepotnem tekmovanju v Seebad Margate izrekel sodnik sodbo o najlepši postavi tekmovalk, ne da bi pri tem nanj vplivali vabljivi obrazi ud :I ženk, s° zmagovalke snele svoje maske.
Župnik iz cvetočega vinograda
Drama v treh dejanjih (v 10 slikah)
Spisala-. Timmermans-Vaterman - Prevedla-. K. Jelšnikova
Tretje dejanje
(4. Nadaljevanje)
ŽUPNIK: Nebeški oče, daj mi moči... (Leontina nastopi, vsa bleda, čez nekaj trenutkov in obstane pri vratih. Udala se je, mirna je in ne misli se več upirati stricu). Poslušaj, Leontina... Prečital sem pismo ... in ti vidiš iz njega prav teko dobro kakor jaz... Izidor ne bo po« stal nikoli veren... Zato ni treba biti teolog... On je ena izmed duš, ki ljubijo bolj hrepenenje po Bogu, kakor Boga sa« mega... (oddahne se in išče dobrih in previdnih besed. Leontina strmi nemo in kakor brez zavesti predse in vendar se zrcali v njenem licu vsa notranja borba). Kakor si mu morala ti prej pisati, pre« den on tebi... tako čaka, da bi Bog po« trkal na njegova vrata ... namesto da bi on prvi šel Bogu... (spet je vse tiho). (Župnik začudeno pogleda Leontino, ki se ne brani, ona pa ne odgovori in samo strmi predse) Leontina, te ljubezni mora biti konec ...
LEONTINA (izbruhne v jok, besede kar vro iz nje): Toda striček... tako rada ga imam. Brez Izidorja ne morem ži« veti... Borila sem se, kar sem mogla... borila sem se s samo seboj, borila sem se, da ne bi napisala pisma... pa nisem mogla drugače... nisem mogla o«o«o striček ... tako me boli... Če ga ne bom več videla, bom umrla... (vsa obupana je).
ŽUPNIK (komaj govori): Mora biti! Leon« tina... Bridko je to zdravilo, ali bo po« magalo. Vse bo zopet dobro ... LEONTINA: Ne... ne ... nikoli več ne bo dobro...
ŽUPNIK: Bodi močna, otrok moj ... Stori» la sva, kar sva mogla... Leontina... storila Sva. več, kakor sva bila dolžna... Čuvati moram nad tabo... čez dve le« ti... ko postaneš polnoletna ... se lahko poročiš z njim... in boš sama zato od« govarjala. Jaz pa ti tega ne morem do«
, voliti... Kažem ti pravo pot... edino, ki jo vidim. Te ljubezni mora biti ko« nec... Izruvati jo moraš iz srca'... in čudila se boš, kako usmiljen je Bog onim, ki zaupajo Vanj... (Leontina ne plaka več. Resno zre predse). Premisli dobro, dete moje ... Premisli dobro ... LEONTINA: Ne bo treba mnogo premiš« Ijevati... stric ... Nisem več otrok ... in moja ljubezen ni igrača— (zamolk« lo). Tako rada imam Izidorja... stric ... da ne ... bom mogla nobenega drugega ljubiti... Če pa mora biti... (s tujo močjo in zaprtimi očmi)... naj bo ... ŽUPNIK: Premisli... Na zrak grem. (Tež» ko govori poslednje besede in odide)). LEONTINA (se še vedno ne gane. Ljube» zen in vera se borita v njej. Smrtna ti« šina. Videti je, kako zmaguje vera ... ob« raz ji okameni. Trpek smehljaj se pojavi na njem ... Končno še zgane, in gre kakor v snu po papir, peresnik in črnilo, nato sede kakor nezavestna za mizo. Počasi piše kratko pismo. Da je to pismo hlad« no, je videti že po tem, kako hladno piše. Ko je napisala pismo .odloži počasi pero, nasloni glavo na roko in strmi pred» se. Skoraj bi izbruhnila v jok, pa se pre» maga. Potem vstopi župnik, ki obstoji ne« kaj korakov pred njo in molči).
ŽUPNIK (Čez čas): Leontina!
VAN MOL: Zofija ... Zofija
ZOFIJA: E, da bi te koklja... kako me je prestrašil... Kakor zlomek s pekla!
VAN MOL: Zlomek ali ne... moram vas nekaj vprašati, Zofija.
ZOFIJA: Le vprašajte, pa ostanite, kjer ste ... ne potrebujem obiska, pravkar sem pomela hodnik.
VAN MOL: Saj ne bom vstopil... (jo po« gleda). Ni me volja... Povejte mi le, kdo me je tukaj obrekoval...
ZOFIJA: Vas? Nihče.
VAN MOL: Pač, Zofija... Druga leta je naročil gospod župnik polne sode, letos pa niti kozarčka ne.
ZOFIJA: Kako naj jaz to vem? Pojdite či» tat misli sami k njemu.
VAN MOL: Vi ste prismoda, Zofija... to sem še vedno dejal.
ZOFIJA: Jaz še nikoli nisem trdila kaj ta« kega o vas... ker... itak vsi vedo, da
LEONTINA (mu da pismo, ne da bi ga po» gledala): Ali je dovolj dolgo, stric? Ali naj še kaj pristavim ?..
ŽUPNIK (čita polglasno zase): Gospod Izidor... (začudeno pogleda Leontino). Prejela sem vaše pismo. Večkrat sem ga prečitala, a ko sem vse preudarila, spre« mila sem svoje mnenje. Mislim, da bo najbolje, da končava najino ljubezen... (Leontini v boli zatrepeta obraz, župni« ku se trese glava.) Vidim, da ne morete sprejeti vere, zato se nikoli ne bom mogla poročiti z vami. Iti morava vsak svojo pot. Želim vam vse dobro. Vaša udana... Leontina ...
ŽUPNIK (ji gleda v Oči): Ali si resno pre» mislila ?
LEONTINA: (molči).
ŽUPNIK: Ali ti prihajajo te besede iz srca, Leontina... Ali pa je laž ... le meni na ljubo.
LEONTINA (odločno): Ob vaših besedah sem jasno spoznala... da ne more biti drugače!
ŽUPNIK: Torej je res ? .. otrok moj... (zavrisne). Otrok moj... nisem vedel, da si tako močna!.. Ne, tega nisem vedel, nikdar bi ne bil kaj takega mislil... mis» lil sem, da te bom moral polagoma vzrav» nati, kakor vrtnar Vejasto drevesce ... LEONTINA: (se žalostno nasmehne). ŽUPNIK: Ljubo dete... zakaj nisva tega že davno storila... tedaj bi se žalost ne bila naselila v tolikšni meri! Zdaj vidiš, da ti Bog daje potrebno moč, kadar ga prosiš za njo... in vendar je škoda, da Izidor ne more ...
LEONTINA (hladno in mračno): Ne govo« riva več o tem, gospod stric, končano je...
ŽUPNIK: Kako srečen sem... moj Bog, kako sem srečen... kaj ne, da ostaneš še nekaj dni pri nas.
LEONTINA: Da, rada bi ostala še nekaj dni, stric.
ŽUPNIK: Dokler hočeš, ljuba moja ... dok« ler hočeš... (poljubi jo na čelo). Čakaj, rekel sem Zofiji... (stekel je k vratom in jih odprl. Zofija, ki ga ni slišala, še stoji s ključema pri vratih, kakor je po« slušala). Aha,... ste že tu, Zofija! (Zo« fija ne pogleda župnika). Nogavica gos« pod župnik... oprostite ... nogavica se mi je odpela.
ŽUPNIK: Ne brigajte se za tuje nogavice, Zofija. Prinesite mi svečo in ključ. V klet pojdem... in pripravite nama dobro ko« silo.
ZOFIJA: Svečo in ključ? Ali se bo zopet pričelo to izplakovanje steklenic in več« ne luže? Moj Mog, komaj sem se malo oddahnila, se že pričenja znova... (Odi« de na hodnik), (se vrne s svečo in kiju» čem ,nato spet odide).
ŽUPNIK: Dragocen vinček moj bo mazilil današnji dan, dete moje! »Zamaknjenje asiško« je zlatorjavi balzam iz Italije, od sladkosti in užitka se ti zapro oči. Bolnim srcem je hladilno olje, na pekoče rane ... Takoj se vrnem, ljuba moja... takoj... (odide).
LEONTINA (glede mirno v dvorano in re« če preprosto): Slika v zrcalu ni lagala, (zaihti).
vam manjka eno kolesce...
VAN MOL: Pojdite, Zofija, si brusit jezik, ki je tako strupen, ob hodnik in odgovo« rite pametno... Ne bodite otročji... Dal vam bom nekaj lepega, če mi poveste, kdo me je obrekoval!
ZOFIJA: Kaj mi boste dali?
VAN MOL: Pet frankov.
ZOFIJA: Premalo.
VAN MOL: Deset frankov.
ZOFIJA: Premalo.
VAN MOL: Dvajset frankov.
ZOFIJA: Premalo.	•
VAN MOL: Kaj pa hočete, Zofija? Menda vendar ne sto frankov?
ZOFIJA: Vašo lasuljo hočem!
VAN MOL: Mojo lasuljo? Kdo vas je na« lagal, da nosim lasuljo ?
ZOFIJA: Naš pek vas je videl skozi priprto okno v kopalnici, in tedaj ste imeli glavo rožnato in gladko, kakor svinjski rilec!
VAN MOL: Potem me je ta očrnil pri gos» podu župniku... toda to ni res ... to je laž,.. Zlasajte me, Zofija, prosim vas, zlasajte me.
ZOFIJA: Pojdi, prismoda.
VAN MOL: Ne, jaz nisem prismoda... Jaz ne nosim lasulje .., prosim vas, zla» sajte me že vendar, drugače bom jaz vas.
ZOFIJA: Naj bo... če me že tako lepo prosite! (Lasa ga tako, da zatuli od bo« lečine).
VAN MOL: No... ali imam lasuljo, ali ne?
ZOFIJA: Imate jo... samo prilepili ste jo. Sedaj pa zginite. Vse polno je še dela. Mieke Zand že prihaja s svečami. Le mir« no spite ... čez nekaj dni vas bo gospod župnik sam klical... in spet bo kup« čija. .•.
VAN MOL: Hvala Zofija, saj sem vedel, da ste angel, samo delate se, kot bi bili v sorodu z rogatim... Darilo vam prine« sem s seboj. (Odide).
ZOFIJA (se smeje za njim): (Mieke Zand nastopi).
MIEKE ZAND: Zofija, sveče sem prinesla.
ZOFIJA: Hvala, Mieke ... Sedite malo, pri» nesem vam skodelico kave ...
MIEKE ZAND: Ni treba, Zofija... Takoj moram nazaj h kapelici... čez eno uro bo gospod župnik maševal v njej.
ZOFIJA: Potem je še dovolj časa, da vse pripravite...
MIEKE ZAND: Kedaj sem že vse pripra« vila, Zofija, vendar...
ZOFIJA: Kar tiho... prinesem vam sko« delico kave ... (odide in se takoj vme z dvema skodelicama kave). Kako se Vam godi, Mieke?
MIEKE ZAND (hoče preslišati in takoj vpraša): Kako se vam godi, Zofija ? Kaj pa snubači?
ZOFIJA: Snubači? Rajše se obesim! Proš» čenje je pri kraju. Mieke, noge ne ple» šejo več, na snubače ne mislim več, od« kar sem videla v tej hiši toliko solz?
MIEKE ZAND: Pa res ... Kako pa je gos» podični ?
ZOFIJA: Dobro ... Zdaj je vsa drugač« na ... Poslušajte! Nikoli še ni govorila o oni reči— ne morete si misliti, kako se je spremenila. Postala je srečna in res« na. Kar išče dela in mi povsod pomaga. Kadar pletem nogavice, čita lepe knjige, in včasih pripoveduje o njih, kakor naš župnik na prižnici... še nuna postane, če pojde tako dalje... vsak dan po rani maši obiskuje bolnike... in pleni zanje klet gospoda župnika... poleg tega pa se posti, da kar hujša... vedno ji pra» vim: gospodična Leontina, nikar tako nagle spremembe, lahko bi vam škodi» lo... ona pa se posti kar naprej! Kaj me gledate tako čudno? Ali niste tega vedeli ?
