Poštnina plačana v gotovini. RSKA SOBOTA, 28. decembra 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v ..Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. dogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt Ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št 52. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Mati g. Klekla vmrli. V nedelo je Vsemogoči k sebi pozvao na Krajni mater g. Klekl Jožefa, izdajatela Novin i našega narodnoga voditela. Dobra mati je pred smrtjov duže časa betegüvala. Vse je prenašala t najvekšov potrplivostjov iz lübezni do Boga. Čas njenoga živlenja je bio dopunjen i Bog jo je pozvao iz te skuzne doline, da de pri njem obhajala svetek roj * siva maloga Deteta Jezuša. G. izdajatela i vse drüge, štere je zapüstila, naj tolaži miseo, da jo pri Bogi znova najdejo. Na znanje onim, ki so se prí agrarnoj zadrugi v Črensovcih javili za naselitev. Dnes 28. decembra po velkoj božoj slüžbi pridite v „Naš Dom !“ Veleposestvo grofa Festeticha je ponüdilo zadrugi 550 plügov za naselitev dobre zemle, šume na jako lepom zdravom mesti med Macinci i Mihalovci v Medjimurji. Na denešnjem sestanki se naznanijo cene, štere so Zmerne i drügi pogoji za naseütev. Ki se dnes ne javijo, več ne pridejo v poštev, zato, ka je to Zadnja prosta zemla, ki se lehko oda. Boža slüžba v Črensovcih je ob 10 vüri. Agrarna zadruga v Črensovcih. Goripoštüvanim dragim naročnikom. Uprava Novin Vas po našoj domačoj reči pozdravi f vam naznani sledeče na novo leto: Novine bodo mele vsaki mesec edno prilogo v pismenoj slovenščini od gospodarstva i drügih reči, ki bodo dragim čtevcom na hasek, na vao, ovak do pa hodile v takšem obsegi kak so dozdaj v našoj domačoj reči pisane popolnoma. Prilogo damo za tiste, ki razmijo knižno slovenščino i jo želejo šče bole spoznati. To je tüdi naš namen. V našoj domačoj reči pa pišemo vse zato, ka večina našega naroda samo to razmi i naj se naša sladka reč z svojov lepotov spozna od knižne slovenščine i to bogati. Čeravno do pa vekše Novine vsaki mesec ne bodo dragše. Cena njim ostane, kak je dozdoj bila. Izhajale pa bodo tüdi kak dozdaj vsako nedelo. Naznanjamo pa: 1. Naročnikom doma v državi. V državi je cena Novin na skupni naslov ZS dinarov. Za to ceno se dajo samo te, če se jih naroči najmenje 10 komadov. Širiteo, ki je na skrbi ma, je dobi brezplačno i si sme odračunati Poštnino, neje pa dužen Novin nikomi na dom nositi. Če to z dobrevole včini, njemi Bog povrni. Cena Novin na posamezni naslov je 30 dinarov. Vsi celoletni naročniki Novin dobijo kalendar za polovično ceno, to je za 5 din. i poštnino plača uprava Novin od njega. Naročnina se mora plačati naprej i to najmenje eden mesec naprej. Vsaki jo sme na mesec plačüvati, ali naprej jo mora plačati Ni ma na posamezni naslov naročene Novine, plača Z Din 50 par mesečno, ki pa je na sküpni naslov dobiva, plača Z dinara mesečno, zadnji mesec pa 3 dinare naprej. ii. Naročnikom v državaj Europe Cena Novin za vse države Europe je 75 dinarov letno, ali 6 din. 50 par na mesec. Z Marijinim Listom i kalendarom vred je cena na leto 100 dinarov ali 8 din. 50 par na mesec. Poštnino od kalendara plača uprava. Vsi celoletni naročniki dobijo kalendar za polovično ceno i Poštnino plača uprava Novin od njega. Naročnina se mora najmenje eden mesec naprejplačati, ali pa do konca januara vsa. Naročnikom v zvüneuropskih državaj. Cena Novin za zvüneuropske države kakti Ameriko, Australijo itd. je dva dolara na leto. Za to ceno dobijo naročniki tüdi Marijin List i kalendar brezplačno. Dužni so pa to naročnino vsako leto do konca januara najkesnej v celoti plačati. Poštnino od kalendara plača uprava. Ki šče meti samo Novine dobi za poldrügi dolar ali 85 Din. Mora pa plačati do konca januara naročnino v celoti. Vsi celoletni naročniki dobijo kalendar za polovično ceno i Poštnino plača uprava Novin od njega. Kda te velike olejšave i ugodnosti goripoštüvanim dragim naročnikom naznanjamo, jih prosimo, naj nam spravijo dosta novih naročnikov. Cene so tak nisike i olejšave tak visike, da bomo mogli samo tak izhajati, če de vsaki redno plačüvao. Ar delamo vse brezplačno, samo za to, da vam pomagamo, prosimo vas, da naš poslühnete! Črenšovci, dne 27. dec. 1. 1930. UPRAVA NOVIN. Kmetska zveza v Maribori izreka prisrčno zahvalo vsem svojim odbornikom i kotrigam za verno i požrtvovalno sodelüvanje i jim žele vesele božične svetke i srečno Novo leto! NAČELSTVO. Grozno püstošenje vulkana. Na Javi je začnola ogen bruhati gora Merapi. Opüstošena je vsa pokrajina. Mrtvih je okoli 700 lüdi. NOVINE 28. decembra 1930. Cena Novin i Marijinoga Lista na skupni naslov je 35 Din. To sporočamo vsem, ki so zdaj pri plačüvanji davali širitelom samo 25 Din. Ka so nam bile i so Novine? Kak v pravljicah bajilno drevo, puno zlatoga sada, vretino pomirüjoče sence, mamo mi naše „Novine“, Stojezere je ponüjao tüjinec za to drevo, pa je bio tüjinec dober računar, znao je, da njemi prinesejo založeni jezeri — milijone. Slepi je, ali hudoben, što ne vidi kakše zasluge majo naše „Novine“ v preminočem časi i zasluži, da bi ga imenüvali za izdajalca najsvetejših jugoslovanskih interesov, šteri ma voljo i čas za to, da bi nastavo sekiro na steblo toga našega bajilnoga dreva. „Novine“ držimo mi za büditela narodne zavesti, še več: za büditela naše düšne vesti. Kda je slovenska reč vmirala, v „Novinah“ smo meli zdravnika, šteri je betežniki rešo živlenje. Kda je domača slovenska govorica pešala, kda je tUdi preprosti človek mislo i gučao od zadev i problemov, šteri neso meli primerne slovenske označbe — prek „Novin“ so prihajali na jezik narode oni tajinstveni vitamini, šteri so zagotovili domačoj govorici potrebno zdravo rast. S trebuhom za krühom je šo naš človek že prle, delao i živo je leta i leta sredi sto i sto nevarnosti. Brezi naših »Novin" bi ostao brez vez z domačim svetom, z domačim veseljom i z domačimi žalostmi. Kak mile i mehke roke dobre matere je zvala, vezala i ohranjevala za narodno skupnost naše skromna reč »Novin" i je ostala zmagovalka ne samo doma, nego tUdi v sovražnoj dalnjoj tujini. Jezeri amerikanskih Slovencov so ostali list jugoslovanske lipe, neso oveneli, ar so jim prinašale zdrave i potrebne soke naše „Novine“. Kinči slovenske knjige so bili nedostopni našim. V naših »Novinah" smo meli zlati klüč, šteri nam je odpirao prle zaistino žele na vrata toga kinča. Čtevce za slovenske knjige i liste je vzgojila skromna, pa tem bole učinkujoča šola »Novin*. Bili so časi, kda so plavali nad našim obzorjom kmični i težki oblaki. Što je znao povedati v teh časih tolažilne, pomirüjoče, celo rešilne reči? Naše bajilno drevo, „Novine“ so bile vretina tolažbe i rešitve. To so bile naše „Novine“ v minolom vremeni. Pa naj nišče ne verje, da v zdajšnjem i v bodočem te list nema opravka. Samo poglednite jezik začetnih številk »„Novin“ i zlog, ki ga pišejo dnes. Od koraka do koraka lehko zasledujete porast v gibčnosti izražanja. »Novine* so bile i bodo ogledalo, iz Šteroga bo razviden porast priličnosti naroda v slovenskom izražanji. »Novine" so bile i ostanejo vsikdar mlade, ar z nami rastejo i z „Novinami“ rastemo mi. Samo prek „Novin“ se more ohraniti za bodoče rodove to, ka je pravo naše, naše narodno blago. Samo prek „Novin“ bo meo dotok v v knjižni jezik naše govorice kinč, šteri je , četüdi prav slovenski dnes na razvoj knjižnoga jezika brezi vpliva. Samo prek „Novin“ mamo dnes i bomo meli v doglednoj bodočnosti vezi z brati, ki so začasno v tujini i samo prek „Novin“ se more povekšati kader odjemalcov v knjižnom jeziki pisanih knjih i časopisov. Končno naj omenim šče v zdajšnjem mogoče najvažnejšo vlogo „Novin“ razširjanje slovenskih i jugoslovanskih literarnih proizvodov (knig). Spisi Cankara, Jurčiča, Tavčara, pa tUdi sodobnih literatov so zavolo nepoznavanja knjižnoga jezika večini naših nedostopni. „Novine“ so prinašale prevode teh, i če nas ne bi ovirala ozkosrčnost gotovih oseb i krogov, če ne bi potrebüvali t. 1. ves prostor skromnoga lista za borbo z zaistino nepotrebnimi oviralci našega razvoja, bi prinašale tostvarnoga gradiva od dneva do dneva več. Istina je to, da so naše „Novine“ oblikovno (po formi) i vsebinsko skromne, toda takše so, kakši smo mi: mlade, napredka žejne i naše so. Meli smo več konkurenčnih podjetij v preteklom časi i pitamo: Kde so zdaj? Prepadla so, ar je prepadlo i bo prepadlo vse, ka nema korenin v našem narodi, kak naše „Novine“ to Slovenskoj krajini dragoceno bajilno drevo! Kalendar. december (31 dni) 1. teden. Senje: 3. jan. Ormož. Vreme: Nestanovitno. Vekši tao vedro. Murska Sobota Farovska mama. Na Štefanovo de mela dobro poznana i vseširom prilublena mama g. kanonika i „mama“ vseh tistih, ki jo poznajo i s. tov rečjov zovejo, veseli den. Obhajala de 80. letnico svojega živlenja. Osvedočeni smo, da ne človeka, ki nje ne bi meo rad. Zato se bomo na Štefanovo z njov vred vsi veselili. K tomi velkomi veselomi svetki njoj povemo sledeče: Draga mama, Bog Vas rad ma, ar Vam je dao dočakati tak lepa leta. Tüdi mi vsi Vas mamo radi, zato pa Vam želemo od lüboga Boga tüdi nadale vnogo zadovolnosti, blagoslova i zdravja. Ohrani naj Vas Bog še več let! * — Smrtna kosa. V soboto popoldnevi smo pokopali 86 letnoga Kološa Štefana, ki je bio 48 let sodnijski uradnik. Pokojni gospod je bio dobro poznani i prilübleni. Zdravje bio do konca. Še tisti den pred smrtjov je hodo po dvori. Naednok je samo vküpspadno. Stanoti več ne mogo, tak da so ga morali nesti v sobo. Zadela ga je srčna kap (žlak). N. p. v m ! — Občni zbor Kmetijske podružnice. V nedelo se je vršo občni zbor Kmetijske podružnice za Soboto i okolico. Od vseh strani je prišlo do 300 kmetovalcov. Prečteto je bilo poročilo od delüvanja, štero objavimo v pri šestnoj številki, nato pa so bile razdeljene premije za lepe kanžare. Po zbori je bilo predavanje od rojarstva. — Božičnica. Preminoči teden je priredila podružnica Kola Jugoslovanskih sester za sirmaško deco božičnico. Obdarjenih je bilo velko število šolarov. 