MIEKE ZAND: Vedela, vedela! Oh, saj vem, kaj je rekla pri meni v kapelici.
ZOFIJA: Kaj je rekla?
MIEKE ZAND: Bilo je ... da pozabila sem, Zofija... zares sem pozabila... ampak še vedno jo vidim, kako sedi vsa objoka« na.r. in (zase) taka ljubezen je biia...
ŽUPNIK: Kako je ... dr. Bos ?
Dr. BOS: Slabo, kakor pinjeno mleko... nič se ni popravila v tem tednu... ved« no je enaka ...
ŽUPNIK: Zakaj ste tako resni? Ali je ta» ko hudo?
Dr. BOS: Hudo, pa se utegne še poslab« šati.
ŽUPNIK: Ali... Ali mislite, da bo še dol» go trajalo .. .
Dr. BOS: Dokler ne mine ... kakor sem vam že včeraj dejal... jutri pridem zo» pet.
ŽUPNIK: Gospod doktor... razložite mi vzrok njene bolezni. Vedno se otepate s praznimi odgovori... povejte mi na« tančno, kaj ji je...
Dr. BOS: Odkrito vam povem... jetika, nagla jetika!
ŽUPNIK: Doktor... (prime ga za roko).
Dr. BOS: Pojdite, pojdite gospod župnik, ne varajte samega sebe ... sami ste ve» deli ves čas, kako je ... (župnik priki» ma). Povedal sem vam takoj izpočetka, da se je bati najhujšega...
LEONTINA: Stric...
ŽUPNIK: Kaj je, ljuba moja?
LEONTINA: Ali niste pozabili na bolno hčerko onega posestnika... nesti bi ji morali steklenico vina.
ŽUPNIK: Sama pa niti ne pokusiš vina..«
LEONTINA: Ah, stric, saj nisem tako bolna...
in kar takole gredo preko nje ... ne... to bo še uničilo otroka.
ZOFIJA: Kaj še. Vse se bo dobro izteklo, Mieke... Prinesem vam skodelico ka» ve... (odide, Mieke sedi nekaj časa sa« ma, nato vstopi Leontina v beli obleki, človek bi mislil, da je nevesta).
MIEKE ZAND: Ah, gospodična Leonti« na... lepi ste, kakor Marija v oltarju.
LEONTINA: Dober dan, Mieke ...
MIEKE ZAND: Lepa procesija bo, gospo» dična.. •
LEONTINA: Mislim, da bo, Mieke. Ali še niste videli gospoda strica?
MIEKE ZAND: Ne še... ali na j ga po» iščem ?
LEONTINA: Ne, Mieke, bo že prišel po» me ... (vse tiho).
MIEKE ZAND: Gospodična Leontina...
LEONTINA: Kaj je, Mieke?
MIEKE ZAND: Zofija je dejala, da vam je dobro, pa ste kar slabi videti...
LEONTINA (se medlo nasmehne): Saj mi je dobro... (spet je vse tiho).
MIEKE ZAND (Po daljšem premoru): Gospodična...
LEONTINA: Kaj je, Mieke ...
MIEKE ZAND: Gospodična, kako je z Izidorjem?
LEONTINA:	(hoče odgovoriti... a ne
more. Preveč jo vse tlači, za lahkim ko» rakom se zgrudi nezavestna).
MIEKE ZAND: Moj Bog ... gospodična ... gospodična... (kliče) Zofija! Gospo» dična Leontina; Zdravnika!
ŽUPNIK (prihiti, prestraši se in poklekne k Leontini. Mieke Zand stoji trepetaje poleg stola): Kaj se je zgodilo ? Dete moje!
ZOFIJA: Gospodična!
ŽUPNIK: Prinesite vode in kisa! Hitro! Hitro! (Zofija odhiti). Kako se je to zgodilo, Mieke?
MIEKE ZAND: Govorili sva in ...
ZOFIJA (se vrne): Tu je vse...
ŽUPNIK: Močite ji roke... in čelo... in sence...
ZOFIJA: Ali naj ji odpnem obleko?
ŽUPNIK: Ne bo nič pomagalo — čakaj« te... Oh, giblje se... (vsi gledajo na» peto in v strahu Leontino, ki odpira oči).
LEONTINA (se ozre začudeno in se ža» lostno nasmehne): Ah — škoda... kako srečna sem bila... Kako srečna...
ŽUPNIK: Kaj misliš? Kaj ti je?
LEONTINA: Tako lepo se mi je sanjalo, striček... pa je že minulo ... (hoče vstati).
ŽUPNIK: Ne, dete moje... ti ne pojdeš s procesijo... preslaba si... ostani tukaj, in se umiri... jaz moram iti, ljudje ča« ka jo ... ali ti je že bolje ?
LEONTINA: Da, stric, Naša ljuba Gospa
čaka...
ŽUPNIK (jo ganjen poljubi na čelo, nato odide).
MIEKE ZAND: Le pogum, ljuba moja, bo že minulo ...
LEONTINA (V neznosni bolečini): Upaj« mo, da ne...
ŽUPNIK (ne more drugače odgovoriti): Lnaš prav, otrok. Takoj bom poslal Zo» fijo po steklenico vina...
LEONTINA: Mogoče bi tudi oče rad ko« zarček, tako žalostno sedi tu in me gleda.
GOMAR: Ne, ne, saj nisem žalosten... Prav nič nisem žalosten... Smejem se,.. ali vidiš (obrne se in si otare solzo).
ŽUPNIK: Tudi očetu bom dal čašo mala» ge, Leontina ...
LEONTINA: Ah, stric, vi ste dobri kakor angel, rada bi šla v nebesa s tako zlato dušo, kakor je vaša.
ŽUPNIK: Pojdi, pojdi... ne govori sedaj o nebesih... Vse o svojem času... in...
LEONTINA: Skozi okno vidim modro ne» bo, stric! Tako modro je, kakor plašč Naše ljube Gospe... In v daljavi stoji mlin na veter. Krila se mu vrte tako veselo pod modrim nebom...
GOMAR: Dete, ali ti je slabo?
LEONTINA: Meni? O... meni je dobro
očka--Vse svetlo je okoli mene. Tako
srečna sem, ker vem, da me čaka nekaj lepega. (Premišljuje, Gomar si zakriva obi’az z rokami).
ŽUPNIK: Doktor... povejte mi... ali ni razen zdravil nobenega sredstva, ki bi ji pomagalo ?
(Dalje prihodnjič.)
Zavesa.
TRETJA SLIKA
Ista soba. Nekaj ur pred pričetkom procesije. V sobi je polno belih v cvetlic, Zofija je že oblečena za procesijo. Živahno se kreta po sobi, popravlja cvetke. Van Mol pogleda
skozi okno.
Zavesa pade.
ČETRTA SLIKA
Majhna svetla sobica v župnišču. Ta sobica je le del velike sobe, v kateri pa ni oken. Neaaj stopnic vodi v njo. V sobi je zelo malo prostora. Postelja zavzema skoraj ves prostor. Na levi pri vznožju postelje je veliko okno. Leontina leži v postelji, njen oce sedi pri njej in jo gleda, ona pa strmi nekam v daljavo. V ospredju se razgovar»
jata župnik in dr. Bos.
Stran 5 — Številka 32
gg^Za naše gospodarje)
Svinjam sonca bi zraka)
Na naš članek: »Svinje na sonce!« v 27. številki »Kronike« smo dobili tole pismo:
»Brala sem v zadnji »Kroniki« članek »Svinje na sonce!« Ne vem, kaj bi rekla k temu. Moja mama so bili doma tam doli pod Celovcem, kjer je povsod navada, da svinje pasejo. In ko so prišli sem, so se se= veda držali te stare navade; takoj je mo= rala biti ograja, svinje pa so morale vsak dan na pašo.
Toda, kadar so bile bolezni pri svinjah, je bila bolezen vselej najpreje pri nas.
Tudi meni se zelo dopade priporočilo, da so zlasti breje svinje in mladi pujski na soncu in da se čim več gibljejo na zraku. Pa, kakor sem rekla: bolezen je bila vselej najpreje pri nas. Drugi niso svinj pasli, pa so imeli zdrave živali. Zato smo imeli nato tudi mi svinje v hlevu in bolezni ni bilo več.
Tudi sosed je napravil ograjo in svinje so se vsak dan pasle. Takoj prvo leto so zbolele vse na rdečici in so vse poginile. Ta= ko je bilo tudi naslednjo leto.
Imela sem svinjo z 12 pujski. Tretji dan jo denemo malo na prosto, da se sprehodi. Za hlevom je bila mlakuža in svinja se je hitro povaljala v nji. Takoj jo ženem v hlev, ravno je pripihal mrzel veter in svi= nja je močno obolela, dobila je hudo vro= čino in veliko truda sem imela, da je ozdra* vela. Ako bi je ne gonili iz hleva, bi bila pa svinja zdrava.
Po vsem tem sem prepričana: Na vigred in na jesen svinj ne smemo goniti na pašo in sploh ne iz hleva, ker se na vetru pre* hladijo. Ako pa pustimo svinje iz hleva v vročih poletnih mesecih, pa je to nevarno zaradi nalezljivih bolezni.«
Na to pismo, ki je gotovo pisano iz izku» šenj praktične svinjereje, odgovarjamo:
Kakor vsaka žival, tako hoče tudi svinja že po naravi čim več prostosti, čim več zra* ka in čim več gibanja na prostem, tudi na soncu.
Praktična svinjereja zlasti zadnjih treh do pet desetletij je pokazala, da je svinje= reja tem bolj dobičkanosna, da so svinje tem bolj zdrave, da se tudi tem bolje razvijajo, da je okostje tem bolj močno, da se svinje tem bolje in tem hitreje pitajo, da so tem bolj odporne proti raznim boleznim — tudi proti kužnim, ako so bile svinje ta» koj z mladega čim več na prostem, ako so bile na paši, ali pa imajo vsaj čim več pri» like za gibanje in tudi za kopanje v poletni vročini v tekališču za hlevom.
Na tem vsem prav nič ne spremenijo po» ssmezni slučaji, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je svinja žival, ki spada v hlev.
Da pa svinje dobijo zunaj pred hlevom večkrat preje kako kužno, nalezljivo bole»
zen kot pa v hlevu, bo mogoče včasih res» niča. To pa le zato in le takrat, ako ne pa* zimo na snago in red, ki vladata svet, pa morata vladati tudi v svinjaku in na teka» lišču, t. j. okrog hleva.
Ako hodijo ljudje iz okuženih hlevov okrog zdravega svinjaka in si tam ogledu» jejo svinje in se jih mogoče celo dotikajo, ako mečejo mogoče tja ostanke v sili za» klanih ali pa že za kužno boleznijo poginu* lih svinj, je to najboljša prilika, da se tudi zdrave živali nalezejo kužnih bolezni.
Krivda torej ni v tekališču samem, am* pak je krivda v nezadostni pažnji, krivda je v. tem, ker ni reda in snage okrog hleva, krivda je v tem, da smejo razni domači in tuji ljudje s klicami kužnih bolezni na ro= kah, na obleki in na čevljih k zdravim ži= valim.
Da se morejo živali izven hleva tudi pre» hladiti, celo preje in lažje kot v hlevu, je tudi jasno in prav lahko mogoče. To je še posebej nevarno za popolnoma mlade puj» ske, za breje svinje in za svinje prve dni po porodu, ko so še zelo oslabele in občutljive. Te živali je treba polagoma privaditi na živ* Ijenje zunaj hleva, morajo se utrditi in mo* ramo zato nekaj dni paziti na nje, oziroma jih puščamo prve dni le kratek čas izven hleva, nato pa vedno dalje časa.
Ako bodo vse to poizkusili in se po vsem tem ravnali oni, ki o pravilnosti tega še dvomijo, smo prepričani, da bodo tudi oni sami spoznali velike koristi, ki jih nudi svinjam gibanje na prostem zraku.
Gotovo je, da je to važno predvsem za plemenske živali in za živali, ki še rastejo, ne pa toliko za živali, ki jih pitamo.
Tudi vroči sončni žarki, ako predolgo ča= sa direktno vplivajo na svinje, tem morejo škodovati, zlasti ako živali še niso utrjene. Temu pa se živali same izognejo, gredo namreč ležat v senco, imeti pa morajo seve» da možnost zato.
Dokazano je tudi, da višinski sončni žar* ki manj škodujejo temnim oziroma temno lisastim živalim kot pa popolnoma belim. Pa to omenjamo le mimogrede, ker za našo svinjerejo splošno ni tako važno.
Da že samo možnost gibanja živali izven hleva ugodno vpliva na. razvoj in zdravje živali, je dokazano ne le v knjigah, ampak še bolj v praktični živinoreji.
Še bolj gotovo je koristna paša. Tam ži* vali, ne le da dobijo cim več možnosti giba» nja na prostem, dobijo tudi raznovrstno hrano. To pa svinjerejo zelo poceni.
Seveda morajo biti pa pašniki pravilno urejeni in morajo na njih dobiti svinje za* dostno pašo.
M@d pnipnti dn@¥l
{Nfskoj navodil kmetovalcem zn avgust)
N a p o 1 j u.
Žetev žita je ta mesec končana tudi v planinskih krajih. Vedno znova moramo opozarjati in opominjati: Takoj po žet» vi preorji strnišče! Velikega po» mena je to za zemljo, velikega pomena za pridelek v prihodnjem, letu.
Do srede meseca sejemo zimske oljnate rastline, oljno repico (raps).
Kopljemo rani krompir, ki ga čimprej od* damo zbiralni zadrugi ali trgovcu, da. do» sežemo višjo ceno. Cena za krompir je od 1. do 15. avgusta 70 šilingov, od 16. do 31. avgusta pa 60 šilingov za 100 kilogramov.
Sejemo rastline za zeleno gnojenje. Vse premalo še to pri nas cenimo. Ta mesec je začetek košnje otave.
V sadovnjaku.
Ako je močna in dolgotrajna suša, zali» varno drevesom, ki so s sadjem bog"' a ob* ložena, da se morejo plodi pravilno razviti, da prisilno ne dozorijo in predčasno ne od» padajo.
Zemljo pod drevesno krono rahljamo in zatiramo tako plevel, ki odvzema hrano.
Zatiramo in uničujemo razne škodljivce, odstranjujemo gobo in osušeno skorjo, po» biramo in zbiramo odpadlo sadje.
Na vrtu.
Sejemo zimsko glavnato salato in jesen* sko repo. Presadimo endivijo, deloma še zgodnje kolerabice in glavnato salato.
Ako sta čebula in tudi češenj že dozorela, te pridelke že spravljamo ter jih imamo spravljene na suhem in zračnem prostoru.
Pazimo na belega metulja, kapusovega belina, ki nam z zaleganjem jajčec, iz ka* terih se izležejo gosenice, napravlja veliko ikodo. Zlasti zjutraj ob rosi lahko uničuje*
mo metulje, ko še ne morejo leteti in sedi* jo na listih razne zelenjave na vrtu.
Pri živini.
Skrbimo, da bomo imeli za domače gos* podinjstvo in deloma za prodajo v zimskem času dosti jajc. Najbolj prikladna za vlaga* nje so jajca iz meseca avgusta.
V čebelnjaku.
Družine, ki še nimajo zimske zaloge, mo* ramo krmiti. Uničujemo razne sovražnike čebel, kakor ose, sršene, mravlje, razne črve, posebno pa molje, ki morejo uničiti vse čebelarjeve upe in napore.
Preglejmo vse družine, da mogoče niso brez matice.
Okrog doma.
Glejmo vedno na to, da bo na dvorišču vedno red, povsod naj bo snažno, ne ležijo naj povsod natrošeni ostanki slame.
Naročimo umetna gnojila za jesensko setev.
Napravimo natančen in dokončen načrt za jesensko obdelovanje njiv, za jesensko setev in za jesensko gnojenje.
PET VAGONOV KROMPIRJA NA EN HA
Skoraj se sliši kot pravljica iz Indije Ko* romandije, pa je vendarle resnica.
Uradu za preizkušnje najboljših kultur* nih rastlin pri kmetijskem ministrstvu Združenih držav se je posrečilo dobiti novo sorto krompirja, ki daje na enem hektarju 47 ton pridelka.
Razen tega je ta sorta krompirja skoraj neobčutljiva za nekatere hude krompirjeve, zlasti glivične bolezni.
To sorto krompirja se je posrečilo dobiti po petnajstletnem napornem preizkusnem delu.
Evropski obnovitveni načrt in gospodarstvo Združenih držav
Med tiskovno konferenco, ki se je pred kratkim vršila ob koncu prvega četrtletja delovanja uprave za gospodarsko sodelova» nje, je upravitelj Paul Hoffman v odgovor na komunistične obdolžitve, da Združene države obsipajo Evropo z vojnim preostan* kom, pojasnil, kako v resnici vse to, kar pošljejo v Evropo, pomeni znatno žrtev za gospodarstvo in narod Združenih držav.
Iz uradnik statistik je razvidno, da so do sredine preteklega meseca nakazila Uprave za gospodarsko sodelovanje (ECA) drža* vam, članicam evropskega obnovitvenega načrta, in Kitajski dosegle vrednost 394 milijonov dolarjev, vštevši stroške za po* morski prevoz. Tej skupni vsoti so Zdruze* ne države prispevale z blagom v skupni vrednosti 294,120.798 dolarjev, katerim je treba prišteti še 6,500.000 dolarjev nujne pomoči Grčiji v surovinah in proizvodih, ki so jih skoraj vse poslali iz Združenih držav. Z drugimi besedami povedano, je ameri* aka proizvodnja prispevala 70% vseh do* bav blaga Uprave za gospodarsko sodelo* vanje-
Iz Združenih držav pride večji del žita, moke in premoga v Evropo. Bombaž, to* bak, živalske maščobe, železno pločevino, cink, kositer, stranske petrolejske izdelke, polizdelano in izdelano jeklo, baker in zdra* vila dobavljajo državam članicam evrop* skega obnovitvenega načrta in Kitajski skoraj izključno na račun tekoče ameriške proizvodnje.
Tako ogromno izvažanje pa bo nedvom* no vplivalo na razpoložljivost notranjega domačega trga in na notranji gospodarski položaj Združenih držav, seveda v različni meri od slučaja do slučaja; te gospodarske težave pa bo mogoče obdržati v znosnih mejah le, če bomo izvajali načrt za pomoč previdno in bomo strogo upoštevali nor* malne gospodarske pogodbe.
Dočim menijo na splošno, da bosta polje»
Kdo ima pravica do družinske pometi?
Pravočasna prijava, sicer izpade bolniški prispevek
Pred kratkim je bil v celovškem radiju dvogovor med ravnateljem Valentinom Ju* stom in upravnim revizorjem Hoferjem cd pokrajinske bolniške blagajne za Koroško o važnih vprašanjih bolniškega zavaro* Vanja.
Pravico do družinske zdravniške pomoči imajo samo mož in otroci, če živijo v tu* zemstvu in nimajo drugje pravice do zdrav* niške oskrbe. To je na primer slučaj tem, kjer je žena sama zaposlena in zavarovana pri neki drugi bolniški blagajni. Življenska družica pa nima pravice do zdravniške oskrbe. Za otroke se konča ta pravica, ko so dopolnili 18. leto starosti, razen če obis» kuje otrok šolo, v kateri se pripravlja na svoj bodoči poklic. V tem primeru ima pra* vico do družinske zdravniške oskrbe do 24. leta, ali pa', da je nesporno dokazano, da je nesposoben za izvrševanje kakršnegakoli poklica. V tem primeru ni nobene starostne omejitve.
Kot upravičeni otroci veljajo samo za» konski, pozakonjeni, adoptirani, nezakonski otroci zavarovane žene, nezakonski otroci zavarovanega, če je njegovo očetovstvo do* kazano in razen tega pastorki (Stiefkin* der) in vnuki, če skrbi zanje zavarovani, to se pravi očim ali mačeha v pretežni večini. Pravice do zdravniške oskrbe nimajo re* jenci, za katere zavarovani ni dolžan skr* beti. Nezakonski otroci dobijo zdravniško oskrbo načelno od zdravniške blagajne za* varovanega očeta, če je njegovo očetovstvo dokazano, v nasprotnem primeru pa od bol* niške blagajne zavarovane matere. Pravica do družinske bolniške oskrbe pa ni odvisna od skupnega življenja zakoncev, vendar pa mora biti zakon še veljaven in obstajati. Otroci ločenih staršev se lahko poslužijo bolniške blagajne matere, če živijo z njo v skupnem gospodinjstvu. Če pa mati ni za* varovana, se otroci lahko obrnejo na bol» niško blagajno očeta.
Za bolniško prijavo je odgovoren samo zavarovanec. Poznejše zdravniško potrdilo o obolenju ne zadostuje, ampak izgubi pro» silec pravico do bolniške podpore, če bol* niška prijava ni bila izročena pravočasno. Samo takojšnja bolniška prijava cmogoča bolniški blagajni, da lahko ugotovi pravico do bolniške podpore, in se zavaruje proti zlorabi. Ker se teh pravil večkrat ljudje ne držijo, se zgodi, da zavarovanci ne dobijo bolniške podpore, če se je bolniška prijava na pošti izgubila in je to mogoče dokazati, potem pravica do bolniške podpore ne za* pade. Seveda je treba po ugotovitvi, da je prva prijava izgubljena, ponovno prijaviti.
Zavarovanci naj se obrnejo glede pojas* nil na bolniško blagajno, kjer bodo dobili vedno točna pojasnila.
delska proizvodnja in proizvodnja prehra* njevalne industrije zmožni zadostiti brez prevelikih težav ogromnim zahtevam upra* ve za gospodarsko sodelovanje, pa predvi* devajo težji položaj glede maščob in olj, čeprav upoštevamo znatne napore ameri* škega trga bodisi glede cen in glede po* vpraševanja. Enako se je tudi bati, da bo evropska potreba po bombažu zahtevala prevelik napor vse ameriške proizvodnje bombaža, dočim pa bo proizvodnja ostalih tkaninskih vlaken več kot zadostna, da bo mogla zadovoljiti povečani izvoz. Slabše iz* glede pa daje jeklo, bodisi izdelano ali pol* izdelano. Na podlagi predloženih načrtov bi morala Evropa prejeti v prvih 15 mese* cih delovanja evropskega obnovitvenega načrta 2,500.000 ton jekla. To je količina, ki bo po mnenju merodajnih industrijalcev povzročila verjetno težke omejitve na no* tranjem trgu ter bo povečala težave, ki so že v Združenih državah v tem življensko važnem odseku industrije. Tudi izvoz neže» leznih kovin bo lahko povzročil težave.
Za stroje na splošno pa je položaj precej ugoden:	izvoz tovornih avtomobilov in
avtomobilov ne bi mogel vplivati več kot 3% na sedanjo ameriško proizvodnjo, kar bi bila količina, ki bi se dala prenesti. Tudi ni predvidevati težave pri dobavah drugih strojev (obdelovalni stroji, črpalke, kom» presorji itd.), ki so predvidene v vrednosti 565 milijard dolarjev. Tudi dobave elektri» čnega materijala ne bi v prvih 15 mesecih evropskega obnovitvenega programa po* vzročile motnje, posebno če bi dali pred* nost strojem, ki se hitro izdelajo, nekateri tipi generatorjev pa zahtevajo več kot eno leto za izdelavo.