28 decembra 1930. NOVINE - Sprememba voznoga reda. K izjavi, štero so poslali za spremembo voznoga reda na železniško oblast: Gremij trgovcov, Sküpna obrtna zadruga, Srezki kmetijski odbor, Občina, se v imeni vsega lüdstva tüdi mi pridrüžimo. Takša sprememba, kak se v izjavi predlaga, je neobhodno potrebna, zato jo naj oblast v punoj meri upošteva. Slovenska krajina. — Na znanje širitelom Marijinoga Lista. Širitelje Marijinoga Lista dobijo s tov številkov male tiskovine do rok. Prosimo je, naj te tiskovine tistim razdelijo, šteri dozdaj neso bili naročniki Marijinoga Lista. Vsakomi povejte, naj vošči za širjenje časti svoje nebeske Matere Marije mesečno 1 Din t naj postane naročnik njenoga lista. Prosimo širitele, naj nam javijo do 6. januara, kelko naročnikov bo meo Marijin List v njihovoj okolici. Cena Marijinoga Lista na sküpni naslov je 10 Din na leto i 2 Din za Poštnino kalendara, to je sküpno na leto 12 Din, ali na mesec 1 Din. Ki more, naj plača celi Marijin list naprej, ki pa ne more, naj ga plača na več mesecov naprej ali bar na eden mesec naprej. Vsaki naročnik more dati vsaki mesec najmenje 1 Din naročnine za Marijin list i to aprej, ar Poštnino i štampanje moremo proti plačüvati. - Vredništvo Marijinoga lista v Črensovcih. — Nogo si je stro. Kda so se v soboto rakičanski šolari vračali iz šole, se njim je zgodila na poti nesreča. Vukan Ludvik se je na ledi poškalo i tak nesrečno spadno, da si je potro nogo. Spravili so ga domo. Tam so ga djali na kola i so ga pelali nazaj v Soboto. Med potjov se je pa znova zgodila nesreča. Za kolami je prišeo auto. Konj se je zosagao, skočo i tak cükno kola, da se je rud potro, maloga ranjenca pa je sila vrgla na tla. Pri tom se je sirmak močno pobio. Zastopstvo Transoceaníka, glavne italijanske linije le v D. Lendavi na glavno! vulici. — Beltinci. Rojarska podrüžnica de mela 11. januara ob 9. vüri dopoldne v beltinskoj šoli občni zbor. Pri toj priliki tüdi sporočamo, da za povzdigo naprednoga rojarstva v okrajoma Murska Sobota i Dolnja Lendava šče priredi banska uprava dravske banovine v raznih krajih poučna rojarska predavanja i tečaje. Edno takše predavanje de v Beltincih po občnom zbori. Predavao bo referent kmetijskoga oddelka g. Josip Okom iz Ljubljane. Vdeležbe se toga predavanja vsi rojari, ar de jako poučno i važno. — ŠVEDSKE KAPLICE apotekaj Šikića čistijo želodec čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine. Steklenica: 20 Din. — Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi. — Pozdrave pošilajo i vse dobro želejo za božič i novo leto vsem svojim domačim, posebno starišom, sploh celoj Slovenskoj krajini iz Francije: Šinko Marija, Ludovik Rac, Lenarčič Alojz, Rac Marija, vsi z G. Slavečov. (Poslanih 5 fraukov sprejeli i obrnoli na fond Marijinoga lista. Bog plačaj. Uprava). — Alojz Gaber piše: Želem Vam i celoj Slovenskoj krajini srečno, veselo, blaženo novo leto, vnogo zdravja, božega blagoslova i düšnoga zveličanja. — Smrtna kosa. V Korovcih je preminočo sredo vmro v 82. leti starosti oča gasilskoga načelnika Gomboc Mihala. Pokojni je bio jako do ber katoličan. Na pokopališče so ga sprevodili gasilci i velka vnožina lüdstva. N. p. v m! — Renkovci. Rodbino Draškovič je zadela žalostna nesreča. Umrl jim Je sin Jožef, dijak II., razreda drž. realne gimnazije v M. Soboti. Pričaküvali so, ka njim sin Jožek ednok napravi velko veselje s tem, da se odloči za dühovski stan. Ali Bog, neskončno moder in pravičen je njegovo zemelsko živlenje predgao in ga je pozvao k sebi v vekivečnost. Pobožno je živo in zato vüpamo, da se že zdaj z nebeskov držinov radüje. Svoj dugi i žmeten beteg je junaško pretrpo. — Dragi Jožek, naj bo dober Bog smileni Tvojoj düši i naj Ti sveti vekivečna svetlost 1 Počivaj v miri božem 1 — Žalostnim starišom pa izrekamo iskreno sožalje! ZA NEDELO. Na dén sv. Števana prvoga mantrnika. Evang. sv. Mataja v 23. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš pisačom i farizeušom : Ovo jas pošilam k vam proroke i modre i pisáče; i ž njih nešterne vmorite i raspite i ž njih nešterne te bičüvali v sinagogaj vaši i preganjali te je od váraša do váraša. Naj pripe na vas vsa krv Pravičnoga Abela, do krvi Zakariáša sina Barakiašovoga, šteroga ste morili med cérkvov i olíárom. Zaistino Velim vam: pridejo vsa eta na té narod. Jeružálem, Jeružálem, ki vmárjaš proroke i kamenüješ One, šteri so k tebi poslani! kelikokrát sam šteo vküp spraviti sine tvoje, kak kokoš vküp spravla piščance svoje pod peroti i ne si Šteo ? Ovo ostávi se vam hiža vaša püstna, ár Velim vam: ne te me vidili do eti mao, dokeč ne bodete praviji: Blagoslovleni, ki je prišao v iméni Gospodnovom. Nedela pred Novim Letom. Evang. sv. Lukača v U. tali. V onom vremeni: Jožef i Maria Mati Jezušova sta se čüdivala nad onimi, štera so povedana od njega. I blagoslovo je nje Simeon i pravo je Mariji Materi njegovoj: ovo položeni je ete na pogüblenje i na gori-vstanenje vnogim v Izraeli: i na znamenje, komi de se proti gučalo i tvojo düšo prebodne meč; naj se odkrijemo vnogih src mišlenja. I bila je Ana prorokico hči Fánuelova, z-Azerovoga pokolenja; ta je živela vnogo dnevov, i živela je s svojim možom sedem let od divojstva svojega. I ta je dovica bila do osemdesetoga i štrtoga leta: Štera je ne odstopila od cerkvi, spostmi, i zmolitvami slüžeča noč i den. I ona je v tistoj vüri pri. stopila i hvalila je Gospodna I i pripovidavala je od njega vsem, ki so čakali odküplenje Izraela. I gda so spunili vsa poleg pravde Gospodnove, povrnoli so se v-Galilejo, v svoj varaš Nazaret. Dete je pa raslo i krepijo se je, puno modrosti i milošča Boža je v njem bila. Na novo leto, Evang. sv. Lukača vu 2. táli. Vu onom vremeni, gda bi se spunilo, osem dnévov ka bi se obrezalo to Dete; zváno je njegovo Imé Jezuš, kak je zváno od angela prvle, nego se je v utrobi poprijao. Iz sveta. Pobitih 2000 komunistov. Pri trdnjavi Fungku se je vršila med kitajskimi vladnimi četami i komunisti krvava bitka. Komunisti so zgübili v bitki 2000 lüdi. Zagiftanje v hiralnici. V jičinskoj hiralnici (na Češkom) so pozročili giftni gazi grozno nesrečo. 9 hiralcov je zgübilo živlenje, 13 pa je zavolo zagiftanja močno zbetežalo. Obsodba vogrskih komunistov. Sodišče v Budapešti je obsodilo 30 komunistov, šterim se je dokazalo, da so rovarili proti državi. NOVINE 28. december 1930 Kelko je na sveti katoličanov ? Rimski listi objavlajo izkaz štetja katolikov po celom sveti. Po Številkaj v Atlas Hierarchicus“ je bilo na konci leta 1929. število katoličanov v Evropi 208,882.000, v Ameriki 109,097.000, v Aziji 16,536.000, v Afriki 5,333.000 i v Avstraliji 1,585.000, teda sküpnd 341,430.000 düš. Nova afera na Vogrskom. Pred kratkim smo poročali, da so bili nešterni visiki oficerje obsojeni zavolo velke afere v vojaškom ministerstvi. Zdaj so odkrili v socialnom ministerstvi novo afero. Ide za 500 miljon Din. primenklaja. Ladja se vtopila. V Kattegati sta vküpvdarili dve finski ladji. Vdarec je bio tak močen, da se je edna ladja taki vtopila. Vtonolo je tüdi 40 lüdi. Odgovor na popravek Horvat Štefana, načelnika občine Bogojina. Popravek je objavlen v 51. št. Novin. Načelnik občine trdi, ka prej ne bilo razbobnano ka 25 gospodarov, ki neso küpili zemle, zgübijo i jo morejo dati Filovčarom i ka prej ne istina, ka bi Črensovska zadruga obe občini prosila, naj se zmirita najmre Bogojina i Filovci i ka med njima obstoji najbolše prijatelstvo. Potem načelnik še trdi, da je on po nalogi inšpektora Turka dao lüdi vküp prignati, naj pridejo na pogodbo, da če bodo pogodbo sklenoli, njim nišče ne more več zemle vzeti. Istini na drago morem sledeče odgovoriti na te popravek: Popravek ni piknjice ne taji od glavnih reč, štere smo mi trdili, nego te celo potrjüje. On priznava, ka je lüdi dao župan vküp pozvati ne po nalogi oblasti, nego po nalogi uradnika veleposestva, šteromi neje sluga župan. Pa tüdi ne vemo, jeli je za razglas v občini plačana takša ali ne. Župan ne taji niti z ednov rečjov, ka ne bi tisto istina bila, ka je lüdem gučao od uradnoga dopisa, ka ga je privatno dobo i ka je privatno dao na njega odgovor. To je žalitev oblasti i ne sme ostati brez kaštige. Gda je župan dobo poziv od g. Turka, naj njegovo želo razglasi, to ne samo, ka ne dužen bio včiniti, nego niti ne bi smeo včiniti. Višešnja agrarna oblast nam je najmre naznanila, da vsaki zgübi zemlo, čeravno jo küpi, dokeč ne na njega knižena, če se zagreši proti predpisom agrarnih odredb. Zemla na veleposestvi dolnjelendavskom se pa ne more vknižiti, ar ešče ne rešeni fideikomis. Župan bi Zatoga volo dužen bio lüdi od küpila ešče nazaj držati. Ka je pa agrarna zadruga obe občini, Filovce i Bogojino oprosila, naj se zmirita, je istina i mamo na to jezere svedokov, vse tiste, ki so bili na i občnom zbori v Črensovcih, gde smo tozadevno prošnjo Filovčarov naprej dali. To nam svedoči tüdi sama agrarna oblast; štera nam je pismeno odgovorila, ka zemlo samo te izmeni, če obeh občin interesenti se za to sporazumejo, kak je to naš list že objavo. Ka pa nega tistoga prijatelska med Filovčari i Bogojančani, od šteroga piše načelnik občine, štero bi pa moglo biti i štero mi Želemo, da bi bilo, zna vsako dete v Slovenskoj Krajini. To tüdi posvedoči sam načelnik občine Bogojina, gda priznava, ka Filovčarje prosijo izmenitev zemle i ka občina Bogojina toga ne more dopüstiti. Ve pa če je tak velko prijatelstvo, te pa pokažite, ka za prijatele znate popüstiti. I če to včinite pokažete velkodüšnost, pravo lübezen, štera vas bo ovenčala z večnim spominom. Agrarna zadruga vas prosi za to i zednim povdarja, da Bogojina s tov zamenjavov niti peden zemle ne zgübi, Filovčarom pa takšo dobroto včini, ka se v ednom hipi nazaj postavi tisto lepo zložno živlenje v nekdaj tak slavnoj bogojanskoj fari, štero smo vsi občüdüvali. KLEKL JOŽEF, predsednik agr. zadruge Magdič Jurij, Renkovci. Vaša zadeva se bo rešila na občnom zbori. Srečno i blaženo novo leto želi trgovina vsem odjemalcom, prijatelom i znancom BRATA BRUMEN, trgovina z mešanim blagom v Murski Soboti. Bože pozvanje. Red piaristov je Znani že precej po svojem delovanji zlasti zavolo njegovih šol. Ta red bo v kratkom sprejeo med svoje vrste dühovnika, šteri ma za seov burno živlenje oficera nemške armade i šteri se je odločo, da zameni pisano uniformo oficera s preprosto redovniško haljo i da posveti svoje živlenje düšebrižništvi i vzgoji mladine. Henrik Brückner, tak se imenüje novi kandidat, se je rodio pred 41 leti v Würzburgi ob Maini. Kda je končao srednjo šolo, se je odločo za vojaški stan i je vstopo v kadetnico. Kda je bio star 20 let, je bio poslan na Kitajsko k 6. pomorskomi bataljoni i ostao tam štiri leta. Nato pa je v nemški Vzhodni Afriki vünvdaro upor i morao je s svojim oddelkom oditi ta. Kda se je potem vrno na dopüst v domovino, ga je doma pre- senetila svetovna bojna. Ne pa se več mogeo vrniti k svojemi oddelki v Afriko i je morao zavolo toga oditi na bojišče k infanteriji. Bilo je na zapadnom bojišči i se je vdeležo bojov pri Verduni i v Vogezih. Tü je bio žmetno ranjen z dvema streloma iz mašinske pükše. Kda je ozdravo, so ga poslali k turški armadi. Bojevao se je pri Dardanelah, v Mezopotaniji i v Palestini. Tü je bio ponovno ranjene v levo nogo. V začetki leta 1918 se je bojüvao v Karpataj, v poletji še istega leta pa je morao oditi na belgijsko fronto. Po končanoj bojni se je vdeležo revolucijskih bojov v Berlini, Monakovom i Stuttgartu Kda se je položaj pomiro, je v jesen leta 1919 vstopo k policiji i obiskovao policijsko akademijo. Hitro je napredüvao v svojem novom vzanji i je bio nazadnje imenüvani za policijskoga komisara. V vsem svojem burnom živlenji pa ne nikdar mogeo najti mir i leta 1923 je sledio božjemi zvanji i začno študerao bogoslovje. V jeseni leta 1927 pa je vstopo v red piaristov. Matična hiša piaristov v Rimi ga je sprejela i obiskovao je v Rimi pape-žovo univerzo. Kda je končao bogoslovje i modroslovje, je letos 12. novembra v dunajski baziliki Maria Treu položo svečane oblübe. Goreča: žela, da bo postao dühovnik, se njemi bo skoro spunila : 20 t. m. je bio posvečeni v diakona i 28. t. m. bo sprejeo mašniško posvečenje v cerkvi sv: Štefana v Beči. Človek, odlikovani z železnim križom 1. i 2. razreda, s turškimi polmesecom 1. razreda, z bolgarskim kronskim redom 1. razreda, z zaslužno medaljo s krono i mečom, z redom viteza častne legije, zapüšča slavo i minljive lavorike toga sveta i stopa v slüžbo Najvišjega. 