Tudi premog (36 milijonov ton) bodo dobavili lahko brez težav, če se bo obdržal sedanji produkcijski ritem. Pri petrolej» skem odseku in to tako za surovi petrolej kot za derivat, pa bo izvoz, ki je predviden po evropskem obnovitvenem programu, močno vplival na razpoložljivost v Združe* nih državah in to v precej večji meri kot pa je bilo do seda j.
Izredno težavna pa izgleda dobava du* šičnih umetnih gnojil (32,000 ton), ki je blizu največjemu nivoju ameriških možno* sti, ki pa ima izredno važnost pri obnovi evropskega poljedelstva. V tem odseku bo tudi težko ugoditi velikanski zahtevi po po» Ijedelskih strojih — tako zahtevajo v po* ročilu pariške konference nakazilo v vred» nosti 932 milijonov dolarjev — posebno če upoštevamo potrebo notranjega trga, kjer obstoja veliko povpraševanje. Ameriški iz» vedenci na tem področju zatorej ne predvi» devajo, da bo moči izvoziti več kot za 545 milijonov dolarjev poljedelskih strojev.
STEKLO — UMETNO GNOJILO
Ameriški znanstveniki na vseučilišču lili» nois so po večletnih poizkusih dobili novo vrsto stekla, ki je spojina kalija, fosfatov, raznih drugih rastlinskih hranilnih sno» vi in pa kremenčeve kisline.
Novi proizvod ima ali obliko steklene volne ali steklenega praška in je — kar je izredno važno — v zemlji topljiv. Ker je to steklo v zemlji le polagoma topljivo in se zato ne more izprati v nižje plasti, traja njegovo delovanje pet let. Zato bi bilo po* trebno s tem umetnim gnojem gnojiti, se* veda zato v povečani količini, le vsakih pet let.
Tako bo mogoče nabirati v zemlji rezer» ve rastlinskih hranilnih snovi za mnogo let, kar do sedaj ni bilo mogoče, ker so pač ne» porabljene hranilne snovi padavine izprale in so z njimi pronicale v nižje zemeljske plasti, kjer rastlinskim koreninam niso bile več dostopne.
DUNAJSKI JESENSKI VELESEJEM 1948
Dunajski velesejem — Delniška družba objavlja:
Da bi bila domačim in inozemskim kup* cem dana možnost nemotenih pogajanj in sklepov kupčij z razstavljale! na dunajskem jesenskem velesejmu, ki se bo vršil od 5. do 12. septembra, sta 6. in 7. september in sicer od 9. do 13. ure določena kot »pred* poldneva interesentov.« Ob tem času je do» voljen vstop v obe velesejmski palači le s stalno izkaznico inozemskih obiskovalcev, dalje s stalno izkaznico pokrajinskih obis» kovalcev in s posebnimi vstopnicami za in* teresente.
VELESEJMSKA MODNA RAZSTAVA
Ob času dunajskega jesenskega velesej» ma, ki bo od 5. do 12. septembra, se bo dnevno ob 16.30 uri vršila v slavnostni dvorani dunajskega magistrata velika du» najska modna revija pod naslovom »Z gos» po modo okrog sveta.« Udeležitev preko 50 vodilnih dunajskih modnih tvrdk vseh pa* nog in sodelovanje cele vrste poznanih du» najskih odrskih ljubljencev zagotavljata smotru te modne razstave, predvajati do» mačim in inozemskim obiskovalcem izdelke dunajske modne obrti, popolen uspeh.
Kakšen naj bo ameriški predsednik
Nesporno bo prihodnjih pet let pred* stavljalo zelo kritično obdobje v zgodovini Amerike in sveta.
• Ker ležijo problemi bližnje bodočnosti v glavnem v območju zunanje politike, bo imel predsednik sam odločilno vlogo, kajti na poprišeu zunanjepolitičnih odnošajev za» visi skoraj vse od njegove pobude in od njegovega odločujočega vpliva.
Nastane torej važno vprašanje, katere osebne lastnosti so potrebne, če naj bo me» sto predsednika uspešno. Po katerih vidi» kih naj sodijo državljani ali stranke spo» sobnost kakega predsedniškega kandidata? Ker se ne more točno predvidevati, katero obliko bodo zavzeli bodoči problemi, se se» veda tudi ne more podati točnega predpi» sa za izbiro bodočega predsednika, vendar je koristno se spominjati, kakšne lastnosti so pokazali prejšnji predsedniki v položajih, v kakršne bodo Združene države verjetno spet prišle.
Prva in samoumevna sposobnost, ki jo predsednik mora imeti, je sposobnost raz» vijati lastno inicijativo.
Ne moremo pa govoriti o inicijativi, ne da bi s tem načeli vprašanje, pri kom in v kateri smeri naj se'uveljavi osebni vpliv predsednika, ker politično vodstvo naravno ne dela v brezzračnem prostoru.
V	prvi vrsti gre za vodstvo javnega mne» n ja. Znani publicist. Walter Lippmann je nekoč govoril o »brezglavi javnosti«, in za» res se pojavlja javnost včasih tako mnogo» lično, nestanovitno in nerazumljivo kot sle» pilo. Mi pa vemo iz izkustev, da se lahko javno mnenje poenoti in napoti v gotovo smer. Sposobnost to storiti je eden glavnih darov predsednika. Zato ni nobenega eno» stavnega pravila. Toda vsi veliki ameriški predsedniki — mogoče z izjemo Jeffersona — so posedovali ta posebni talent za pravo besedo, za smelo dejanje in za dramatičen poudarek bistvenega.
Z modernimi sredstvi, s katerimi se lah» ko doseže množice, se sicer kvantitativno olajša predsedniku vpliv na javno mnenje, ne pa tudi kvalitativno. Tako se je na pri» mer radio v rofeah Roosevelta ali Chur» chilla izkazal kot izredno učinkovito oro» dje, izgleda pa, da se ne obnese posebno, če se ga posluži Attlee.
Mogoče še važnejše kot radio je tisk, kajti predsednik lahko doseže široke mno» žice po radiu le ob redkih prilikah, s tis» kom pa ima opraviti dnevno — neposredno ali posredno. Kaj pomeni tisk za zvezo med predsednikom in javnostjo, se je v polni meri prvič pokazalo za časa predsednikova» nja temperamentnega in duhovitega Theo» dora Rooseleta, ki ni umel ravnati s tis» kom nič manj uspešno kot Franklin D. Roosevelt.
Druga naloga ameriškega predsednika je vodstvo njegove stranke. Dolgo časa je ve» Ijalo za nezaslišano, da bi bil predsednik hkrati poglavar stranke in države. Jasnejši pogled na funkcijo politične stranke v jav» nem življenju Amerike pa je dovedel do spremembe tega, stvarnosti nasprotujočega naziranja.
V	tem pogledu vsaj se je ameriški sistem vedno bolj približeval angleškemu. Dejan» sko mora biti ameriški predsednik istočas» no neke vrste ministrski predsednik in se mora obdati s člani vladi, ki niso samo sve» tovslci. temveč so se hkrati tudi izkazali kot lojalni sodelavci. Posiuževsti sc mora svojega strankarskega stroja in oo potrebi imeti svoje strankarske prijatelje čvrsto na vajetih.
Menda ni potrebno posebej omenjati, da je za izvrševanje omenjenih stvari petre» ben največji politični takt. Le prelahko more raniti predsednik občutl jivost kongre» sa in javno mneje, če hoče nastopati kot diktator.
Tretjič mora predsednik kazati kongre» su smer. To je pač laže rečeno, kot štor» jeno. V glavnem pa nikakor ne zavisi po» polnoma od tega, koliko lahko predsednik računa na svojo lastno stranko. Nekaterim predsednikom se ni posrečilo kongresa uravnati v zaželeno smer. čeprav je imela njihova stranka v kongresu večino; drugi predsedniki, katerih stranka je bila v manj» šini, pa so znali to zapreko vsaj za krajšo dobo premostiti. Potreben - je pogum in diplomatska spretnost, če se naj pristaše nasprotnih si strank v kongresu pregovori, da naj pozabijo na svoj spor v korist skup» nega smotra. To se lahko posreči in se je posrečilo zlasti v vojnem času, do gotove stopnje pa tudi v miru, kot to dokazuje skupna fronta obeh strank v vprašanjih zu= nanje politike v zadnjih dveh letih.
četrtič mora predsednik v zadevah sve» tovne politike voditi. (To se bo v prihodnji štiriletni službeni dobi državnega poglavar» ja jasno pokazalo). Njegove odgovornosti na tem polju sploh ni mogoče preceniti.
Predsednik se ne sme omejevati na to, da določa spološne smotre zunanje politike. On jo mora tudi vedno spravljati v tok in kon» kretno oblikovati. Vrhovno zvezno sodišče v Washingtonu je še nedavno označilo pra» vice predsednika na tem polju za »popolne in izključne.«
Ako pa hoče igrati prevladujočo vlogo v svetovni politiki, mora imeti predsednik naravno še različne druge lastnosti. Pred» vsem mora biti sposoben za duševno spre» jemanje in pravilno vrednotenje informa» cijskega materiala. Danes je bolj važno kot kdaj koli preje v mirnem času, da je pred» sednik dobro informiran in da ima objek» tivne, dobre svetovalce. Nemogoče je od njega zahtevati, da bi se dobro spoznal v vsakem kotičku mednarodnega položaja, v Kitajski ali v Turčiji, v zelo zapletenem palestinskem vprašanju, v podrobnostih francoske in italijanske notranje politike ali v angleškem gospodarskem življenju. On si pa lahko in si tudi mora zagotoviti pomoč ljudi, ki so v vseh teh stvareh res» nično doma.
Problem informacije pa ni le vprašanje organizacije, temveč tudi vprašanje oseb» nosti. Čeprav ne moremo od nobenega pred» sednika zahtevati, da pozna vse podrobnosti svetovne politike, lahko pa od njega priča» kujemo, da pozna in razume ameriški na» rod. Ni ravno potrebno, da bi bil globbk poznavalec ameriške zgodovine, na vsak način pa mora poznati duha Amerike. On mora vedeti, kaj lahko pričakuje od Arne» rieanov, kako se bodo odzvali na določeno krizo in kako se mora z njimi ravnati. On mora znati razlikovati med pristnim in potvorjenim amerikanizmom. On mora poz» nati ne le zgodovino materielnih naporov svoje dežele ,temveč tudi zgodovino dušev» nih naporov. On mora vedeti, da je vedno bila velika tradicija ameriške zgodovine ne svobodno podjetništvo, temveč svobodni človek.
Ako naj ima predsednik uspehe, mora imeti še vrsto drugih lastnosti, ki so enako važne v notranji kot v zunanji politiki. Mora biti gibčen in hkrati trden. Nekatere
»Kljub praktičnim prednostim umetnih tkanin, bodo žene, kot jih poznam, vedno rajše uporabljale svilo.«
To so bile besede, ki jih je izgovoril ki» tajski finančni minister M. H. Kung, ko so ga lani vprašali ameriški novinarji, kaj misli o nevarnosti nylon»industrije za tkal» niče svjle Daljnega vzhoda.
Dejstva pa so to izjavo formalno ovrgla. Celo v deželah kot Franciji in Italiji, kjer je uporaba svile postala izročilo, prehajajo ženske vedno bolj k nylonu (izg. najlon). V južni Ameriki so nogavice, »ki jih ni treba nikdar krpati alj likati«, del opreme vsake elegantne dame. Izvoz nylona na Japonsko daleč presega potrebo ženskih pomožnih sil ameriške zasedbene armade. Za civilno pre» bivalstvo v Združenih državah je uporaba nove tkanine postala navada vsakodnev» nega življenja.
Nylon se pa nasprotno z zelo razširjeno bajko nikakor ne izdeluje iz steklenih vla» ken. Nylon se prideluje iz premoga, zraka in vode. Iz premogovnega katra» na se z destilacijo pridobi phenol in ben» zol. Iz zraka se dobi. kisik in vodik in kar se tiče vode, dobavlja ta seveda vodik. Vse te kemične, sestavine se v ogromnih kuhal» nih loncih polymerizirajo. Tako pridobljeni produkt se imenuje »nylonova sol.«
Sol slabše kakovosti zberejo v obliki kos» mičev v velikih sodih in jo odpeljejo v to» varne za umetno smolo; iz te soli izdelu» jejo nylonove glavnike, krtače in izola» cijske plošče.
Fino sol pa predelujejo v tkanino. Raz» topljeno v vodi prepeljejo to sol v cister» nah v tkalnice. Tam predelujejo nylonovo sol z raznimi kemičnimi in fizikalnimi po» stopki, končno gre proizvod skozi ozke od» prtine sita, kjer dobi obliko vlakenc. Ny= lonovo vlakno se nato še zvije in apretira ter nato enakomerno navije na vretenca. Zadnji postopek z vlakni se vrši v zaprtih aparatih za vretje in to je dovedlo pri ame» riških delavkah do govorice, da se nylon »kuha v pečeh«. Tako je končno nylonovo vlakno pripravljeno za tkanje. »Vlak vre» tene« spravi nato izgotovljena vlakna v tkalnice.
V Združenih državah prijavljeni patenti pa kažejo, da bo prišlo v tem pridelovanju v kratkem do radikalne spremembe. Arne» riški kemiki poizkušajo že več let pridobiti nylon iz surovine, ki bi bila cenejša in ka= tere bi bilo na razpolago v večjih množinah
močne osebnosti med ameriškimi predsed» niki niso imele te lastnosti.
Lincoln pa jo je imel v taki meri kot no» beden drug ameriški predsednik. Nekateri njegovih sodobnikov so ga imeli bolj za gibčnega kot za trdnega, kajti on je dajal radikalom in konservativcem — včasih ce» lo Jugu — številne koncesije, v osebnih za» devah je imel brezkončno potrpežljivost in neomejeno prožnost. Njegovo trdnost so šele polagoma začutili.
Zelo sorodna s smoterno prožnostjo je enako težko opisljiva sposobnost, ki bi se jo lahko označilo za'konkretno bistroumnost. Najboljši primer je spet Lincoln.
Končno mora imeti veliki predsednik ustvarjalno fantazijo. Ne sme se izgubljati v podrobnosti, ne sme se pustiti spraviti s smeri s prepisi ali z malenkostmi notranje ali zunanje političnega značaja. On mora obdržati v vidu odločilna vprašanja bodoč» nosti in se mora pri tem v glavnem sam na» se zanesti. On se mora osredotočiti na kak veliki načrt, na pomemben smoter, notra» njepolitično mogoče na ohranitev naravnih zakladov svoje države, na poboljšanje zdravstva in vzgoje, na ustvaritev socialne enakosti, ki ne obstaja le na papirju, ali — na zunanjepolitičnem polju — na zopetno vzpostavitev svetovnega gospodarstva, na napredek kulturnozaostalili narodov, na končno utrditev miru in mednarodnega reda.
On si mora biti na jasnem o idealnem in o umestnem in se mora boriti brez strahu za ideal. Zaupati mora svojemu narodu in verjeti na končno zmago naroda. Vedno naj ima pred očmi visok opomin Woodrova Wilsona.
»Človeška srca se obračajo do nas, člo» veška življenja zavisijo od nas, človeški upi nas kličejo in nam pravijo, kaj naj sto» rimo. Kdo se lahko izkaže vrednega takega zaupanja, in kdo se drzne odpovedati poiz» kusu? Pozivam vse poštene, rodoljubne in napredne, ljudi na svojo stran. Če mi po» maga Bog in če mi bodo ljudje pomagali z nasvetom in dejanjem, bom v njihovi službi uspel.« (»The New York Magazine«).
kot je premog. Zaključni poizkusi, ki so bili izvedeni začetkom leta 1947, so poka» zali, da se nylon lahko izdeluje iz preostan» kov raznih rastlin: iz luščin podzemeljskih lešnikov, iz iztisnjenih stebel, sladkornega trsa, iz ovsene slame ali iz odpadkov koru» ze, riža in bombaža. Vseh teh ostankov je v znatnih količinah po nizki ceni lahko pri» dohiti iz proizvodov ameriškega poljedel» stva. V tem primeru pa se bo morala stroj» na oprema nylonskih tovarn v temelju iz» premeniti. To je pač tudi razlog, da so last» niki novih patentov že napovedali, da ne bo njihov novi postopek povzročil nikakega ne» posrednega znižanja cen.
Med vojno se je nylonska industrija v Združenih državah zaradi vojnih dobav in zaradi prenehanja uvoza japonske svile baj» no razvila. Da se je lahko po Pearl Harbour» ju prešlo takoj k izdelovanju prvih vojaš» kih padal, se je zahvaliti Američankam, ki so stavile svoje nylon=nogavice na razpo» lago skladiščem intendance. Do septembra 1943 so tako zbrali več kot 49 milijonov pa» rov nylon=nogavie v skupni teži več kot enega milijona kg.
Bencinske posode iz nylona, ki so jih uporabljali v vojni, uporablja še danes ameriško letalstvo. Te posode imajo to prednost ,da se jih lahko po uporabi goriva zloži. Posoda iz nylona, ki drži 400 1, ima zložena obseg male ročne torbice.
Po končani vojni je ameriška industrija začela vedno bolj izdelovati iz nylona razro orodje. Nylonu ne škodujejo voda, maščobe in razne kisline. Pri vsakem mehanizmu, ki je izdelano iz nylona, odpade uporaba ma= žilnih olj.
Neglede na razne druge prednosti ima nylon v primeri s kovinami tudi še to po» sebno prednost, da izolira elektriko.
V	bližnji bodočnost bodo iz nylona pač v glavnem izdelovali nogavice. Sicer najdemo še zdaj celo y Ameriki pristaše svilene no= gavice; ti trdijo, da je nogavica iz pristne svile lepša, mehkejša, toplejša in nredvsem »finejša.«
Vendar spominja tekma med svileno no» gavico in nylonom nekoliko na dirko med konjem in avtomobilom.
Po članku v Wall Street Journal bo pro» izvodnja nylona, ki je v letu 1947 dosegla skupaj 9 milijonov kg, letos narastia na 27 milijonov in 1949 na 35 milijonov kg.
V	plazu novih nodnih izdelkov pa dobi» va tudi mož svojo skromno mesto. V Ame»
riki lahko kupiš kravato ali moške^nogavi» ce iz nylona. Nylonova kravata pač no do» sega svilene kravate; moške nogavice pa imajo vse dobre lastnosti nylonove tkanine.
NEVŠEČNOSTI NYLON SVILE
Pri nekih letalskih produkcijah v San» tiago je kazal zračni akrobat, kako se pa* da iz višine v strmoglavem poletu skoro do tal; pri tem je hotel pokazati še več in je zameglil gledalce v oblaku plina, ki ga vpo» rahljajo za »pisanje po nebu«. Elegantne Čilenke, ki so bile med občinstvom, pa so bile tega galantnega pozdrava le malo ve* šele: sulfat je razkrojil vse njihove nylon nogavice, pa tudi vsa oblačila iz nylona, ki so jih ravno nosile in tako so morale bose domov.
Še bolj čudne posledice je imela nepre* mišljenost neke neveste v Angliji, ki je bila oblečena od nog do glave v material iz ny* Iona in ki se je pustila fotografirati. Na po» ročni sliki je stala poleg svojega moža čisto gola. Ker učinkuje tkanina pri močni osvet* litvi prosojno, ni prišla na ploščo. V po» mirjenje vseh nevest, ki bodo v bodoče ob» lečene v nylon, je pristojni minister v par» lamentu zagotovil razburjenega poslanca, da bo tekstilna industrija v bodoče poskrbela, da se kaj takega ne bo več zgodilo.
(„The Daily Herald« — AIS)
Truman in Barklay
Sedanji kandidat demokratske strank« pri prihodnjih volitvah za predsedniško mesto Združenih držav in sedanji predsed» nik Harry Truman je bil rojen 8. maja 1884 v Lamarju, mestecu v osrednje=južnem Missouriju. Svoje detinstvo je preživel na farmi, ki so jo njegovi starši kupili, ko je imel štiri leta.
Ko je bil še mlad, se je podal na delo v mesto, toda kmalu se je vrnil na farmo, da bi pomagal očetu. Tam je ostal deset let. Teh let se spominja kot najsrečnejših v življenju.
Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je Truman vstopil kot prostovoljec v narodno stražo Missourija, nato pa kot poročnik v vojsko.
Povišan je bil v kapetana, končno pa v majorja. Boril se je na francoski fronti v različnih bitkah.
Ko se je vrnil v domovino, je v juniju 1919 poročil Bess Wallace in imel z njo eno hčerko, Margaret.
Podrobnosti Trumanove karijere po prvi svetovni vojni pa so že dobro poznane. Pečal se je s trgovino, toda ni uspel žara» di krize, ki je nastala po vojni. Plačal pa je do zadnjega centa svoje upnike.
Politična karijera Trumana pa se je pričela v letu 1922, ko so ga izvolili za okrožnega sodnika. Leta 1940 je bil izvo» Ijen za senatorja, čez štiri leta pa potrjen ponovno v tej funkciji.
Leta 1944 je bil imenovan za podpred* sednika. To mesto je zavzemal le dobre tri mesece, ker je nato po Rooseveltovi smrti stopil na predsedniško mesto.
Kar se tiče demokratskega kandidata za podpredsedniško mesto, senatorja Bark» leya, se je njegovo javno življenje pričelo leta 1905, ko so ga izvolili za javnega to» žilca grofije McCraeken v Kentuckyju. Na» to je bi 1 Barkley 13 let poslanec' v pred» stavniški zbornici, nato pa postal leta 1926 senator. V senatu je postal voditelj demo» kratske stranke, kar je ena najvažnejših funkcij v Kongresu.
Leta 1940 je s podporo demokratske ve» čine Kongresa imel Barkley vlogo izredne važnosti, ko je da! odobriti zakon za ob» vezno vojaško Službo, • zakon o najemu in zakupu ter še mnogo drugih važnih zako» nov.
V maju leta 1948 je prejel letno premijo 10 tisoč dolarjev od tednika »Colliers Ma= gazine« za svoje delovanje za učinkovito dvostrankino politiko na zunajepolitičnem polju. Barkley je to vsoto daroval medi» črnski fakulteti univerze v Louisville v Kentuckyju za ustanovitev fonda za ra» ziskovanja o srčnih boleznih. (SDWBAIS)
PsrecPoB" pod ^©Siavskim ssraSlyern
Predsednik društva za graditev predora sir Herbert Walker je dne 26. julija govo* ril v Londonu in rekel, da bi predor stal 10 milijonov funtov šterlingov.
»Vsako leto«, je govoril »bi rabili dva mi» lijona funtov šterlingov, od katerih bi pla» čala vsaka država polovico, to je Anglija in Francija in po petih letih bi se srečali nek» je pod morjem. Predor bi bil v premeru manjši od londonske podzemeljske železni* ce, vendar bi bilo v njem dovoli nros+ora «
Povedal je, da so nekaj sto metrov pre» dora ze naredil! na obeh straneh, toda *An» glezi misujo,^ da bi bilo najbolje začeti čisto na novo. Najprej naj bi naredili glavni pre* dor, po prvih petih letih pa bi zgradili še dva predora zg^ prome*. kar bi stalo 45 mili»
Kako izdelujejo nylon svilo
Stran 7 — Številk» 32
MOKRIJE
Dolgo je že, kar smo se zadnjič oglasili. Pa tudi se ni kaj takega zgodilo, kar bi bi» lo vredno napisati. Smo bolj v stran po» maknjeni in pri nas ni posebnih novic.