28. decembra 1930. NOVINE Božična i novoletna priloga. Vsem širitelom, naročnikom, sotrüdnikom, prijatelom i sploh vsem, ki dobijo to številko do rok, želeta uprava i uredništvo mir božičnoga Krala i milosti puno Novo leto. Zveličitelovo rojstvo. Tiste dni je zišla vün zapoved od rimskoga casara Augusta, naj se popiše ves svet. To popišüvanje je bilo prvo i se je vršilo po Cirinuši, poglavari v Siriji. I šli so vsi, da bi se Vadlüvali, vsaki vu svoje mesto. Gori je pa šo Jožef z Galilejo z Nazaret varaša v Judejo vu Davidov varaš, ki se zové Bethlehem záto, ár je i on bio z hiše i roda Davidovoga, ka bi se vadlüvao z Marijov zaročenov sebi ženov, štera je noseča bila. Včinjeno je pa, kda bi tam bila: spunili so se dnevi, da bi rodila. I porodila je Sina svojega prvorodjenoga i v plenice ga povila i položila ga je v jasli; ar so ne meli oni indri mesta. I pastirje so bili v tistom držanji verüstüvajoči i čuvajoči nočna verüstüvanja nad čredov svojov. I ovo angeo Gospodnov je stano poleg njih i svetost boža je okoli vzela nje i zbojali so se z velkov bojaznostjov. I pravo je njim angeo: »ne bojte se; ar ovo nazveščavam vam veliko radost, štera Franček je ešče spao. V türmi je začnola vüra biti dve i te se je Franček zbüdo. V prvom hipi je ne znao, kde je, a pomali se je Spomno, da je v cerkvi i da trbe iti domo. Ešče ednok je pozdravo Jezušeka i te se je napoto domo. Komaj je stopo iz cerkve, njemi je veter jemao sapo. Z velkov težavov je prišeo do prvih hiš, ki so njemi ponüjale malo Zavitja pred besnim viherom. Franček je mislo na staro betežno mater i to ga je gnalo naprej. Prišeo je ves zmantrani iz vesi na glavno cesto, ki je vodila mimo njegove hiše. Šteo je iti po bližnjoj poti, da bi bio prle doma. Ta pot je vodila skoz log. Sneg je Čisto zametao. Franček je zablodo v nekše jame. Groza ga je obšla i začno je milo zazavali: „Mati, ma-ti !“ A nikšega glasa je ne čüo. Ešče boje zakričao, a tüdi zdaj ne dobo odgovora. Stopo je par stopajov naprej i groza — naednok se je čišto pogrozo v Sneg. Rešiti se ne mogeo. Veter je prinašao čeduže več snega i Franček je z grozov začüto, da je Čisto pokriti. Pod belov odejov je Sladko zaspao — za večno. Mati se je ne mogla včakati Frančeka, vzela je svetilko i ga Šla iskat. Iskala ga je i zvala, a zabadav. Šla je v ves pitat, če je ne Franček tam ostao. Nihče njoj je ne znao povedati od njega, zvün ednoga maloga dečkeca, ki ga je vido v cerkvi spati. Mati je Šla včasi gledat v cerkev. Tüdi tü ne našla lüblenoga sina ! Šla je ešče ednok na polje iskat sina. Komaj je prišla iz vesi, je od otrüjenosti vküp spadnola. Proti podnevi so jo našli zmržnjeno. Bila je mrtva. Nasprotlike so našli Frančekovo telo v grabi že vse razjedeno. Pokopali so ga poleg matere. Dobre düše so njima postavile kameni križ z napisom: Čüdna so pač božja pota, po katerih more človek iti. Zvečer sta vesela se ločila, a zjutraj mrtva se združila. Zdaj se v nebesih veselita in nebesko radost vživata. Vogrin Štefan. V Božični noči. Pastirci črede pasejo in trumo angelsko zagledajo, se prav močno prestrašijo kak strašno blišči se vse to. Se petje angelsko glasi, ki se nikdar slišala še ni, Bogu na višavi naj slava doni in mir osrečuje naj dobre ljudi. Njim angel ljubeznivo govori: ne bojte nič se oj pastirci ví hodite v Betlehem zdaj vsi, k Zveličarju, zdaj rojenomi. Pastirci kar planejo pri štalici obstanejo v štalco pogledajo in Dete zagledajo. K jaslicami zdaj vsi hitijo se na kolena spustijo roke vkup sklenejo goreče Dete molijo. Se njim Dete na smeh drži to pastirce razveseli oj presrečni pastirci ví, da bi tak srečni mogli biti mi vsi. Šeruga Št. Veržej: Ločitev i zdrüžitev v božičnoj noči. bode vsemi lüdstvi, ar se je narodo vam dnes Zveličiteo, ki je Gospon Kristuš vu Davidovom varaši. I to vam je znamenje: najdete dete v plenice povito i položeno vu jasli“. I preci je postanola z angelom vnožina vojske nebeske hvaleče Boga i govoreče; »Dika na visini Bogi i na zemli mir lüdem dobre vole“. Kda angeli odidejo od njih v nebesa, pravijo pastirje med sebov: »Hodimo v Betlehem i poglednimo, ka se je zgodilo i ka nam je naznano Gospod!“ I šli so šetüvajoči i našli so Marijo, Jožefa i Dete, ki je ležalo v jaslicaj. Pokleknejo i molijo bože Dete i oznanijo, ka jim je bilo povedano od toga Deteta. I vsi, ki so čüli pripovedavati pastire, so se čüdüvali. Marija pa je vse te reči ohranila i jih premišlala v svojem srci. Pastirje so se povrnoli nazaj k svojim čredam i hvalili so Boga za vse, ka so vidili i čüli! »Oh, kde vendar hodi tak dugo moj Franček!" je vzdihavala stara ženica v gorskoj siromaškoj kuči, ločenoj od drügih hiš. »je že 3 vüra i njega ešče nega od polnočnice. Kak strašno brije viher i divje zanaša Sneg. Siromaško dete, kak me je prosilo na kolinaj, naj je püstim, da bi rado šlo pozdravla! maloga Jezušeka. Ah, ka se njemi zna zgoditi v toj strašnoj burji i v tak kmičnoj noči!“ Starka je goreče molila k malomi Jezušeki, naj varje njenoga sina. K polnočnici je že davno odzvonilo i so gospod plebanoš že bili pri oltari, kda pride Franček ves Premenjeni v cerkev. Stisne se v kot med tovariše, da bi se malo segreo. Poklekne i začne moliti večerne molitve. Toplota ga pomali zazible v sladki spanec. Zaspao je i ne več znao, ka se okoli njega godi. Zasenjao je od maloga Jezuša v betlehemskoj štalici, šteri njemi drži nasproti reke, kak da bi njemi šteo popraviti : »Pridi k meni mali!“ Senjalo se njemi je od angelov, kak so malomi Jezušeki popevali: »Dika Bogi na višini!“ Polnočnica je minola, a naš Horvat Franjo; Božična noč. Zdrüžila v Lübavi večni dva sta svetá se ; rešo da rod bi nesrečni, Jezuš podá se z nébe na zemlo . . . NOVINE 28. decembra 1930. Angeo je z nébe poslani pravit pastirom, celi da svet je obdani z božim zdaj mirom, ár se je Jezuš narodo . . . Idejo molit pastirje v štalico Dete, v šteroj vse svetlo i mir je; Angeli svete pesmi zaspevlejo Bogi . . . Svéti, o zvezda, nam sveti v svétoj toj noči, mogli da bomo iméti Jezuša v srci sredi vihérov v življenji! . . . Horvat Franjo : Na božični večer . . . Zmračilo se je. Sneg je ležao po ravnici, logaj i bregaj. Kamakoli se je zaglednolo oko, je ležala snežna belina i s tov belinov se je mešao mrak. Naskori so poglednole iz megle zvezde i zasvetile nad krajinov, goste i svetle zvezde v mrzlom božičnom večeri i prikazala se je pisana nebeška modrina, oznanjüjoča lepoto bo žičnoga večera. Posveti so se prižigali po hišaj. Deca so puna veselja skakala okoli mater i spitavala, če pride naskori mali Jezušek i če njim prinese božično drevo, puno svetlih migecov, cukrov, sveč i regetlinov. Blagoslov je plavao nad zemlov kak v tistoj prvoj božičnoj noči, kda so angeli zaspevali veselo pesem na betlehemskih poljanaj. Na konci vési je stala nizka kmečka hiša. Mala okna so gledala na konik, po šterom se je vlekeo lepi sanik proti farnoj cerkvi i po šterom so v lehkom teki bežali konji pred sanmi i cinkali s kragulčki. V toj hišici je prebivala siromaška žena z dvema detetoma. Mož je odišeo v Ameriko i že par let njemi ne büo nikšega glasa. Žena je sama preživela deco. Letos je posebno malo prislüžila, zato je ne mogla küpiti deci obleča, obüteli i posebno, ka jo ie bolelo, niti božičnoga dreva ne. Žena je bila žalostna na té božični večer. Smilila sta se njoj Janček pa Anica. Rada bi njima podarila lastivno Srcé, samo da bi jiva osrečila i razveselila na té lepi božični večer, šteri je prihajao. Kda sta Janček pa Anica videla, da je mati žalostna, sta pokleknola pred podobo maloga Jezušeka i ga vroče prosila, naj tüdi njima prinese lepo božično drevo. Tüdi mati je pokleknola poleg dece i molila . . . Janček je prvi stano, stopo k materi i pitao: »Nam prinese Jezušek božič ? O tak sem ga lepo proso i že tak žmetno ga čakam. Rad bi vido Jezušeka, njegove lepe bele ovčice, njegove lepe zlate sani i čüo njegove srebrne zvonce cinkati. Jeli, mamica, da tüdi dnes pride k nam ?“ Mati ga je obinola i pravila: »Pride, pride, dete moje. Samo vrli moraš biti. Te de te Jezušek meo rad i se pripela tüdi k nam. Obema prinese lepa darila, tebi pa Anici.“ „O, mamica, pa pride naskori?“ „Naskori, dete moje," Mati je stopila v kühnjo. Vsakši božični večer njoj je bio tak lepi, tak zaželeni, ár je v njem našla telko to- lažbe i düšne lepote. Dečica so njo bila vsa sreča i srčni mir. Molila je vsikdar za moža, ki je odišeo v dalešnji svet prek morja i njemi zdaj ne bilo glasa. V ženinom srci se je oglašüvalo veselje. Ne je mogla zarazmiti, Odked to Prihaja. Skrbelo jo je, kak naj pripravi deci lepo božično drevo i jo tak razveseli. Ali novo vüpanje se je oglašalo i jo tolažilo. Kda je stopila nazaj v hišo, sta Janček pa Anica gledala skoz nad okno. Čakala sta maloga Jezušeka i mladi srčeci sta bili puni veselja. Naednok se je začülo veselo i lehko cinkanje. Vsikdar bliže je prihajalo. Oglasili so se tüdi svetonočni zvonovje i s svojim zvonenjom klonkali na okna kmečkih hiš. Janček pa Anica sta začnola veselo skakati po hiši. Mati jiva je začüdena gledala. Bojala se je, če bi šli zvončki mimo hiše, ne da bi se stavili pred hišov i se nazadnje zgübili v daljini. Vsikdar bliže so se čüli zvončki. Janček pa Anica sta že postanola nemirna. O, tak sta lepo prosila Jezušeka, naj jiva poslühne i jiva obišče i obdarüje. Mati je stopila k njima i poglednola v božično noč. V tistom nagnjeni so se stavili konji i zvončki so henjali cinkati. Stisnila je deco k sebi i z nekšim strahom pričaküvala, ka bo. Doli s sanij je stopo moški. Približao se je okni i poklonkao. Mati se ne vüpala oglasiti. Janček se je s strahom stisno k materi, Anica je pa lovila njeno roko. »Jula, odpri! Jes sem, Ivan!“ „Što si ?“ — je začüdeno pitala žena. »Ivan, tvoj mož." »O, deca moja, oča je prišeo,“ je radostno pravila mati i zbežala proti dveram. Janček pa Anica sta začüdeno gledala za materjov, štera se je naskori povrnola z dvema velkima kufroma i za njov je stopao z veselim obrazom oča. V ednoj roki je neseo božično drevo, v drügoj pa kufer. Njegove oči so iskale lübleno deco, štera so ga šče niti ne poznala. Odišeo je z doma, kda je mela Anica dve leti, Janček pa edno. Minolo je šest let, kak je odišeo z doma i zdaj, kda jiva je zagledno, se je njemi potočila skuza veselja iz oči. Janček pa Anica sta se približala materi, štera jiva je v punom veselji obrnola, na to pa pelala pred očo i pravila: VOGRIN ŠT. Rakičan. SVETA NOČ BOŽIČNA NOČ. Veseli je božični den. Staro i mlado se radüje. Najvekše veselje je božična noč. Kak žmetno jo naša srca pričaküvlejo. Vsako leto jo obhajamo z novim veseljom. Nekaj skrivnostnoga je v toj svetoj noči. Nezgrüntano lepo je zvonenje božičnih zvonov, ki nam naznanjajo rojstvo maloga Zveličara i angelske trüme nad njim, ki veselo spevlejo: »Mir lüdem na zemli, ki so dobre vole. Noč se spüšča na zemlo, ona sveta noč, štera nam je dála rešenje sveta. Kak lepa je tá navada, či gos podár s svojov drüžinov pokadi i poškropi vse svoje prostore vu hiši proseč boži blagoslov z nebes. Zatem se pa začne najvekše veselje svetoga večera. Vse z veseljom gleda, da se goripostavlajo jaslice i božično drevo. Nájvekše veselje dečinsko je to. Vsi se stiskavajo okoli božičnoga dreva i popevajo: »Sveta noč, božična noč." Za Marijo i svetoga Jožefa je bila božična noč žalostna. Nesta našla stana Komaj zvüna váraša Betlehem sta našla edno málo Zapüščeno prazno štalico. I v toj štalici se je narodo Zveličar. Živina ga je z dihanjom segrevala Nebesa so se odprla i celo štalico je napunila svetloba i čülo se je popevanje angelskih trüm: »Mir lüdem na zemli, šteri so dobre vole." Prišli so pobožni pasterci i so spadnoli na kolena i molili so bože Dete. Pri polnočnici pobožno molimo maloga Jezuša. Potem de tüdi za nas valala angelska pesem: „Mir lüdem na zemli, ki so dobre vole!“ 28, decembra 1930. NOVINE »Deca moja, oča je prišeo, oča, šteroga smo tak žmetno čakali. I Jezušek je dao oči lepo božično drevo, kda sta se srečala pa poti.“ Mož se je nagno i polübo ves srečen svojo dečico. Seli so si k stoli i puni veselja se pogučavali. Janček je naskori postao z očom prijateo i pitao: »Oča, je meo Jezušek lepe ovčice ?“ »Meo, meo, Janček. Tak so bile lepe bele i mele so na šinjeki lepe srebrne zvonce, šteri so tak lepo cinkali. Jezušek mi je pravo, da bi Vidva z Anicov mela rada božično drevo i sta ga tak lepo prosila za nje, da se je ne mogeo braniti več i vama je poslao po meni lepe obleče, nove punčule, cukre i lepo božično drevo, Deca moja, lübita Jezušeka vsikdar i srečna bodeta. Kak je vodo mene k vama, tak naj vodi tüdi vaj v vajinom življenji. Pokleknimo, draga dečica, z našov srčnov lübavov i se zahvalimo na té lepi sveti božični večer za moje srečno povrnenje domo i da nas bo Jezušek blagoslavlo vsikdar v našem življenji.“ Prižgali so sveče na božičnom drevi i tudi regetline i pokleknola je cela familija i zamolila v svetom želenji. Angeli so blagoslavlali njihov lepi božični večer i božični zvonovje so rümeli v božično noč i oznanjali sveti, da se je rodio Jezuš, naš Dobrotnik i Odrešenik. s trojov dečicov za svojega moža, šteri je že leta i leta nikaj ne šteo čüti od Boga. V hiši je vladalo sirmaštvo. Ka je Martin zaslüžo, je ta dao za alkohol. S trepetajočim srcom ga je čakala žena vsigdar k domi, ar je vsigdar prišeo z velkim preklestvom i grobijanstvom. Ravno je bila deset vüra, kda je Martin močno sklonckao po okni. Žena je hitro stanola i njemi odprla. Kda je v sobo stopo, so njemi mala dečica bežala proti. Pitali so ga ali njim je kaj prineso, ali Martin se je zadro nad njimi i ženov rekši: »Prokleta bodi deca i žena, dokeč te molili“, se je zagnao proti božičnomi drevi i ga je šteo vküp spotreti. Dečica so nemilo jokala i prosila: »Ajtek najte maloga Jezušeka.“ Nato je stopila žena k Martini i njemi pravila, naj si dol leže, či nede šo k polnočnici. Martin je, odgovoro: »Odao sam zadvečara kravo. Idem nazaj pa se tak napnem, da bom vkraj ali pa Odidem s temi penezi, da me nigdar več nede. Žena je zajokala. Prosila je moža naj se smilüje dece i nje, nato pa si je sela na postelo i molila. Za en čas je zadremao. Mela je strašne senje naime da se je Martin poslovo od nje i od male dečice i je odišeo. Tüdi deca so zadremala. Martin je odpro omar, pobrao vküp gvant, še ednok pogledno ženo i deco, nato pa odpro dveri i odišeo. * Hladen vetriček ranoga jütra je zbüdo ženo iz globokoga spanja. Gledala je po hiši. Vidila je, da so bile senje istinske. Martina ne bilo. Svetki so bili žalostni za Martinovo hišo. Deca so spitavali, kda pride ajtek domo. Mama njim je pravila, da do molili vsaki večer pri Mariji za njega. To so istinsko včinili. Gda so molili večer za ajteka, so deca vsigdar vužgala pri Mariji olenkico s prošnjov: »O, Marija svejti ajti ka do znali pot gor najti, štera pela k nam domo nam dečici i mamiki v roko. * Leta so tekla. Vednakomerno je teklo tüdi živlenje Martinovo v dalnoj tujini (v Ameriki). Na Boga je šče bole pozaboo. Pozabo je tüdi na ženo i deco, i jim je ne dao nikšega glasa, či je živ. Ednok pa se je močno prehlado i je prišeo v špitao. Zdravniki so njemi povedali, da nega pomoči. Sestre so njemi spravile dühovnika, da se je spovedao od celoga živlenja, i je povedao, kak je doma povrgeo betežno ženo i drobno dečico. Dühovnik ga je potolažo i Priporočo Mariji. Dao njemi je čislo, naj vsaki den moli za zdravje. Pri Martini se je obrnolo vse na bolše. Botjak M. Petanci: Na poti v Egiptom. Po angeli sveti Jožef zve, Ka krvolok Herodež šče, Z Marijov se v Egipt poda Mati Jezuša na rokaj ma Boji Herodež se za svoj prestol, razpošle vojake vse okol’ sveti Jožef zeme s sebov meč Herodež ga ne dojde več. Sveti Jožef žene drüžino ta gde škrjanček ne žvergoli tam rosa trave ne krepča tam bister potok ne šümi. Pa ideta volno svojo pot Bog je ž njima bio vsepovsod srečata razbojnikov celo trümo ki namenijo oropati sveto drüžino. Orožje krog i krog rožla sulica i meč se blisketa „Dete dajta“ zagrmi, „Ali, živlenje tüjci vi Za Dete mati se boji, na srce svoje ga tišči. Ogrne i zakrije ga i prosi milost za njega. Sveti Jožef hitro stopi v bran i sveto drüžino varje sam i razbojnikov vdarec vsak odvrne srečno kak junak. Razbojnik skoči kak divja Zver, Marija zove i prosi mir zablišči se kak sunčni Žar Marijin i Deteti po lici da glavar. Sveta Drüžina dale hiti, Marija pa pri sebi govori: »Odpüsti njim večni Bog po svoji milosti njuv dolg. To milost daj jim Bog, da do zbrani ednok vsi na pravoj strani to milost skaže Bog vam naj, da pridete ednok vsi v sveti raj. Botjak Matija: Najveselejša sveta noč. Svetoj noči šef vse veseli i radüje. Čakamo Prihod maloga Jezuša. Domači so vsi zbrani v toploj sobi pri božičnom dreveci, kak mila pesem pravi: Tam v toploj hišici Pri betlehemskoj štalici Pri malom Jezuši. Spominjam se svete noči iz mojih mladih let. Najbole pa so mi v spomini moj pokojni dedek. Kda smo se vsi zbrali okoli božičnoga dreva, so me najbole veselile starodavne pripovesti i zgodbe, štere so nam pokojni dedek pripovedavali. Pravili so nam, da je sv. noč noč rešenja, ar se te mnogo i mnogo grešnih düš nazaj povrne v krila sv. Matere cerkve, Štere so že leta i leta živele v globočini morja pogüblenosti, i je tüdi noč povrnenja, ar se te povrnejo v krilo svoje domovine tisti, šteri so mogoče pred leti i leti zapüstili svoje drage zavolo srmaštva i so odišli za krühom. Vse to sem si dobro zapomno. Dedeki sem zahvalen za vse. Tü ščem popisati njihovo zadnjo zgodbo. Sedem let je že, da je pokrila dedekovo mrzlo telo hladna zemla. Sedemkrat so že zacvele sprotolešnje rožice na grobi. Dugo je že to, ali dedekove reči i zgodbe mi ostanejo do konca živlenja v spomini i je želem posejati, naj rastejo v spomin, dokeč ne bom mogeo postaviti na grob spomenka iz kamla. * Bilo je ravno na sveto noč. Po hišaj so prižigali posvete i drüžine so se zbirale okoli božičnoga dreva. Z obrazov je vsem sijala radost. Samo pri Martinovoj hiši je migetala slaba olenkica na stoli. V koti poleg stola je stalo, malo božično drevece. Poleg njega je betežasta mati molila N O V I N E 28. decembra 1930. Ozdravo je. Alkohola več ne pio. Vsaki den je hodo v cerkev i je mojo, da naj ednok pride domo. Misli so njemi vujdavale prek morja, kde je zapüsto ženo i dečico. Pri spomini na te, so njemi pritekle skuze. V začetki decembra ga je prijela ftak močna Iübezen do domovine, da je več ne mogeo pomagati. Spakivao je vse i se napoto proti domi. * Pa je bio sveti večer. Proti vesi, kde je bila Martinova hiša, je gazo po visikom snegi v debeli zimski kaput oblečeni mož. V rokaj je neseo žmeten kufer. To je bio Martin. Gda je prišeo Martin pod okno svoje hiže njemi je pri srci žmetno gračüvalo. Henjao i poslušao. Čilo je, da je mati deci od njega pripovedavala, kak je pred sedmimi leti odišeo. Skloncka na okno. Mati je bežala odpirat. Srce njoj je pravilo, da je mož prišeo. Kda je Martin zagledno ženo, je pusto kufer, obino je ženo i jo je stisno k sebi, da je zaječala. Zajokao je. Ženi je pravo, da je več nigdar ne zapasti, nede več pijančüvao i de vse delao samo za božo diko. Nato je sküšüvao deco. Potem so se vsi vrgli na kolena pred božično drevo i so se zahvalili malomi Jezuši, da njim je pripravo za sveto noč tak velko veselje. * Ne dugo po prihodi je Martin dao postaviti na svojem domi iz kamna spomenik, ki predstavla Kristušovo rojstvo. Na kamli stoji tudi Marijina podoba, štera nosi napis: »Marija pribežališče grešnikov. Kelkokrat mimo toga spomenika idem, vidim pred njim deco, ki molijo i polagajo pred Marijo lepe, dišeče korine. Grazi. Tam se je dogodilo nekaj nenavadnoga. Ništerni so celo mislili, da smo že v Franciji. Zgodila se nam je nesreča. Vužgala se je nared. Od Avstrijcov smo si sposodili drugi voz i smo nadaljüvali svojo še tak dugo pot. V St. Michaeli so nam Avstrijci pripravili čaj. Dosta ga je bilo, ar je pa bilo tüdi nas vnogo, so nam ga skopo delili. Duga je bila pot skoz Austrijo, Nemčijo. Vidili smo dosta varašov, pokrajin, vnogo lepote i zanimivosti, tak da vsega niti popisati nemrem. Blüzi Strasburga smo prestopili mejo. Bili smo na Francoskom. V Touli je Glavna Borza Dela za celo Francijo. Pred njoj je velikansko vrvenje. Žene z decov jočejo i se stiskavajo k stenam, da bi bile zavarvane pred mrazom vetrovjom. Vsaki trepeta, ki od mraza, ki pa od žalosti. Med nje smo prišli tildi mi. Večer so nas potisnoli v edno malo sobico. Drugo jütro so nas že ob 5 vüri zbudili i začeli siliti proti ednoj