Danes sporočamo samo žalostno vest. Pretekli teden je umrl po dolgi in težki bo» lezni Janez Neubersch, podomače Toplič. Nič mu ni pomagalo zdravljenje doma in v bolnišnici. Pokopali smo ga pri sv. Danijelu, kamor ga je spremljalo veliko ljudi, kar je dokaz, kako priljubljen in cenjen je bil med sosedi in znanci. Č. g. prošt Truppe^ so v poslovilnem govoru opisali njegovo življe» nje, ki je bilo izpolnjeno z delom in skrbjo za družino in dom. Velika kmetija bo zelo pogrešala pridnega gospodarja in očeta, ki je zatisnil tako zgodaj svoje oči, star ko» maj 43 let. Za njim žaluje žena, trije nedo» rasli otroci in mati. Vsem izrekamo naše iskreno sožalje, pokojnemu pa daj večni Bog mir in pokoj!
Vreme nam nagaja, da ne moremo spra» viti snop pod streho. Sedaj imamo tudi Mo» krijanci enkrat dovolj vode, da nam vse» povsod čez teče.
Za danes naj bo dovolj. Pa še drugič kaj in bolj veselega!
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
V Večni vasi sta si obljubila trajno zvestobo in ljubezen Simon Fera pd. Radar» jev iz Večne vasi in Marija Ažman pd. Ce» kovčova iz Podgore. Isti dan 12. julija sta se v Šmihelu poročila Karol Bričko pd. Mik* linov na Bistrici in Ana Viternik pd. Ogri* nova iz Dvora. Obema paroma želimo obilo sreče in veselja v novem stanu!
Bela žena, smrt, pa je bila letos kar deb» ra do nas. Meseca junija nihče ni umrl. Kar veseli smo bili, da ni bilo pogrebov. A zdi se nam, kar je junija zamudila, to je hotela dopolniti julija.
Mala Vrbnikova Bibka iz Bis trie e je hudo zbolela,. iskala je pomoči v bolnišnici v Celovcu, a ni bilo več pomoči. Dobila je zastrupljenje krvi. Starši so hoteli Bibko pripeljati domov, da bi v rojstni hiši zatis» nila oči za ta svet, pa je že med potjo umrla. 7. julija se je poslovila cela šola, otroci in učitelji, od rajne Bibke pri od» prtem grobu. Sončna, vedno se smehljajoča Bibka bo nam ostala v trajnem spominu.
Malejeva Rezika iz Letine je šla 14. ju* lija še prej v večnost, predno je dokončala svoje drugo leto.	.
Ažmanova mati so dolgo trpeli, imeli so hudo bolezen, raka na obrazu. Na eno oko že prej niso videli, polagoma jim je rak razjedel še zdravo oko in tako so bili zad» njega pol leta popolnoma slepa. Strašno je razjedel rak obraz m vedno hujše so bile bolečine, katere so vdano prenašali. 15 ju» lija jih je rešil ljubi Bog trpljenja, katere» ga so zelo vdano prenašali. Rojena je bila rajna na Lešah pri Prevaljah, a že 50 let so bili stalno v š m i h e 1 u tako, da so po»
stali čisto naša in domača. Radi njihove skromnosti jih je vse spoštovalo. Temu je priča obilna udeležba pri pogrebu. _
V najlepši dekliški dobi z 25 leti nas je zapustila Aplenova Milka iz G o n o v e c. To sončno, veselo, pošteno in pridno dekle je moral vsak rad imeti. Bila je vzorna družbenica, vneta širiteljica dobrega tiska, posebno »Nedelje.« V veličastnem sprevodu smo spremljali rajno Milko Saler v torek 20. julija k zadnjem počitku. Zadnjo čast so izkazali:' prečastiti gospodje Srienc, Šturm, bogoslovec Lesjak in domači žup» nik, ki je vodil žalni sprevod, cerkveni pev* ci, ki so peli na domu, med potjo, v cerkvi pri žalni božji službi in ob grobu, šolske sestre iz Velikovca, njene sogojenke iz gospodinskega tečaja od blizu in daleč, šmi» helska dekliška Marijina družba in obilo deklet in odrastlih ljudi. Dobro Milko ho» čemo ohraniti v trajnem spominu, Aplenovi družini naše iskreno sožalje, ki je imela te» kom dveh mesecev dva pogreba.
SELE
Letošnje deževje z mrazom je tudi na* šim setvam prizadejalo mnogo škode. Mese* ca junija jih je dvakrat potlačil sneg. Pri« delek rži bo znašal komaj četrtino, še julija je na Šajdi slana pokuhala krompir. Seno je bilo težko spraviti, za žetev pa so nasto* pili lepši sončni dnevi. Vsled deževja je pod vasjo Husova mlaka visoko narasla. Po* sestnik ima škodo, ker ne more kositi, mla» ka pa, ki bi jo zdaj skoraj mogli imenovati jezerce, nudi v toplih dnevih hladilo onim, ki jo rabijo za kopališče.
štirinajstletni Pipanov Flore j je na Gro» sovi planini pod Košuto iskal ovce. Pri tem je na kamnu tako spodrknil, da se mu je na kolenu odrl velik del kože. Ker ni imel pri sebi ničesar, kar bi mu služilo za obve» zo, je hitel brez odmora domov in dospel tja, še predno je izkrvavel. Poklicani zdrav» nik mu je nudil prvo pomoč in fant bo kmalu spet skakal okrog.
V nedeljo 27. junija je igralska družina prosvetnega društva »Gorjanci« iz Kotma» revasi priredila izlet v Sele in uprizorila šaloigro »V Ljubljano jo dajmo.« Igralci so svoje vloge kar dobro rešili, igra sama pa je vsebinsko plitva. Sicer je pa tudi društ» veni govornik sam poudaril, da ni namen izletnikov z igro se postaviti, ampak spoz* nati lepo selsko pokrajino in navezati s Se* lani ožje prijateljske stike. Kotmirški pevci so lepo zapeli več pesmi, nekatere nam še čisto nove. Posebno nam je ugajala ona o kotmirški fari. Menda je bilo Kotmirčanom v Selah le všeč, kajti štiri tedne pozneje — 25. julija — nas je obiskala druga igralska skupina, ki nam je zelo lepo uprizorila Finžgarjevo »Razvalino življenja.« Igralci so se res vživeli v svoje vloge. Žal, da se niso tudi vsi gledalci poglobili v vsebino igre in ji tako sledili ter imeli od nje duševnega užitka. Obakrat je bila dvorana polna, do* kaz, da so nam bili »Gorjanci« dobrodošli.
ŽINGARICA
Drvarji, ki napravljajo v Žingarici. nad Borovljami drva, so bili te dni neprijetno presenečeni. Nižje spodaj imajo kočo, kjer imajo spravljeno obleko, hrano in druge stvari. Ko so prišli oni dan domov, so opa» žili, da v koči nekaj ni v redu. In res, glej ga spaka, neki nepridiprav je vlomil v kočo in jim vse odnesel tako, da niso imeli kaj dati v lonec in se kaj preobleči. Krasti ubo* gim ljudem, ki se preživljajo s težkim de» lom in komaj za sproti zaslužijo, res ni ni» kakšno junaštvo in vsak pošten človek ob» soja tako dejanje. Kako bi bilo lepo, če bi ta nepridiprav prišel vsaj za pol ure v trde roke drvarjev. Gotovo bi ga za vse življe* nje minilo izmikati ubogim ljudem.
Dobrac — lepa izletna točka
Človek, ki se pelje iz Celovca proti Belja» ku, bi menil, da se bo vlak kar naravnost v Dobrač zaril. Dobrač je res ponosen hrib. Visok je 2167 m. Če ga človek naskoči pri sv. Duhu, je res najboljše, če se koj v za» četku pokriža, kajti mislil bi, da bo preje priromal v nebesa, kakor na vrh Dobrača;
Z Dobrača se vidi daleč naokrog: proti jugu v ljubko Slovenijo s Triglavom in nje» govimi številnimi »dvoglavniki«, na sv. Višarje, jezera po Koroški navzdol do Po» djune, Obirja na eni in Dješkimi hribi na drugi strani, severno Koroško, vse tja gori do očeta Grossglocknerja. Če pa pogledate le nekaj korakov okrog sebe, pa ujamete lahko kakšnega gamsa, seveda samo z oče»
Na vrhu stojita dve cerkvici, o katerih pravijo, da je ena slovenska, druga nemška. Ugotoviti bi se dalo le to, da sta preživeli obe »sedem suhih let« in ju sedaj popravlja* jo. Udobna planinska koča ima vremensko opazovalnico, odkoder javljajo vsak dan o
stanju vremena.
Dne 9. julija se je poslovil dotedanji oskrbnik koče g. Francke. Isti dan je prev* žela oskrbništvo koče ga. Rigelnik Elizabe» ta. Njega dni je bila oskrbnica planinske koče na Obirju. Njen mož opravlja službo vremenskega opazovalca.
Vsak, kdor se hoče naužiti lepega razgle* da in svežega zraka, naj gre takoj po hudi nevihti hitro na Dobrač. Mati narava mu bo nudila lepot v izobilju, nova oskrbnica pa bo poskrbela, da se bo vsak počutil udobno in zadovoljno v koči.
ROMARSKI IZLET CELOVŠKIH SLOVENCEV
Na Veliki šmaren (15. avgusta) romamo celovški Slovenci k Mariji Pomagaj v Spittal. Romanje bo združeno z ogledom zgodovinskih zanimivosti mesta in Mili* stattskega jezera. — Spored: Odhod ob 8 uri izpred kapucinske cerkve, ob pol 11 uri slovesna sv. maša, ob 13 uri odhod na Millstattsko jezero, ob 15 uri slovesne ve« Černiče, ob 16 uri igra »Župnik iz cvetočega vinograda«, ob 19 uri odhod proti Celovcu, ob 21 uri prihod v Celovec. Prijave spreje* ma Karitativna pisarna v Celovcu, Völker» markterstr. 5, I. (Sporthotel Haimlinger).,
cßeCov&ßa
OD PETKA DO PETKA
Kopalna sezona je na višku in tisti sreč* niki, ki lahko preživijo ves dan ali večino dneva ob Vrbskem jezeru, imajo sedaj ma» la nebesa. Večina pa mora seveda delati in šele proti večeru se gre hladit k jezeru. Ob nedeljah je pa toliko ljudi, da se drug dru* gemu ne morejo izogibati. Nesreče so, hva* la Bogu, redkb. Pretekli teden je eden uto* nil v Porečah.
Ta teden smo imeli v Celovcu javen pouk, kako moramo hoditi po cestah. Poli» cija je stala na vseh križiščih in kdor ni šel pravilno čez cesto, ga je stražnik na licu mesta zapisal ter je moral poseči v žep ter plačati kazen. Tega pouka so bili deležni tudi vozniki avtomobilov in motorjev. Ljudje so sicer godrnjali, kaj se to pravi, da jim pulijo še tistih nekaj šilingov iz že» pa, toda človek bi rekel, da je tak pouk ze» lo koristen. Prav zaradi neprevidnosti in malomarnosti pešcev, pa tudi voznikov, se mnogokrat zgodi nesreča- Pešcem ne gre v glavo, da voznik vozila ne more tako ob* vladati, kakor oni svoje noge.
Na trgu je novost grozdje in stane 14 Šil. kilogram. Precej draga zadeva. Sicer pa je trg ostal v starem znamenju. Prišle so sve» že limone po 35 grošev komad, kumare so pa že domače po 2.50 šil. kilogram. Najbolj se še držijo maline po 4.50 šil. liter, lisičke po 2.50 Šil. liter in borovnice po 2.50 Šil. liter.