cevi, iz štere je vreo čaj. Vsi smo se zbrali okoli nje. Čaj ne bio ravno dober, ar je bio brez ruma, vseedno smo ga spili par hektolitrov. Ob devetih je prišeo zdravnik. Začnola se je preiskava. Potekla je dobro. Potem smo meli čas, zato smo se podali na sosedni brežiček. Med potjov smo opazili sledove svetovne vojne i smo se spomnili kelko jezer lüdi je tam zgübilo živlenje. Salaš smo meli v kasarnaj. Kda smo prišli s sprehoda, smo se začnoli zbirati v partijo kak smo bili v pisarni. Začno se je delitev krüha i konzerv za pot. Tu smo tüdi dobili do rok naše potrebne listine i potne pravice. Ponoči ob edenajstih smo zapustili Toul i se pelali proti Tergninconji. Neli je bila zadnja postaja. Izstopili smo. Zdaj vemo, kde smo doma. Tü je delo i delo, pa spet delo po miloj voli. Na kontrakt bi priporočali priti v Francijo vsakemi, ki si misli kaj zaslužiti. Nego to je edno, da so vse farme ne enake i tüdi njihovi gospodari ne. Nam je sreča mila, da mamo dobroga verta. Edno pa je tüdi istina kem bole se obnaša delavec naproti svojemi gospodi, tem bolše ma pričaküvati od njega. Od zaslüžka pa navedem samo to da od hektara slatkorne repe, njo pobrati i obsekati mamo 400 fr. Če ščem dnevno zaslužiti 30 fr. moram gori pobrati 9000 falatov repe i jo obsekati. Takši je naš položaj i naše živlenje v Franciji. Na konci pa želem upravi, uredništvi, domačim i sploh celoj Slovenskoj krajini s svojov partijov vred vesele svetke i srečno novo leto. Naši rojaki v tujem sveti. Vsem, ki ste raztepeni v tüjini (Nemčiji, Franciji, Ameriki, Australiji itd.) i po raznih pokrajinaj naše domovine še posebi želemo blažene božične svetke i srečno Novo leto. - UREDNIŠTVO i UPRAVA. Olaj Franc, Francija: Pot v tüjino. Vpisovanje in naše pripravlanje za odhod je trajalo dugo časa prišlo pa je itak hitro. Siromaštvo pritiska slovenski prekmurski narod, da mora iti leto za letom s trebuhom za kruhom. Tudi nas je dovedlo do tega, da smo postali Jugoslovenski izseljenski, siromaštvo. Mala družbica se nas je zbrala 16. maja. Odpravlali smo se od doma. Oj, ti nesrečni hip, kda smo mogli vzeti slovo od svojih domačih s težkim srcom misleč »Bog zna ali te vidimo gda ti lüba naša domovina, ki si nam rodila vnogo dobroga pa tudi hüdoga v naših detinskih letaj. Sunce je prepekalo, kda smo dospeli v našo prestolico pogovarjajoč se zdaj to zdaj ono. Naednok se začuje klic, da moramo vstopiti. Med lüdmi je nastala nepopisna stiska. Meni je bila zročena skrb na vse i sem prišeo zadnji v voz. Prostora ne tü ne tam. Stisnoli smo se na hodniki kak küre. Pri srci nam je bilo nezmerno žmetno. Vlakovodja je dao znak za odhod. Vlak se je zgeno, naskori švigno mimo pokopališča i je pihao med njivami proti Müri. Pri mosti smo se še ednok zglednoli nazaj i zaklicali: „Z Bogom Slovenska krajina !“ Nato smo s tužnim srcom zapopevali: Oj hišica očetova, Bog živi Te; Zdaj se ločiti morava, Bog živi Te; Al tega nišče ne pove, Al Te kedaj bom videl še; Bog živi Te ! Bog živi Te! V Ormoži nam je vlakovodja priporočo edno flašo jeruzalemčana. Privoščili smo si ga, in res si je pri njem tüdi dobrosrčni vlakovodja poglado mustače. Med popevanjom, ki je bilo veselo na videz v istini pa jako žalostno, smo dospeli v Maribor. Na drugi vlak smo morali čakati par vür, zato smo se zbrali i šli v varaš, da bi si ga ogledali. Varaš je bio razsvetleni od električnih žarnic, trgovine še odprte, na vulicaj vse živo. Kda smo šli mimo frančiškanske cerkve, smo začuli lepo popevanje. Stopili smo v cerkev. Opravlale so se ravno šmarnice. Nato smo pomolili, po tem pa smo šli dale i smo si ogledali drüge znamenitosti, dokeč ne prišeo čas, da smo morali iti nazaj na postajo. Na postaji smo povečerjali, potem pa se je začnolo dugo Čakanje do drügoga jütra. Iz Maribora smo se pelali proti Št. liji. Spanec nas je premagao i smo se zbudili komaj v NOVINE 28. decembra 1930. Kratka zgodovina cerkvenoga pevskoga društva „Jezero“ Chicago ΙΙΙ. Drüštvo se je ustanovilo dne 4. marca 1. 1926. na prigovarjanje bivšega našega župnika cerkve sv. Štefana Rev. Kazimir Zakrajšeka. Častiti gospod so obiskali našo Slovensko Krajino 1. 1925. i to lepo ves Črenšovce. Tam so čuli v cerkvi lepo narodno spevanje, štero jih je tak navdušilo, da gda so prišli nazaj, neso prle mirüvali, dokeč se ne ustanovo pevski zbor. Povabili so nešterne osebe eden večer vkup, i ti so si zbrali društveno ime Jezero. To pa zato, ar je naša krajina edna sama ravnina, gladka i mirna kak jezero. V prvi odbor so bili zvoljeni sledeči: G. John Horvat predsednik, gdč. Ana Halas tajnica, ga. Ana Špilak blagajničarka. Društvo je raslo lepo naprej i zdaj šte nekaj nad treseti članov i Članic. Na sliki štera je objavlena v novom kalendari Srca Jezušovoga, so večinoma samo pevci zvün nešterni, šteri se neso odzvali povabili. Društvo Jezero goji med Slovenci, ki so doma iz Slovenske Krajine, lepo narodno spevanje i skrbi tudi za cerkveno spevanje. Vnogo je že napravilo za cerkev sv. Štefana. Večkrat nastopi tüdi pri raznih prireditvaj naših društev. Za vse to pa ide v prvoj vrsti prisrčna zahvala našemi nevmornomi pevovodji g. Ivani Račiči, ki se dosta trudi za nas. Težko je njegovo delo, posebno zato, ar pesmarje prle neso poznali not i jih je večina že starejših. Pa denok se da s potrpežlivost-jov i marljivostjov vnogo doseči. Tak je društvo letos vü dalo prvi zvezek naših narodnih pesmi, štere prav iz srca priporočamo vsem prekmurskim Slovencom v Chicagi, da si preskrbi vsaka družina po eden zvezek, ki košta samo 75 centov. Šterim je pa le mogoče, naj naročijo tudi svojim domačim v stari kraj. Toga darila bodo gotovo veseli i bodo zednim ponosni na svoje brate i sestre, ki prebivlejo daleč v tujem sveti v dalnoj Ameriki. Knjige dobite pri naslovi: Ana Špilak, 2050. W. 23, rd. St., Chicago ΙΙΙ. Zdajšnji odbor je sledeči: G. John Toplak predsednik, ga. Roza Žalig tajnica, ga. Ana Špilak blagajničarka. Ti pa, društvo Jezero, napreduj i razcvetaj, slovenska pesem naj se razlega po celoj Ameriki, po našoj novoj domovini, gde živi naš mili slovenski narod. ANA HALAS Važni sklepi no občnom zbori Kmečke zveze. Na občnom zbori Kmetske zveze v Maribori zbrani zastopniki krajevnih organizacij Kmetske zveze po temelitom razmotrivali vzrokov i posledic izredno težkoga položaja slovenskoga malokmetijstva ugotavlamo: I. Splošna svetovna gospodarska kriza ma svoj začetek i svoj višek v kmetijskoj krizi i je v nešternih panogaj zadela vničujoče naše kmetijstvo, v drugih pa ga je izredno oslabila. Vzroki našemi težkomi stanji so pretežki svetovno gospodarski značaji vendar tičijo tudi v zaostalom načini našega pridobivanja i odaje v našoj državnoj i samoupravnoj upravi. Zato se zavolo zbolšanja i olajšanja našega težkoga stanja obračamo na tri strani i to: Na našo vlado, na druge pridobitvene sloje i stanove i tretje na svoje stanovske tovariše. Centralno vlado v Belgradi i banovinsko upravo v Ljubljani prosimo, da reši svoje delo za gospodarsko rešitev kmetijstva v toj smeri, kak smo predložili to v svojih prošnjaj i spomenicaj, šterih vsebino ob toj priliki ponavlamo i vladi znovič priporočamo. Apeliramo na drUge pridobitvene sloje i stanove posebno na industrijske, trgovske i obrtniške, da prilagodijo tüdi svoje cene i svoj dobiček težkomi stanji našega kmetijstva i njegovoj oslablenoj küpnoj moči i to v interesi napredka i splošnoga zbolšanja obstoječega stanja. Svoje tovariše kmetovalce nujno opominamo, kak brezpogojno potrebna je izpunitev kmetske-strokovne izobrazbe, preorijentacija v raznih panogaj v načini proizvodnje i prodaje, vse to na podlagi društvene i zadružne vzajemnosti, da zadovolimo zahtevam svetovnoga trga i da rešimo naš obstanek. V svrho naše obrambe i našega napredka zovemo vse tudi za vztrajno i vneto delo v Kmečkoj zvezi kak stanovsko-strokovnoj organizaciji. II. Standarizacija i vnovčenje. Kriza pri vnovčenji vnogih vrst kmetijskih pridelkov se da omiliti ali rešiti samo potom intenzivacije i standarizacije kmetijskih pridelkov. Zadružne zveze naj s sodelüvanjom kmetijskih družb kmetijskih strokovnjakov i specijalistov za trgovino izvedejo pitanje standarizacije kmetijskih pridelkov. Država ma pri tom važno nalogo pomoči i kontrole blaga namenjenega za izvoz. Zato pozivamo vse kmetovalce, da delajo v smisli, vlado pa prosimo, da izvede kotrolo, varje i pospešuje odajo standariziranih pridelkov. lil Organizacija izvoza. Da bode izvoz kmetijskih pridelkov tudi za malo kmetijstvo uspešen, naj se koncentrira v zadrüžništvi. Vlado pozivamo i prosimo, da nudi našim zadrugam, ki se bavijo z izvozom kmetijskih pridelkov, najvekšo podporo, posebno zavolo potrebnih investicij i propagande v zvünanjem sveti. Pri trgovskih pogodbaj s tujimi državami, predvsem z Avstrijov, s Čehoslovaškov, z Nemčijov i z ostalimi evropskimi državami naj zagvüša naša vlada kem ležejši izvoz iz te države i skuša odstraniti vse, ka je v škodo našega kmetijskega izvoza. Našim kmetovalcem nujno priporočamo, da se oklenejo s čelov požrtvovalnostjov svojih vinarskih sadjarskih i drugih kmetijskih zadrug, naše zadružne organizatore prosimo, da kemprle organizirajo i vnovčenje i izvoz naših kmetijskih pridelkov posebno ešče naše živine i drügoga blaga na zadrüžnoj podlagi. IV. Kmetijske zbornice. Kr. vlada blagovoli kemprvle izdati moderni zakon od kmetijskih zbornic, ki bo temelio na načeli najširše direktne tajne i propocijonalne volitve kmetijske zbornice. Odločujočo reč v zbornicaj majo samo izvoljeni zastopniki, strokovnjakom-nameščencom naj pripada samo posvetovalna pravica. Posameznim banovinskim kmetijskim zbornicam pa naj zakon omogoča najširši razmah, da bo vsakša zbornica zmogla izvršavati svoje važne naloge v skladi s stanjom kmetijstva svojega okoliša. Zavolo Prekmurja: 1) apelira Kmetska zveza na finančno oblast, da izednači zemliški davek v Slovenskoj Krajini z zemliškim davkom v Sloveniji sploh; 2.) Opomina vlado, da je v socijalno gospodarskom i narodnom interesi, da se z domačini — Prekmurci kolonizirajo posekani logovje, ki se naj spremenijo v mala posestva; 3.) Zaprosi bansko upravo, da pred leti po toči poškodovanim z ozirom na padec cen odpiše odnosno olajša plačüvanje za pšenico, štero morajo v rataj šče zdaj odplačüvati. Ostale 28. decembra 1930. NOVINE la pitanja Slovenske Krajine, objavlena v „Novinaj“, ne spadajo v kompetenco Kmečke zveze i jih bodo skušali javni delavci sprožiti na pristojnih mestaj i izposlovati povolno rešitev. Brezposelnost po sveti. Belgrad, 9 dec. Po zadnjih podatkih, s šterimi razpolaga ministrstvo za socalno politiko i narodno zdravje, je bila v raznih državaj sledeča brezposelnost: V Austriji je bilo podpiranih delavcov konca septembra t.1. 163.906. V istom časi lanskoga leta je bilo to število 104.947. V Belgiji je bilo po uradnoj statistiki sindikalnih org. meseca julija t. 1. 15.202 delavcov popunoma brezposelni, 48.608 deloma brezposelni. Konec meseca istoga meseca 1929 so znašle te številke 4037 popunoma brezposelni i 16.452 deloma brezposelni delavcov. Konca meseca augusta je bilo 19.242 popunoma brezposelni i 51.272 deloma brezposelni delavcov. Na Angleškom i severni Irski je število delavcov, ki dobijo podporo od države, konca augusta 2 miljona 119.648, med njimi 1 miljon 590 599 popunoma brezposelni i 618.658 deloma brezposelni. V preminočem leti v istom meseci je dobilo državno podporo 1 miljon 198882 delavcov, med njimi 918.650 popunoma brezposelni i 280.332 deloma brezposelni delavcov. V Italiji je bilo konca sept. t. 1. 394.630 popunoma brezposelni i 22.734 deloma brezposelni delavcov. Lani jih je isti mesec bilo 228.831 popunoma brezposelni i deloma 16835. Na Madžarskom je po statistiki sindikalnih org. konca oktobra t. 1. 220.252 brezposelni, lani istoga meseca pa jih je bilo 13.922. V Nemčiji je bilo konca okt. registriranih na javni borzaj dela 3,253.000 popunoma brezposelni (lani isti mesec 1,557.146). Število podpor je poskočilo te mesec za 95.625. Na Poljskom je bilo konca julija v težki i tekstilni industriji 170 665 popunoma brezposelni, lani v istom časi 84.300. V Romuniji konca sept. letos 39.110 brezposelni, lani pa 5171. Na Švedskom je bilo po poročilaj sindikalnih org. konca sept t.1, 30.800 brezposelni, lani pa 22.271. Na Češkoslovaškom je bilo po statistiki socialnih institucij konca junija t. 1. 36.800, konca augusta pa 52.594 popunoma brezposelni, julija t. 1. pa je to število naraslo na 103 860, augusta pa na 369.916. Na Japanskom je bilo konca augusta 268.590 brezposelni, v Kanadi konca julija lani 7654, letos pa 19.600 brezposelni indust. delavcov. V ameriški Zadruženi državaj je bio odstotek brezposelni konca augusta 1929 9%, letos istoga meseca pa 22 % celoküpnoga delavstva, Če čtemo število brezposelni, dobimo okoli 5 miljonov. Med večjimi industrijskimi državami je edino Francija tak rekoč brez brezposelni. Konca sept. t. 1. je 978 delavcom trbelo dati podporo. V Jugoslaviji je pitanje brezposelnosti tak: Junija je bilo prijávleni 26.406 brezposelni, od toga 21.628 moški i 4778 žensk. Ponüdbe dela so bile zvršene v 6073 primeraj, delo je dobilo 4428, odpotovalo je i drugi brezposelni ostalo 21.988, od toga 18.341 moški i 3476 žensk. Odgovarjajoče številke v istom meseci lani so bile 18.360 brezposelni, od toga 15.360 moški i 3700 žensk. Ponüdb je bilo 6424, v delo stopilo 3767, odsotni i ostali 14.593, od toga 11.934 moški i 2649 žensk. Oktobra toga leta je ostalo iz prešnjega meseca brezposelni 5975, v toki meseca je ta številka narasla na nadalnji 11.216 prijav. Na račun podpore je bilo izdano te mesec 218.445 Din. Po podatkaj, s šterimi razpolaga ministrstvo, je po celom sveti približno 12 do 15 miljonov brezposelni. Med glavnimi, njenimi vzroki še navaja v prvoj vrsti gospodarska depresija, zvün toga pa tüdi stávek v odaji narodni proizvodov. Kak je v Rusiji ? Solodnikov, pravoslavni dühovnik pri ednoj najvekšoj cerkvi v Leningradi i bivši profesor na srednjoj šoli, je odskočo iz Rusije i pribežao na Finsko. Dva njegova otroka sta bila ranjeniva od čekista, šteri jih je zasledüvao ešče na finsko ozemle. Pri svojem prihodi je pripovedavao sledeče podrobnosti iz Sovjetske Rusije, štere je dopisnik „Journal de Geneve“ sporočo svojemi listi. Beg. Zadnje mesece je postajalo živlenje v Leningradi neznosno. Z Ženov sva se odločila, da z decov, od žterih je eden star 13 let, drugi pa 14 let, zbežimo prek meje i naj bo ka šče. Več tednov sva si pritrgavala živež i ga hranila za beg. Z velkov nevarnostjov se nama je po dugom iskanji posrečilo, da sva küpila ešče dva funta klobas i funt cukra. V glavnom pa sva si za pot nasüšila Čaren krüh. Hodili smo peški prek strašnih i nepoznanih močvar. Večkrat smo brodili vodo do kolen i samo v noči smo mogli prek raznih potokov i rek. Hodili smo podnevi i ponoči. Popunoma varne i skrite kraje v logovih smo ponücali, da smo se nekelko počinoli i posüšili gvant. Zavolo naporov sem vido, kak mi pešata otroka. Ali meo sem neomajno vero i zavüpanje v Boga. Po 13 dnevih smo srečno prišli na mejo. Zadnji kilometri so se strašno vlekli. Po 350 kilometrov dugoj poti, štero smo peški prehodili, smo naleteli na laponskoga lovca, šteri nas je velikodüšno spravo prek meje. Nepopisno trplenje ruskoga naroda. Vi si nemrete predstavlati, kakše je resnično stanje pod sovjeti. Položaj se je v zadnji šest mesecaj ešče bole pohtijšao. Vsaki den vidite v Leningradi več sküpin kmetov, štere vlada deportira v severno Sibirijo. Položaj teh nesrečnežov je strašen. Večkrat se deportiranci uprejo i probajo zbežati, ka njim pa največkrat nika ne pomaga. Vojaki je spravijo nazaj i jih za kaštigo pustijo več dni brezi jestvin i pijač. Umrlivost med pregnanci je preveč velka. Pomislite samo, da jih je med njimi dosta iz Ukrajine i od Črnoga morja, šteri morajo tü na severi delati pri mrazi 20 stopinj pod ničlo. Bolševiki odvažajo večkrat cele družine, šteri pa ne ostanejo vküper, nego žena mora vkraj od moža i deca od starišov. Pregnanci so srečni, če morejo stanovati v leseni barakaj, četüdi je tam mraz neznosen. Na splošno je vsaki depor- SREČNO i BLAŽENO NOVO LETO želi vsem svojim gostom, prijatelom i znancom FAFLIK ALOJZ hotelir i kavarnar pri „KRONI“ MURSKA SOBOTA. NOVINE 28 decembra 1930. tiranec zagvüšen, da ide v gotovo smrt, i Solodnikov je sam vido sküpne, štere so odhajale v pregnanstvo, i nosile na prsaj velki beli križ z napisom: »Mi trpimo za krščansko vero.“ Ednako trdo postopajo komunist tüdi z delavci. Večkrat zaprejo cele množice, in Sicer včasi pri prvom pojavi nezadovolnosti, da se v začetki zadüši vsaki organizirani odpor. Vse voze v Rusiji so prenapolnjene. Prebivalstvo rdeče prestolice ponüca dnevni čas samo s tem, da si preskrbuje najpotrebnejši živež, ki ga hodijo iskat z nahrbtniki daleč vün na deželo. Nočni čas, oziroma najzgodnejše jutranje vüre se pa nastavlajo pred prodajalnami, da pridejo ednok dopoldne na red i dobijo po karti odmerjeno količino živeža. Verižništvo z živili je silno v cvetji. Že male količine se morejo pod rokov odavati za neverjetne cene. Položaj vernikov. Preganjanje krščanski v cerkveo ščista nikaj ne henjalo. Vsepovsedi špionirajo kotrige Zveze brezbožnikov i se znajo vriniti celo v župnijske svete. Zlasti žmeten je položaj dühovščine, ki je oropana vseh političnih pravic, kak tüdi možnosti, da bi küpüvala v sovjetskih zadrugah. Vendar pa propaganda brezbožnikov nema tistoga uspeha, šteroga si želejo bolševiki. Vera je še vedno močna v ruskom narodi. V Leningradi na primer najde dühovščina največ zaščite ravno med delavstvom. Sploh morejo cerkve v varaši obstati edinole s pomočjov dobro organizeranih županov, šteri z neprimernimi žrtvami z onim malim, ka majo, vzdržüjejo bogočastje. Vse javne diskusije med brezbožniki i verniki so se končale z moralno zmago slednjih. Zavolo toga jih je oblast zdaj tüdi prepovedala. Dosta cerkveo je zapretih. Število župljanov se pa kljub tomi ne zmanjšalo. V Leningradi ni redki slučaj, da samo pri ednoj meši prisostvüje 10.000 vernikov, ki stojijo odzvüna cerkve. Med verniki je dosta herojskih zgledov, šteri idejo do mučeništva i v vsem spominjajo na cerkev prvih kristjanov. Cerkvena občina si na tihom i z velkov lübeznijov med sebov pomaga. Položaj izobražencov. Trplenje i pomenkanje trinajstih let, ki ga mora prestati zlasti inteligenca, ne ostalo brezi posledic na njeno mišlenje. Čeprav šo življenski pogoji izredno žmetni za intelektualca, vendar ni izginolo vüpanje, da de Rusija nekoč vendarle postala še kulturna dežela. Saj bolševizem je zasovražen tüdi v velkom deli delavstva. Vsikdar menje jih je, šteri bi Vervali na zmago čistoga komunizma. Mnogokde se pojavla mnenje, da de skoro vgasnila moč sovjetov. Med narodom se pojavla velko sovraštvo proti inozencom, zlasti Nemcom, ar smatrajo, da oni s svojov tehnikov i politikov pomočjov v prvi vrsti vzdržujejo komunizem. Splošen položaj izobražencov pod sovjeti je preveč žmeten, ar jim bolševiki nika ne zavüpajo, celo takšim ne, šteri soprestali že večkratno „čiščenje. Med izobraženci je mnenje, da tüdi potem, kda spadnejo sovjeti, de socialno živlenje v Rusiji vendarle ščista spremenjeno i drugačno, kot je v drügih deželaj. Razmere so takše, da bodeta delavec i kmet nujno stala v isti fronti. Naj se zgodi kartah, gotovo je, da bodo v bodočnosti Rusije odločevali kmetje i delavci. AGRARNE ZADEVE So odložili lüdje. V nekšoj občini v dolnjelendavskom srezi je prišeo eden bogataš k Siromaki, ki je dobo 3 plüge dobre zemle. Ponüdo se je Siromaki, da njemi, plača dva plüga zemle, če ednoga njemi da. Siromak je bogataša s hiše stirao, ar je vido, da je pri njem judaški dinar več, kak lübezen do siromakov. z Jndašov groš na deli. Svedoki z lastnoročnim podpisom so dali izjávo v nekšoj vesi, kijezadru- gi izročena na vpogled, da je dana mita nekšoj Siroti zato, da bi od agrarne zemlje odstopila Kama pripela človeka neredno poželenje po zemli. Zavarüvanje agrarne zadruge odobrene. Okrožno sodišče v Maribori je odobrilo spremenjena pravila agrarne zadruge, ki se tičejo zadružne samopomoči i zadružnega zavarüvanja. Od toga ob drügoj priliki obširno spregovorimo. Pošta upravništva. Dündek Mihal, Bodonci. Lani 26. doc. ste plačali 15 Din. na letos. Poglednite Ček. Tak ste bili dužni ešče 30 Din. — V štamp pride včasi kakša pomota, štera se pri popravlanji spregledne. Varga Alojz, Gradišče. Lani je plačano 60 Din. Moglo bi se samo 45 Din. Tak je na letos prišlo 15 Din. plačila. Duga je bilo tak 30 Din. Dobili smo pa nov. 30. Dinara dva, tak je duga ešče 28. Din. Prosimo, da nam kem hitrej te dug poravnate. Kozar Jurij, Martinje. Ne vemo, ka ščete. Ešče ednok pišite. Knigo dobite na naš račun. Lukač Ferenc, Gradišče. Vse je plačano. Gda smo Ti javili si še dužen bio zdaj so že prišli penezi. Farič dobi kleti še brezplačno. Štefan Hodnik, Arvirda. Dolare dobili. Za letos i za novo leto naročnina plačana. Kalendar smo ti poslali. Hvala za pozdrave, ki nam je pošilaš i celoj črensovskoj fari. I mi ti Želemo vse dobro v novom leti. Naznanilo. Cenjenomi občinstvi naznanjam, da sem na novo odpro v svojoj lastnoj hiši VELIKO KAVARNO. Cenjenomi občinstvi. se Priporočam z odličnim spoštüvanjom SOČIČ FRANC kavarnar MURSKA SOBOTA. Blažene božične svetke i srečno novo leto želi vsem svojim gostom, prijatelom i znancom SOČIČ FRANC kavarnar MURSKA SOBOTA. Vozni red: Hodoš: Prihod iz M. S. ob 1114 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri Murska Sobota: Prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri prih. iz Ormoža ob 912, 1541,1935,2040 v. odh. v Ormož ob 516. 