Te dni je izšel I. zvezek »Praktičnega tečaja za španščino«, -ki tečajnika takoj uvaja v praktično življenje. Primeren je zlasti za samouke. Knjiga je pisana v slo* venščini. Na lahek, prijeten in moderen na* čin seznanja knjiga tudi manj šolanega člo» veka s španskim jezikom. Knjiga bo prav prišla zlasti tistim, ki se nameravajo izseliti v kraje, kjer je občevalni-jezik španščina. Cena knjigi je 6.80 Šil. Dobi se v upravi »Koroške kronike.«
Športni dnevi ob Vrbskem jezeru se bli» žajo koncu. Kot zaključek igrajo Beetho* ven=ovo opero »Fidelio« na prostem na dvorišču deželne hiše (Landhaus). Zadnja predstava je v petek 6. julija zvečer. Izved» ba je dobra in nudi prvovrsten umetniški užitek. Pevske vloge so izvrstno zasedene in orkester je pomnožen. Obiskovalcev ima »Fidelio« še kar dovolj.
mAoSBR KARElt
ROMAN
(Nadaljevanje)
21.
Resnikovca je pogledala moža.
Resniku so se napele žile na čelu, tooa žena ga je prehitela in skoraj jokaje za» prosila.	v. .
»Vzemi jo, ko vidiš, kako težko živimo. Otroci hirajo, bosi so in goli, ti pa veno» mer tiščiš svojo naprej. Nihče ti ne poma* ga, čeprav ti obljubujejo.«
Zdaj je Resnik udaril.
»Molči, ko nič ne veš. Ne uklanjam hrbta pred svojimi sovražniki. Vem, hoteli bi, da bi beraško stegnil roko in vzel miloščino, nato pa bi me navezali na vrv in me imeli za medveda. Toda — Resnik se ne da. Jaz nikoli. Raje vidim, da crknem od lakote.«
.»Ti ne boš,« je planila Resnikovca v vek. »Zase že dobiš. Za otroke in zame ti pa ni mar. Poglej, kakšni so. Vsaj otrok se usmili.«
»Ven!« je pokazal Resnik s prstom na
zvegane duri.	. . ,
»Drugim nosite svoj plesniva kruh m svoje pobožne časopise.«
Klemen se je zasukal. Besede, ki so se z divjo ihto nabirale v srcu, so hotele na jezik, toda ustrašil se jih je.
S stisnjenimi zobmi je stopil pred bara» ko. Za njim sta udarila vek Resnikovce in tuljenje ponorelega moža.
»Od teh niti drobtinice ne vzamem. Kar je za nohtom črnega, nočem od njih.«
Klemen in Petrič sta tiho odhajala čez kolonijo. V Klemenu je vse vrelo. _ Rad bi izkričal bolečino, ki ga je žgala. Čutil je, da ni hujšega kakor tepena ljubezen.
»Resnik te sovraži,« je jezno siknil Pe= trič.
»Ne samo mene,« se je krotil Klemen. »Tebe tudi. Še tiste, ki jih ne pozna.«
Sernjavski je službo sprejel, Jakopin tu* di. Klemen bi se rad oglasil in povprašal še pri Križnarju. Toda bal se je novega raz* očaranja.
Zato je vprašal raje Modriša. Z obema rokama je zgrabil za ponudbo.
Kljub vsemu se je Klemen potrt vračal. Resnikov nastop ga je ranil in rana se je razbolela šele v semenišču, ko je stopil v mir in tišino.
Koj, ko je oblekel talar, je odšel v ka* pelo. Nekam je moral, da se raztoži.
Truden je sedel v klop.
»Gospod, vse mi gre narobe. Ljubezen nosim, psovke sprejemam. Tako sem maj» hen med sovražniki, manjši od Davida, ki se je s pračo boril proti Goliatu.«
Razklepalo se je Klemenovo srce kakor školjka.
Kakor da se je za odgovor vzdignil sta* rec na otoku Patmosu, učenec ljubezni, sv. Janez, mežiknil z na pol slepimi očmi in starčevsko=otroško dejal:
»Carissimi! Nohte mirari, si vos mundus odit.«*
»Nohte mirari,« je tiho ponovil Klemen.
»Učenec ni nad učiteljem.«
In je tiho in nemo sedel v klopi.
To uro je klerik Klemen Gornik posta) barakar. Odhajal je iz kapele kakor od roj^ stva zaznamenovan. Zadel je križ, ki ga prinese vsaka ljubezen in je bil vesel ka* kor na dan tonzure.
* Predragi! Ne čudite se, če vas svet so* vraži. (1 Jan 3, 13).
BERAČ
Qui habuerit substantiam huius mundi, et viderit fratrem suum necessitatem habere, et clauserit viscera sua ab eo: quomodo čari* tas Dei manet in eo ? (1 Joann.3) *
Zadnji dan pred počitnicami je bilo že navsezgodaj po celem semenišču nagajivo veselje.
»Mežnar« Lampič iz četrtega letnika je vstal ob svojem času in v copatah ter z mežavimi očmi šel gledat na uro. Čas je, da pozvoni in pokliče bogoslovce v kapelo.
Semeniški zvonec je pritrjen na zid, tik stopnic. Močan glas ima, takšnega, da ob» leti vse hodnike in vse sobe.
Lampič čaka, da pridejo kazalci na uri točno na pol šesto. Medtem premišlja, kje so nogavice. Eno je po dolgem iskanju na* šel. Druge ni bilo. Kam jo je bil zvečer za* gnal?
Zdaj je točno pol šestih. Mora zazvoniti. Vleče, vleče, zvonec ne da glasu od sebe.
Lampič je zmeden. Na vso nesrečo pride še spiritual z brevirjem in s postrani glavo.
Lampič bulji v zvonec. Kembelj je preve» zan z njegovo nogavico. Z njegovo črno nogavico, ki ima zaplato iz zelenkastega blaga.
Tudi spiritual gleda v zvonec. S kislim nasmehom strmi v preplašenega Lampiča, nato pa šepne:
»Vzemite zvonček v kapeli in obletajte hodnik.«
V copatah, brez ene nogavice drevi Lam« >ič po semenišču. Cvileč glasek budi bogo* ilovce, ki začudeno prihajajo na hodnik.
Izpod Lampičevega talarja se beli besa noga.
* Če bo kdo imel dobrine tega sveta in bo videl, da je njegov brat v stiski, pa bo imel zakrknjeno srce: kako naj ostane v njem ljubezen božja?
Novica se je hitro raznesla. Lampič je šele po maši odvezal nogavico z zvonca in upehan priletel k zajtrku. Stoje je popi} kavo, stisnil kruh v talar, nato pa z očmi prebodel Boltarja iz četrtega letnika.
»Ti si to naredil.«
»Kdo me je videl?« je sveto resen Bol» tar.
»Nihče, toda poznam te,« je hud Lampič. »Grešiš contra caritatem,« se resno šobi Boltar.
»Solit se pojdi!«
Lampičev talar jezno opleta čez obedni» co. Boltarjev nasmeh je droban, nagajiv, kakor je nagajivo veselje v semenišču.
Klemena pa nagajivost ne more prav pri* jeti. Rad bi pred odhodom dobil še nekaj denarja in ga razdelil med najbolj potre» bne. Megliča si ni upal več nadlegovati. Dovolj, da študira Kremenčevega.
Resnikovca je taka, da se bo posušila. Otroci so kakor gliste. Kar zvijajo se. On pa sedi doma in zabavlja. Tudi Jakopin bi bil potreben kakšnega beljča.
Eh, vsi bi bili potrebni! Klemen ve. Še Koritnikova punčara. Iz bolnice je prišla, pa je takšna, da jo je groza pogledati. Revše vlačugarsko! Zdaj jo tepö, ko je pre» pozno. Zdravje je zapravila, čast tudi. Pre* je so jo naravnost rinili v greh, zdaj je ne morejo ustaviti.
Klemena je vselej groza, kadar jo sreča v mestu. Napudrana, z namazanimi ustni» cami, brez obrvi in s čudno potegnjenim obrazom. V starinski svileni obleki, ki ni bila narejena zanjo, se postavlja okoli beznic, živ grob!
Potreboval bi denarja da bi grehu zagra* dil pot. Sicer pa, Bog že ve.
Nekajkrat zgrabi Klemena dvom. Kaj boš z denarjem proti grehu ? Z besedo, ki bi udarila kakor plat zvona sredi noči, bi mo« ral začeti. Zakričati bi moral v množico, da
SOBOTA, 7. avgusta:
7.15	Iz svetovnega tiska,
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 8. avgusta:
7.30	Jutranja glasba.
17.10	Komentar
19.30	Polurna oddaja.
PONEDELJEK, 9. avgusta:
7.15	Jutranja glasba.
16,00 Potovanja po svetu,
17.10	Poročila.
TOREK, 10. avgusta:
7.15	Poročila in jutranja glasba.
17.10	Poročila.
SREDA, 11. avgusta:
7.15	Poročila in jutranja glasba,
17.10	Poročila.
ČETRTEK, 12. avgusta:
7.15	Literarna ura,
17.10	Poročila,
19.30	Zvočni tednik.
PETEK, 13. avgusta:
7.15	Jutranja glasba in poročila.
17.10	Poročila.
Hadka Jlandm - BBC
(Poročila v slovenščini in srbohrvaščini)
(Oddaja vsak dan na srednjih valovih 267 m in na kratkih valovih: 30,96 m, 25 m in 19,61 m).
7,45—8,00 poročila in koment. v srbohrv.
15.45—	16,00 por. in komentar, v srbohrv.
21.45—	22,15 por. in komentar, v srbohrv. 22,15—22,30 poročila in komentarji v slov.
Sle že pozabili na
„M&um
Hemke,, ♦
Pišite takoj upravi „Koroške kronike “, da vam ga pošlje.
Cena: 20 šilingov + poštnina.
ZÄ NEDELJSKO POPOLDN
n
C
H!1 '		2	Ü	m,mm			3	4	5	6	7 j		8 ■	ii		0		10	mmm			m	11		m
«	m	12	,3 mmr									m	m		§r			■!		m	1	! n			
Ü	&n|n			18	i	■«		gjfo				i mm				!Hi«r					23		ü	ß	m m
ar n			25				26	27	1		m m			28	g|f9 150 |S1				32 |				If1		
31 j	|						m	36		m		" i ■			38	39								ar		41
42		'I- 1				43	m		m	44		mr				mi 46			m	m	m	47 |			
	lil		m	m	48		40	m	50 |			m	M i lil				52 |		33	54		ÜI	‘t i551		
56	57 p		m	58	■ ih			59	mr				Pl61 I 1				Hi62				n	*11		m	
63		I64		1	m	mr i						mm m	67			mr m			69		70	71		72	
751 ' IH			T4 75		7G	77	1		78		i®79				m	80 |		Sl	F				ir		1
Ü	m*4:]				I		|		H			m	lir					1					m		
ürtr					IIP		mm\ WPI37							88	i p				Pl89 I			|90		mm	
■sr l'				mmr			93	94		m	ff!		»95		|	|96 J97				m		m	98	im		
®i99 i mmm						ari			11		10 i														Ü
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. angleški kratici za »Velika Britanija«; 3 razvojna stopnja me« tulja; 9 strupena žuželka; 11 učenje, zgled; 12 prihodnjik; 14 ime mnogih gora na Slo« venskem; 15 gorenjska reka; 16 kratica za »tega meseca«; 17 vrsta divjega goveda; 20 rokodelec; 22 strupena žuželka; 25 pre« bivalec neke prekomorske države; 29 po« manjševalnica ustnega organa; 34 kratica za »starejši«; 35 preprosto prometno sred« stvo; 36 nemško«francoska reka; 37 pri« hodnjik; 38 druga beseda za »ponovno, večkrat«; 40 nada; 42 mesto na Goriškem; 44 stalno bivališče, rojstna hiša; 45 egip« čansko božanstvo; 46 vrsta pesnitve; 47 predjed; 48 osebni zaimek v prvi osebi; 50 lep, ljubek; 51 smer, sled; 52 del prsnega koša; 55 igralna karta; 56 prihodnjik; 58 diktat, citiranje; 60 eden izmed čutov; 61 zla volja, sovraštvo; 62 »tri« v italijanšči« ni (razlika je le v zadnji črki); 63 pokraji« na v Grčiji; 65 nikalnica; 66 kratica za »eventuelno«; 67 dvojica; 69 zapeljati; 73 kratica za »približno« (circa); 74 panoga matematike; 79 dve črki, ki sta med prvimi šestimi v abecedi: 80 koroški izraz; 82 kra« tiča za mednarodno begunsko organizacijo; 83 ploskovna mera; 84 potrošnja pri pija« či; 85 vršim kot uslužbenec svoj posel; 86 nočna ptica: 87 škofovsko pokrivalo; 89 domače moško ime; 91 površinska mera: 92 element, iz katerega pridobivajo snovi za atomsko raziskovanja: 95 govoriti ne« resnico; 98 nikalnica; 99 del človeškega te« lesa; 100 naplačilo; 101 spev, napev; 102 pamet, razum.