920. 1410 1858 v. prih. iz G. Radgone 543 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v. prih. iz M. S. ob 702 1310, 16, 2048 v odh. v M, S. ob 728, 1355, 1615,1854 v prih. iz Čak/ob 516, 908,1349, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1416, 21 v. prih. iz D. L. ob 625, 1125, 1514, 2210 v. odh. v. D. L. ob 1225 v. 28. decembra 1930. NOVINE FOTOGRAFIJA je najlepse darilo. Naznanjam, da fotograferam v kakšemšteč vremeni, celo v tmici pri električnoj svetlobi. Slike za legitimacije 4 komade samo za 10 Din. Po najfalejšoj ceni povekšüjem vsako fotografijo. Cena od 25 do 200 Din. Vsem se toplo Priporočam. FOTO REESCH H. SOBOTA. K odaji je v Gornjem Lakoši, h. št. 109. hiša i poleg nje njiva s travnikom, v izmeri dva vogrskiva plüga. Küpci naj se zglasijo pri DAVID JOŽEFI Gornji Lakoš št. 120. X odaji sta dve (2) lepivi plemenskivi svinji. Več se Zvedi v Prekmurskoj tiskarni v Murskoj Soboti. Naznanjam cenj. občinstvi, da popravlam snežne čevle i galoše, tüdi izdelüjem nepremočlive čevle z gumi podplati. — Prva Prekmurska vulkanizacija gumija. KOLOŠA JANEZ čevlar 3 Murska Sobota (Cvetna ul 5) Vsake vrste kalendarje i knige se dobijo o trgovini HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti. JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TUJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živinskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, Stara potom volili širitelov i dragih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobiti na pojasnila brezplačno! NAJKRACI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE 28. decembra 1930. NOVINE Naši delavci v tujini. Znano je, ka si je prebivalstvo Slovenske Krajine za volo slabe zemle i siromaštva že od negda hodilo služit krüh v tüjino i to je tudi dnesden tak ka se vsako sprotolje. selijo naši delavci kak ftice selivke iz domačega kraja v tujino. Odhajajo edni v Nemčijo, drUgi v Francijo, tretji pa v Slavonijo; Bačko ali v parabo v Sloveniji, kama je koga dojšlo i gde si je Što dobo mesto za slüž. Že po novom leti je opaziti, ka se delavci vsakši den v vekšem števili zbirajo pred Borzov dela v Soboti, to zbiranje trpi od februara pa do konca majuša meseca; v tom časi se odpravijo na delo skoro vsi delavci, nekelko od njih v Nemčijo i Francijo, štere pa je ne dojšlo to, odido na delo v Slavonijo. Med tem časom delavci dosta, dosta trpijo, ar prihajajo od daleč i dostakrat v Soboto i na konci nešterni itak nemajo sreče, ka bi lehko odišli na delo izven države, ar jih je dosta pa se vsi nemrejo sprejeti za volo maloga naročila iz inozemstva. Delavce odbira za Nemčijo delegat Del. centrale, šteri gleda, ka zbere samo močneše i dobre, za Francijo pa zastopnik emigracijskoga drüštva v Zagrebi, šteri jako pazi, da zbere tüdi samo prvovrstne i ta prido samo močni i zdravi delavci, ar so po strogom zdravniškom pregledi resan samo ti bolši vzeti na delo. Šteri delavci pa so preostali za volo, ka jih ne več trbelo ali pa so bili preslabi, tej odido potem na delo v vse kraje naše države kak je zgora povedano. Pri nabiranji majo delavci za volo vnoge hodbe v Soboto tudi dosta stroškov, šteri znašajo po izračunanji, vsakše leto po 48 - 50 jezero dinarov samo za železnico, za jesti i piti v Soboti prek 100 jezero dinarov, za potne liste i drugo pa po 150 jezero dinarov, vseh stroškov je teda vsako leto skupno nad 300 jezero dinarov, polek pa šče dosta hoditi sem i ta pa zmrazüvati, ka je ne mala reč, če se to premisli se vidi ka tej delavci že s tem trplenjom zaslužijo tiste peneze, za štere ešče sledi celo leto morejo naporno delati. Kakši je pa zaslužek? Letos je odišlo v Francijo prek 2 jezero, v Nemčijo 1870 i v tüzemstvo prek 3 jezero ali skupno više 7 jezero delavcov. Samo v zvünešnjih državaj jih je bilo skoro 4 jezero i tej so vsakši zaslužili po 5 jezero dinarov, štero zadene vküper več kak 20 milijonov dinarov, delavci v domačoj državi pa so zaslužili 4 milijone i 500 jezero dinarov, če računamo edno za drugo po 1.500 Din. zaslužka na vsak- šega delavca. Vsega slüža teda pride v Slovensko Krajino letno po 25 milijonov dinarov. Kak se pa naši delavci majo v tujini? To je edno velko i važno pitanje, za štero bi se mogli brigati kak starišje tak svojci šteri delavce pošilajo v svet i šče drugi odgovorni činitelje. Žalosten je slobod od doma, tužna je pot v dalešnje kraje, šče bole obžalüvanja vredno pa je živlenje nešternih naših delavcov na deli, ar pozabijo na dom, na svoje i na vse, pa gledajo samo na svojo pohotnost, izvzeti so pri tom tisti šteri so proti svojoj voli prišli k brezsrčnomi gospodari, šteri je samo izkorišča, znano je ka je skoro vsem delavcom če že ne prav ali itak zadosta dobro, svoje delo redno vršijo, lepo i redno živejo i svoj slüž domo spravijo; takši delavci so svojim domačim na velko veselje i lehkoto, ar so njim v potrebi na pomoč, s takšimi je tüdi gospodar, če prav je božen vendar zadovolen, ar ga bogajo i s svojov marlivostjov se njemi prikupijo i zmehčajo, ka njim zbolša plačo i hrano na kelko je pač to mogoči včiniti; nači pa je z onimi, šteri so se že doma ogibali žmetnoga dela, ali tu so šče nekak izhajali, ar so starišje bili jako potrplivi i ne so šteli viditi, kakše falinge ma sin ali hči i tak je v vesi med drugimi šče vsikdar valao kak vrli, kak je pa s takšim žmetno, kda pride inam na delo, tam njemi je vroče, vse ga grize, peče, boli i včasi je betežen, če pa že to ne pa je vsikdar v vekšem trplenji, kak pa drUgi delavec, takšemi je žmetno i more si svojo nevolo potolažiti s pijačov ali pa zapravi slüž na kakši drugi način samo naj nikaj ne ostane gotovega, ka bi domo poslo, na konci gda trbe domo iti, te je se zna silno čemeren na vse i celi svet, preklinja tak ka se ga drUgi bojijo, vsi so njemi krivi, sam sebe pa ne vidi ka je včino kvara sebi, svojim i bližnjim delavcom, šterim je škodo na poštenji, vzroke išče iam gde jih nega, ta pa ne pogledne, odket izhaja nevola, to je njegova slaba lastnost sama. Takši naj ne hodijo več od doma. Istina je, ka naši delavci opravlajo jako žmetna dela i za peneze, štere prinesejo, trpijo silno dosta, polek pa hrano majo tak slabo ka ne dava tiste moči, kakša bi za takše žmetno delo potrebna bila, ali tej siromacje to ne pitajo, njim je glavno to, ka si zaslužijo peneze. V zadnjih letat je bio slüž zadosta lepi i kak izgleda bo v prišestnih letaj šče takši i to bo za naš siromaški kraj jako dobro, da se malo odpomore, zato je potrebno, da bodo vsi delavci nadvse delavni, šparavni i potrplivi, ka dobijo šče več prilike za lepi zaslužek, a to priliko naj do kraja i s cele moči izkoristijo. Edina težkoča bode samo z zbiranjom delavcov pri Borzi dela, ar ta nema primernoga mesta, ali tüdi tomi de v par letaj pomagano naj samo bode zgrajeni Delavski dom, gde teda bo zadosta mesta i ne bodo delavci več zmrazüvali na cesti, tam bodo tudi prenočili, si počinoli itd. Do tečas se bodo tüdi razmere dosta zbolšale i ležej se bo prišlo do primernoga zaslužka kak dozdaj. Delavci gledajte vsi, da za zgüblene mlade moči v tujini dobite tudi primeren hasek ! FRANCE KEREC. Zamenjava tikvenoga semena. Za 5 kg. nezlüščenoga sühoga semena se dobi 1 liter čistoga tikvenoga olja ali za 4 litre zlüščenoga semena 1 liter čistoga olja. Zamenja se pri ALBIN SAGADIN v Beltinci. 2 Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš ??? Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI, štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8 9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig. Pridite i se osvedočite ! NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI. NOVINE 28. decembra 1930. Zavedni kmetje, obrtniki, trgovci i delavci nalagajo svoje prišparane peneze varno pri KMEČKOJ POSOJILNICI v MURSKOJ SOBOTI Cerkvena cesta št. 5. Ček. rač. 15222. Kmetje ta kasa je vaša, zato se je poslüžüjti te i jo tüdi priporočajte drügim. Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hranilne knižice ali tekoči račun ino je obrestüje najbolše. Hranilne vloge znašajo dozdaj prek 6,000.000 Din. Za te vloge je pa dobroga stanja polog lastne hiše do 50.000.000 Din. Posojila davle na poroke (kezeše), tabulacijo i tüdi na tekoči račun na več let, na dužna pisma, po najnižišoj obrestnoj meri. Rentni davek od penez plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, trgovci i delavci, ne smete se spozabiti s te kase, štera podpira v stiski naše lüdstvo. Pridite v svoj dom, kde te poslüženi po svojoj voli. 28 decembra 1930, NOVINE Hranilnica i posojilnica v Črensovcih registrovana zadruga z neomejenov zavezov se je preselila v svoje poslopje „NAŠ DOM“. v Uradni dnevi hranilnice i posojilnice v Črensovcih so vsaki den predpoldnom. Delavne dni od 8 do 12 vüre. V nedelo i svetke po ranoj meši do velke meše to je od pol devetih do desetih. Vsako sredo se sprejemajo v posofilniškom pros- tori kotrige agrarne zadruge s svojimi zadevami. Prostor za poslovanje hranilnice i agrarne zadruge je na prvom nadstropji (Štoki) na desno. Načelstvo. NOVINE 28. december 1930 Srečno I blaženo novo leto želejo vsem svojim poznancom, poznancom i odjemalcom: SIDONIJA NOVAK slaščičarna Murska Sobota HAHN IZIDOR trgovina s papirom i Prekmurska Tiskarna Murska Sobota KEMENY MARKO brezalkoholna restavracija Murska Sobota NOVAK ŠTEFAN modni salon Murska Sobota BRATA ŠIFTAR & HAHN trgovina z manufakturo . Murska Sobota CESAR ALOJZ parna pekarna Murska Sobota CӦR ANA trgovina z ledrom Murska Sobota STANKO JARC slaščičarna Murska Sobota SUKIČ JURIJ klobučar Murska Sobota Kr. HIRSCHL i SINOVA trgovina z manufakturov Murska Sobota HORVAT JOSIP brezalkoholna restavracija Murska Sobota ŠEGA IVAN trgovec Murska Sobota ASCHER B. i SIN trgovina z mešanim blagom Murska Sobota DITTRICH GUSTAV trgovec i KINO Murska Sobota KARDOŠ JOSIP trgovina z železninov Murska Sobota ŽERDIN MARTIN trgovec Žižki MAJER ŠTEFAN krojač i trgovec Murka Sobota HRANILNICA i POSOJILNICA V v Črensovcih JERIČ MATJAŠ zid. mojster Melinci PREKMURSKA GOSPO DARSKA POSOJILNICA v Dobrovniki KOCET IVAN trgovec v Čresovcih KRESLIN JOŽEF Central gostilna i prenočišče Beltinci PETER OSTERC trgovec Beltinci ALBIN SAGADIN trgovina z ledrom itd. Beltinci BAUER ŠAMUEL gostilničar Črenšovci JOŠKO KLEPEC trgovec Beltinci BRATA ŽAGAR trgovina Črenšovci 28. decembra 1930. NOVINE Za naše male. Slava Bogi na višavaj. Vsveto noč sneženo zvon lepo zvoni; Bogi posvečena pesem se gias Jaslice s pastirčki v lüčicaj žaré; radost švetonočna puni nam srcé. Misli naše dnes romajo v nebo, Bog pa blagoslavla zemle blaženo. Pokadijo hrame, molijo povsod — ar se nojco z zemle porodo je Gospod. Andrejčkov doživlaj na sveti večer. Andrejček si je potegno Črevle do kolena, nato si je djao na glavo kosmato hobo i se podao iz samotne hiše pri logi na pot. Nikoga je ne meo na sveti zvün tetice, ki je bila od starosti vsa nadüšliva i oslablena, zato je šo sam k polnočnici. I si je mislo, kak je bio siromak: Spodobi se, da nesem Jezušeki kakšo darilo, da pokažem, kak ga rad mam.