Navpično: 2 dve enaki črki: 3 krati« ca utežne enote; 4 enota pri električnem toku: 5 zlodej, hudoba; 6 ne mnogi, tem« več samo....; 7 oblika osebnega zaimka; '8 nekdanji ruski vladar; 9 kraj ob isto« imenskem jezeru na Koroškem; 10 vzklik ob bolečini; 11 pamet; 13 druga košnja; 16 brž, nemudoma; 18 veliki zločin: 39 dolina v Italiji, kjer prebivajo Slovenci: 21 pojm, ki je danes v ospredju znanosti; 22 domač ♦izraz za gospodarja, rednika; 23 sanje, pri«
vid; 24 število; 26 kemična; označka za prvino; 27 zamašek pri sodu; 28 vrsta biča, tepežne palice; 30 zelo hlapljiva snov; 31 spet; 32 kratica Cankarjevega, krstnega imena; 33 »brez trebuha«; 34 manjša ro= parska ptica; 37 ustanovitelj neodvisnosti neke južnoameriške države; 39 redovni oče; 41 čuvar domače živine; 43 darilo; 44 dr« žavna ali uradna pristojbina; 49 najvišja točka obzorja; 53 hiter; 54 pregled, para« da; 57 cerkveni predstojnik; 59 spleteni lasje; 64 plužna jama, oblika preoranega polja; 67 prepevati; 68 merilka časa; 70 kralj ptičev; 71 Jurčičevo leposlovno delo; 72 dolgoprstnež; 75 raj po veri starih Slo« vanov; 76 kratice avstrijske časopisne agencije; 77 vprašalnica, ki se zaobeša; 78 pravoslavna sveta podoba: 80 pisemski na« slov; 81 predlog; 85 lokal jevne uprave;
86 proizvod, plod; 87 zamira, propadaj 38 pod, temelj; 90 kožna bolezen; 93 egipčan« sko božanstvo; 94 ploskovna enota; 96 ' vzkbk; 97 kazalni zaimek.
Pred štirinajstimi dnevi je bil v Blata pri Pliberku kmečki dan, na katerega je prišlo mnogo ljudi od blizu in daleč. Ob tej priliki je bila tudi tekma žanjic, kjer so dekleta poskusila, katera zna najboljše sukati srp. Slika predstavlja prizor iz tekme.
Sprejmem
samostojno in pošteno šiviljo. Vsa oskrba v hiši.
Naslov v upravi »Koroške kronike«
NA PRODAJ
je gostilna s trgovino z mešanim bla« gom ter tremi orali zemlje. Sadje in lepa lega na severni strani Drave. Podrobnosti pri Fuchs, Celovec, Salmstrasse 4.
i”
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš srčnoljubljeni mož, oče, brat, stari oče, svak, nečak, bratranec in stric
Karl Machač
dentist
Po dolgem in težkem trpljenju je previden s tolažili sv. vere umri 27. julija ob 10. uri 10 minut, in se je tako v 44. letu starosti vse prehitro za vedno od nas ločil.
Pogreb dragega pokojnika je bil v petek 30. julija ob IS. uri v Borovljah, kjer smo ga prenesli iz hiše žalosti, Schulhausgasse 8 na mestno pokopališče.
Slovesna zadušnica je bila v soboto, 31. julija v farni cerkvi ' Borovljah.
Borovlje, D u n a j, 31. julija 1948.
Globoko žalujoče družine:
Machač, Gamp, Kirnich, Spitzeder, Weiner, Schwab,
Stark, Halesch in Grasmuk.
bi odreveneli navajeni koraki. Kam, ljudje božji ? Ni vse tako, kakor gledate. Ozrite se in postanite! Spreobrnite se in zraslo bo novo življenje v vas!
Samo mimogrede pridejo ti dvomi. V Klemenu se ne morejo usidrati.
Kako naj pride s praznimi rokami pred lačne ljudi? Sovražni mu bodo koj prvo uro. Ne more si misliti, da bi si upal pred njimi stopiti na prižnico in jim govoriti o potrpljenju. Oči vseh bi ga obsodile. Ne govori, ko ne Veš, kako živimo. Če bi živel naše življenje, bi klel kot mi, zmerjal kot mi in sovražil vse, ki zapirajo srca pred nami.
V	Klemenu se bridko vzdigne spomin na gospoda Seliškarja. Povabil ga je bil o bo« žtču na kosilo. Dober gospod, dober pridi« gar, z veliko plešo in s starim talarjem. Duhovni svetnik in spoštovan na dekanij« skih konferencah.
»Jej, fantiček! Kaplan v luščinah si. Do« her pevec boš. Eh, ko sem bil jaz mlad!«
Klemen se spominja bele serviete, ki jo je imel gospod duhovni svetnik razgrnjeno čez kolena. Male mišje oči so živahno iška« le v Klemenovih očeh.
»Slišim, da študiraš socialne probleme. Važna stvar, zelo važna. Toda ne pozabi: tudi gospodarstvo je važno. So fare, kjer se s pametnim gospodarstvom da veliko nare« diti. Jaz sem kar zadovoljen.«
»Trpim, ker sem videl toliko revščino,« se izvije iz Klemena.
Gospod duhovni svetnik so priprli cči, zataknili palec za debelo zlato verižico, z drugo roko pa pobobnali po mizi.
»Hudo je, seveda. Potrpljenja je treba veliko.«
V	Klemena je udarila čudna prisekandst.
Mokra pleša duhovnega svetnika ga je ujezila.
.»Mislim, da jih je tudi med duhovščino nekaj, ki so se preveč odtrgali pd malih ljudi.«
Duhovni svetnik zamahnejo z roko.
»Pojdi, pojdi! Nazori mladih, ki starih ne morejo. Ljudje so postali slabši. Nebesa hočejo na zemlji. To je.«
Toda Klemen se ne vda.
»Ne rečem, da vsi grešijo iz zavesti, gre« šijo pa vendarle. Premalo živimo po svetem pismu. Vse naše življenje in delovanje bi moralo izvirati iz naše službe. Veliki s\«e= tilniki bi morali biti, kakor Asiški ubožec. Pa smo tolikokrat samo ljudje.«
Gospod svetnik so potegnili s servieto prek obraza.
»Kako misliš? Duhovnik naj živi od ol= tar ja.«
»Da( od oltarja in z oltarjem. Kakor je Jezus naročil: Nihil tuleritis in via, neque virgam, neque peram, neque panem, neque pecuniam, neque duas tunicas habeatis!«*
.»Nekateri predaleč gredo. Težak odgovor bodo dajali za svoje ovce.«
Duhovni svetnik so vzdihnili in prešli na hebrejščino in na stare oguljene šale.
V, Klemenu se je vse uprlo. Poslovil se je pred časom.
»Dominus tečnim, carissime. Pridno štu« diraj.«
Duhovni svetnik so ga spremili na dvori) šče. Klemen je kar rinil po vasi., Mraz ga je osvežil.
»So pa gospod Vencel vse kaj drugega,«
* Nič ne jemljite na pot. Ne imejte ne palice, ne torbe, ne kruha, ne denarja, ne dveh sukenj. (Luk 9, 1—6).
se mu je utrnila misel. In še je dodal pri sebi: »Kako radi bi jedli torto tudi Kre« menčevi otroci.«
Hudo mu je bilo, da jo je jedel.
Spomin na gospoda Seliškarja je v Kle« menu grenak kakor pelin. Posebno ta dan pred počitnicami.
Popoldne se odloči za beračenje. Začeti mora, če hoče, da vsaj nekaj nabere. Pre« gleduje spiske dobrotnikov.
Zemljič, veletrgovina. Vsote niso velike.
Mirtič, hotelir.
Požgaj, industrijalec.
Klemen si zapiše nekaj imen. Na slepo srečo.
S čudno trmo pozvoni pri Zemljiču. Za« klel se je, da bo skušal biti ponižen.
Gospod je bil doma. Prijazno ga je spre« jel. Klemenu se je naučena sladkost koj uprla.
»Prosit sem prišel,« je udaril koj v sredo.
»Težko je deines, seveda. Prošenj na ku= pe. Mestne oblasti prosijo, berači se kar vrstijo. Dobro srce sc nikjer ne more skri« ti. Bogataš bi bil lahko, verjamete, ko bi bil tak kakor drugi.«
Klemen z očmi visi na gobelinih,ki vise na steni.
»Veliko je revščine in veliko bogatije,« je uščipnil Klemen.
»Prav ste povedali. Nekateri s težavo ri« nemo. Vsi nam sede na vratu. Dober člo« ek je oslu podoben, saj veste.«
Klemen opisuje razmere v »Sibiriji«.
Gospod Zemljič kima.
»Natančno tako je, res. In nihče se no zgane, da bi pomagal ljudem. Daleč srno
* drage, fino vezene slike.
prišli. Prav vesel sem, da ste se oglasili pri meni.«
Položil je na mizo dvajset dinarjev. Kle« men ne more skriti grenkega nasmeha. En sam gobelin na steni je gotovo vreden ti« sočaka.
S tresočo se roko zapiše vsoto v imenik.
»Dobrih src manjka danes, gospod Gor« nik. Vem. Skoparim pri sebi, samo da lahko odrinem kakšen dinar za potrebne.«
Klemen se vzdigne.
»Prav lepa hvala, gospod Zemljič. Po« zdravljeni.«
Kakor v sanjah gre po stopnicah. Peče ga dvajset dinarjev, kakor da kaplja kri od njih. Tisočaki mu leže v železni blagajni, stotake zapravi v eni sami nedelji, zdaj pa mu vrže teh dvajset dinarjev.
Grenko je v Klemenu, kakor da se mu je ves pelin sveta nabral v ustih.
Motoglav gre po cesti in se šele čez čas spomni, da je Požgaj vendar v ulici, ki jo je pustil že za sabo. Obrne se in s čudnim strahom zavije na levo. Starinska hiša, pu« sta na zunaj, dvorišče čudno osamljeno, po« zabljeno. Klemena je skoraj groza.
»Beračim in še ponižen moram biti, da mi koj ne pokažejo vrat,« se mu utrinjajo bridke misli.
Pod vrhom so na stopnicah ozke lepe preproge. Na steni je medeninasta ploščica in gumb električnega zvonca.
Saša Požgaj.
Klemen ogleduje ploščico in bde pod« boje vrat. Zdi se mu, da ga grabijo za srce ostri železni kremplji. Skuša se umiriti prepričati samega sebe, da mora biti poni« zen, toda zaman. Ihta, ki jo ie nrinesel s seboj že od Zemljiča, je rasla v njem kakor kvašeno testo.	(Dalje prihodnjič.)
„Koroška kronika" izhaja v«ak petek.. - Ust izdaja Britanska obveščevalna služba. — Uredništvo lista je v Celovcu, Volkermarfrter Ring 75/1. — Telefon 3651/0’ — Unrava in «J-----------------’
oddelek v Celovcu. Völkermarkter Ring 25/1. — Telefon 3651. — Mesečno naročnino je treba plačali v naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Tiska: Tiskarna „Carjnthia' v Celovcu