“ Vtrgno je rožmarin na okni i Njemi ga je neso. Med potjov je srečao Andrejček sani z bistrili konjom, ki je veselo cinkao z zvonci, štere je meo okoli vrata. V sanaj je sedo gospodsko oblečeni Človek. Kda je zagledao maloga romara tak samotnoga stopati po cesti, je stavo konja i ga pitao. »Kam pa, kam, pojbič, tak sam ?“ Andrejček je vlüdno pozdravo i odgovori: „K polnočnici idem, gospod.“ »Komi pa neseš te rožmarin?“ je poizvedavao dale gospod. „Jezušeki ga nesem“, je pravo mali. Neznanec visanaj je malo pomislo i ga nato zapelivo nagovarjao: »Daj ga rajši meni, dečko! Zlat ti dani za njega.“ Andrejček je rožmarin dobro stisno i ga položo na prsi: „Ne dam, gospod. Ka pa bode Jezušek pravo?“ Oči tühinca so zasijale, kak dve zlati zvezdi. Segno je v žep, sklono se k Andrejčki i stisno njemi je tri zlatnike v roko: „Na, dečko, zato ar maš Jezušeka tak!“ I je zamahno z bičom i zvonci so skrivnostno zažvenketali v srebrno božično noč. Kak v senjaj je stopao Andrejček dale, stiskavao v desnici zlatnike, v levici darilo za Jezušeka i tak čüdovito svetlo i toplo njemi je bilo pri srci, da bi od radosti zajokao. Vogrin Štefan: Kak je prišeo krčmar v Blatonce. To se je zgodilo ešče tistoga časa, da so lüdje po dnevi delali po noči pa pasli. Naš krčmar je slüžo pri ednom kmeti za hlapca. Celi den so orali, večer pa pravi vert krčmari, da naj žene konja na pašo v log. Krčmar tesan žene konja na pašo. Vert pa da se nebi krčmar od konja zgübo ga z ednov vajatjov konji za rep priveže. Ob polnoči prido tovaji i krčmárovoga konja bujejo i ga spečejo i pojejo. Čunte pa poleg ognja ta zmečejo. S sebo so meli tüdi eden lagev vina. Kda so tisto vino spili, so našoga krčmara vu tisti lagev zaprli. Kak so tovaji odišli, je prišeo eden velki vuk tiste čtite gledat. Da se je že pošteno najo, si je pri lagvi doli legeo. Po nepriliki je vuk rep v lagev skoz na pivko potisno; Naš krčmar se je pa friško vuki za rep zgrabo. Vuk se je pa zosagao, pa je začao bežati. Tak dugo je bežao da je v Blatonce pribežao. Tü je pa prek ednoga prelaza skočo pa: se je lagev razsipao i je krčmar v Blatoncaj ostao: Tü je začao včasi edno oštarijo pa se njemi dobro godi ešče dnesden. Pa či ne merje, de dale živo. Vert: Prešmentani pojeb, ka pa delaš na mojoj grüški. Pojeb: Ftičam pomagani gosance poberati. Vert: Pa boš mi ešče zdaj lagao, misliš ka ne vidim, da maš pune žepke grüšek. Včasik pridi doli. Pojeb: Či ščete kaj z menov, te idite mojega očo pitat, oni so moj ravniteo, ne pa vi. Strina: No Vanek ali boš jo malo pogač. Vanek: Ne. Strma: Ka pa bi te rad ? Vanek: Dosta pogač. VGANKE. Rešitev je poslao Vogrin Štefan iz Rakičana. Pete vganke tüdi on ne rešo. Zadnja številka. Rešitev: 1. Oči. 2. Sedlo, 3. Simon , Jenko. 4. Boljši je norčič pravičen, nego zlat krivičen. Nove uganke: 1930. Božič — December 31 dni 25 četrtek Božič rojstvo Jezušovo Rč, ti, vs, žč, ee, sm, nš, tn, vo, em, in, oi,' eo; vv, ee, lb, an, oi, ki, m, ki, nr, Ka je to? Posl.: Botjak Matija, Petanci Božično drevo. Postavite te litere tak, da dobita lepo besedilo. Poslao Kranjec Ivan dijak. 3 Kalendar Ka je to ? Poslao Botjak Matija. 4. Mladenec je proso ednoga očo, naj njemi da hčer na ženo. Oča je odgovoro : »Če vganeš, kelko je hči stara, jo dobiš Mati je: ravno ednok starejša, kak ona, jaz pa sem od obeh za 5 let starejši, vsi vküp pa smo stari 100 let i 30 mesecov.“ Kelko je bila. hči stara? postao Štimec Jüri. a a a a a b c č d e g g i i i i k k m m m n n m o oí o p r r r i s v v v v ž ž Božični pozdrav. Poslao Vogrin Št. Rakičan Za nagrado damo povesti Kraljica Estera, Zgodba o nevidnem človeku A njega ni . . . Smrtna past i odpoved nesrečne žene. — Vgankati potrüdite se! NOVINE 28. decembra 1930. Proti plesnim veselicam. Austrijski püšpeki so naročili vsem dühovnikom, da predgajo proti predpüstnim veselicam naglašajoč, da je nemoralno i nedopüstno, da bi se v toj velkoj gospodarskoj krizi razsipavali penezi po razkošnih plesih. — Jako dobro bi bilo, da bi na to tüdi pri nas mislili i bi napravili konec tem vnogim plesom. Pošta upravništva. Vsem. s tov lepov povekšanov božičnov številkov pošlemo vsem dragim naročnikom tüdi položnice i je prosimo, naj nam po njih ponovijo naročnino. Velko dobroto nam včini, ki vse naprej doplača. Ki pa nemore vsega naprej dolplačati, naj pošle keliko more a najmenje za eden mesec more vsaki naročnino naprejplačati. Gašper Aleksander, Sebeborci. Vašo zadevo bomo pri večih svetih mešaj zročili dobromi Bogi, da Vas poslühne. Srečno i blaženo novo leto želejo vsem svojim prijatelom, poznancom i odjemalcom: BENKO ŠTEFAN krojač Murska Sobota MENCIGAR ALOJZ mlinar Krašče (Cankova) BANFI JOŽEF gostilničar Murska Sobota. LAJOŠ ŠPILAK plačilni natakar pri hotel BAC Murska Sobota KOLOŠA JANEZ čevlar Murska Sobota FLISAR JOŽEF mizar Murska Sobota ČERNJAVIČ ALEKSANDER Kolodvorska restavracija Murska Sobota PREISS ADOLF trgovina z mešanim blagom Murska Sobota BENKO LUDVIK trgovina z mešanim blagom Murska Sobota Za smeh. Sin: Oča, jaz bi vas rad nekaj pitao. Oča: No ka želeš moj sin? Sin: Oča, povejte mi, zakaj so ne pokopali mrtvoga morja. * Mati: Ka lehko dnes napraviš, to ne odlašaj na drügi den. Sin: Ja, mama, te pa lehko tisto pogačico dnes pojem, štero ste mi dali za gojdno. * Školnik: Kelko je 10 menje 10? Jožek: Ne vem. Školnik: Zmisli si, či bi meo 10 Dinarov v žepi pa bi je zgübo, ka bi te meo v žepi ? Jožek: Velko lüknjo. * Stric: Povej mi Francek, ka je telefon? Francek: Zmislite si na psa, šteri bi bio dugi od nas pa v Ljubljano. Či bi pri nas njemi stopili na rep pa bi v Ljubljani zacvilo. * Poldi: Zmisli si, Včera sam spadno z 10 metrov duge lestvice. Vanči: Pa se ti je nika ne zgodilo? Poldi: Ne! Stao sam nájmre na spodnjem klini. Doktor: No Francek ali je že bolše materi? Francek: Ja, gospod doktor to jaz ne vem. Doktor: Ve pa znamkar Čüješ, ka si gučita oča i mati? Francek: Ja, to sam čüo, ka so oča pravli, ka či te ví ešče dugo k nam hodili, ka te prej celo verstvo vrág zeme. Gospodarstvo Kelko se placüje dače ? Sledeče številke kažejo, kak so prebivalci posameznih držav davčno obremenjeni. Davkoplačüvalec plača na leto v Angliji 2004 Din., plača na Irskom 1301, v Franciji 1106, na Norveškom 1000, v Nemčiji 974, v Avstriji 934, na Švedskom 834, na Holandskom 781, v Belgiji 732, na Vogrskom 713, v Rusiji, 676, na Španskom 635, na Finskom 625, na Danskom 613, v Italiji 608, na Češkoslovaškom 497, v Švici 445, v Jugoslaviji 439, v Grčiji 437, v Romaniji 436, na Portugalskom 305, na Polskom 258, v Bolgariji 248 i v ostalih državaj 380 Din davka. Iz toga je razvidno, da v našoj državi davčno breme zaostaja za vnogimi državami. Prebivalstvo nešternih držav je še dosta bole obremenjeno. Cene: Penezi: dolar Din. 56.—. Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7.90, lira Din 2 90, pengő Din 9.80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din 50, frank Din 2·20. Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, 9 jako debeli Din), krave Din. 4—6, teoci in. 14—15, svinje Din. 12. Zrnje: pšenica Din. 130, žito Din. 110, oves Din. 120, kukorca Din. 100, krumpli Din. 40, ajdina Din. 90, proso Din. 80, lenovo seme Din. 300, novi grah črešnj. Din 180, mešani Din. 110, AGRARNA ZADRUGA za dravsko i savske banovino v Črensovcih žele v blaženom novom leti stanovitnost v borbi za pravdo našega maloga človeka vsem kotrigam z vernim spunjavanjom pravil. Z rende se da 18 plügov dobre zemle. Več se zvedi v Prekmurskoj tiskarni v M. Soboti. 2 Oda se v dobrom stanji Čevlarski mašin (Singer cilinder). Pozvedi se pri KUMIN ALOJZ, čevlari v Beltincih. Licitacija na Tišini za novi rušt na türmi ne bo 28. decembra, nego se odloži do sredine februara. Den se pravočasno objavi v Novinaj. ŽUPNI URAD. 28. decembra 1930. NOVINE Polodelski mašini kak : MAŠINI ZA SEJANJE, TRIJERJI, TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, PREŠE IMLINI ZA GROZDJE so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI. Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inačici pod jako ugodnimi pogoji. Nadale se dobi tüdi tam : Vse vrste umetnoga gnoja to je: Tdmažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal, Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj. Za vsaki mašin prevzeme fabrika garancijo eno leto Prima Portland cement svetovnoznani izdelan po Hatschekovom sistemi „Eternit“ Na zalogi' je tüdi vsaki teden friško pražena kava po nisikih cenaj. „SALONIT“ se dobi samo pri ČEH E GÁSPÁR trgovina z mešanim blagom MURSKA SOBOTA. Vsake vrste špecerija pp dnevnih cenaj i kühinjska posoda na malo i veliko Vsem odjemalcom, prijatelom, znancom prav vesele božične svetke i srečno novo leto. NOVINE 28. decembra 1930. PREKMURSKA BANKA D. D. prej: MURASZOMBATI TAKARÉKPÉNZTÁR (SZTARA GASZA) MURSKA SOBOTA Osnovana leta 1873. Brzojav : PREKMURSKA. V lastnoj hiši. Telefon št. 19. Najstarejša i najvekša banka v Prekmurji Delniška glavnica Rezervni fondi Vloga na knjižice i tekoči račun Letni promet Din 1,250.000.— Din 160.000 -Din 20,000.000.— Din 750,000.000.— Vloge obrestüje najugodneje i je izplačüje brez odpovedi. Dava posojila na vknjižbo (intabulacijo) i poroki (kezeše) na fal intereš. Küpüje valute: Dollar, frank, Marka, Šilling, Pengö po najbogšoj dnevnoj ceni. Opravla vse bančne transakcije i borzna naročila. Izvršuje tü- i inozemska nakazila brez stroškov. Lastna podjetja: Krževska industrija (opekarna) Križevci pri Ljutomeri. Prekmurska Tiskarna v Murskoj Soboti. Premišlavaj si i bodi čeden! Ne meči vün peneze na slab nič vreden črep. PRVOVRSTNI i STALNI CIGLENI IZDELKI, KAKTI: strelao dvorezno opeka (Dupliški falzcigeo) strešna bobnova opeka navodno žlebata opeka zidna ročno opeka drenaž cevi strešna zarezna opeka (falzcigeo) z a r e z n a žlebato opeka zidalo strojna opeka lüknjičasta opeka tlakovci Se dobijo po fal ceni tudi na ratno odplačilo. KRIŽEVSKA INDUSTRIJA OPEKARNA Z UMETNO SUŠILNICO Križevci pri Ljutomeru Telefon št. 3. PÜCONSKA PARNA OPEKARNA Puconci (Prekmurje) Telefon št. 1. Letna produkcja obeh opekarn je 5,500.000 razne vrstne opeke, štere se večinoma razpošilajo v vekša mesta naše države, kakti v Zagreb, Ljubljano, Maribor, Celje itd. Centralna prodajalnica: HARTNER KAROLA SIN, Murska Sobota. Telefon št. 17. i 19. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC