St. 27. V Trstu, v sredo 5. julija 1882. Tečaj VII. Glasilo slovenskega političnega društva za »T edinoatiiji. moSf. •h »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako »rado in laboto o poludne. Cena za vse leto je 6 gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta \ gld. SO kr. — Posamezne Številke so dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trti« po &> kr., v Gorici in v Ajdovščini po O kr. — Naročnine, reklamacijo in inserate prejema Opravalltva »via Zonta 5«. Vabilo na naročbo. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vit 3. Lazzaro« Tip. Huala; vsak mora biti f ankiran Rokopisi brez posebne vrednosti se no vračajo. — lnserafi (razne vrste nu/na- ila in poslanice) «e zaračunljo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Irkami »e plačuje za vsako besedo 2 kr. Vso stare in novo pridobljene gg. na- ročnike, kateri dozdaj niso platili, uljudno pro- simo, naj denarje k malu pošljejo. H krati va- bimo, naj so oglasi Se več naročnikov, katerim dopošljemo vse Številko od 1. t. m. Naročnina za 7» *eta je ^ gold., za l/4 lete 1 gold. 50 kr., za mescc 50 kr. Posamezne številke se v Trstu prodajajo po 5 kr., zunaj Trsta po 6 kr. I^J) Opravniitvo „Edinosti." Po volitvah v okolici. IV. Zadnjič smo pisali o uzrokih, zakaj niso volitve tako izSle, kakor je bilo želeti. Dene s pa hočemo govoriti o pripravah in delovanju v namen, da odstranimo sleparstvo Irredentarjev v okolici in pridobimo veči upliv v mestu. Pred vsem je treba poudai^ati, daje sramotno za okolico, da nema toliko svojih lastnih mož, da bi na šest poslanskih stolov v mestnem starešin- stvu posadila 6 svojih ljudij, kakor se to godi od nekdaj samo v 2., 3. in 6. okraju. Spriče- valo uboštva za okolico je, da mora sezati po kandidatih iz mesta, kateri čestokrat porabljajo okolico za svoje sebične namene. Mi prašamo: ali ne bi bilo boli častno za okolico, da bi ona poslala šest svojih ljudij, bodi si tudi samih kmetov, nego pa da po okolici lov6 ljudje vsako- vrstne baže mandatov za groše in za vino? Bogme, to je tako sramotno, da more vsak po- šten človek na to delati, da se odstrani ta pre- grda prikazen. Naj ljudje, okoličani, v tem ob- ziru poudarjajo domaćinstvo, noben rodoljub jim ne zamori, kakor hitro bodo sklenoli, da hočejo voliti v mestni zbor v prvej vrsti domače, a narodne ljudi, in še le v drugej vrsti zaslu- žone slovanske narodnjake iz mesta. To bi bilo plemenito domačinstvo; a ne ono, ki je obr- neno proti lastnej krvi in katero porabljajo za Podlistek. O „kresu". Iz Planine, 2. julija 1883. Staro slovenski običaj, kam si izginol? ni te več! Omika povsodi napreduje, kar je lepo in prav—, a žal, krasne šege naših pradedov se opuščajo, za- nemarjajo! Uzrok temu ni pomanjkanje, niti siro- maštvo, nego le mlačnost naše mladine, koja je to nekoliko od svojih zdajnih prednikov podedovala. Bil je kresni večer, — a kder so se videle še pred malo let krasne, plapojoče ognjene gromade in zraven čuli veseli glasi milih slovenskih pesni — — tema in tiiiota ste tamkej vladale. Kaj ni tu več čvrstih fantov, koji bi ta večer slavili? Ni celo več tistih možakov, koji so bili svoje mlade dni na to ponosni? Imamo še one stare »očake«, koji so si v čast prištevali, da so na vrhunec naše »Gromade« in drugih visokih gord neštevilno voz lesovja navozili in velikanski kres napravili, zraven se radovali—, a prestari so, moči so jim oslabele. Kaj nemamo vender še takih m6ž, koji imajo čilo iivinče. mlade fante na domu? Zakaj bi jim ne ve- levali: Pojdite, spoštujte staro slovensko šego, na- praviti krasni kres! Možje, posebno pa fantje slovenske korenine 1 vsaj slavljenje te lepe navade ni sramota. Me opuščajte je. Druzega spomina na naše pradede tako več ne slavimo in nemamo. Naj bode nam vsaj ta jedini pomenljiv in svet! svoje namene Irredentarji. Opravičeno je me- nonje, da morojo najbolje zastopati okolico ljudje, ki čutijo, trpe z okolico in so ob enem pri- pravljeni braniti narodnost okolice; — proti takemu domačinstvu v občinskih zadevah mi nemamo nič, in obžaljujemo celo, da ni obveljalo uže davno, akopram ne pripoznavamo razločka mej Kraševci in okoličani. Tudi jo silno potrebno, da se okoličane bolj naveže na domovino s tem, da so jim snujejo majhna gospodarska društva, kakor v Škednju, kder društvo dobro napreduje, in da se s temi društvi spojć tudi majhna bralna društva. Misel, da se osnuje »Sokol« za Trst in okolico, tudi ni slaba, moralo bi le tako društvo gledati na to, da pridobi mnogo mlajših oko- ličanov in da ob nedeljah širi narodno vedenje po vsej okolici, to je: da napravlja izlete m majhne poštene veselice v okolici. Prav tako bi moralo društvo »Edinost« napravljati bolj po- gostoma občne zbore po okolici, ob enem pa naj pazi vodstvo tega društva, da pride v večjo dotiko ah slovenskimi volilci v mestu. Važno, posebno važno za Slovane v Trstu je tudi podporno društvo, ki uže zdaj vrlo na- preduje in Šteje denes nad 700 udov; a to dru- štvo je šo premalo razširjeno v okolici in bi bilo želoti, da bi č. g. duhovniki in učitelji ro- kodelce iz okolice natanjčno podučili o njega važnosti ter jim priporočali pristop k temu dru- štvu, ki jo in postaja vedno bolj tudi izobra- ževalno društvo in ima v mestu uže tako močne korenine. Kar pa bi naše okoličane in tudi tržaške Slovane posebno obvarovalo pred kugo Irreden- tovstva, to bi bil dober domač denarni zavod v Trstu, da tako polagoma tudi na materijalnom polju postanemo popolnoma sami svoji, kar bi imponiralo domačim ljudem, pa še bolj našim sovražnikom. Mi smo uže večkrat poudarjali, da do popolno dobre organizacijo nam manjka le Se takega zavoda in dolžnost inteligentnih tržaških rodoljubov je, da na to delajo. V obližju je videti povsodi lepih, kresov, a pri nas so bili majhni ogenjčki od najmlajših prižgani; razen pri »Graščini« in nad jamo »Podgradom« sta bila dva izvrstna kresa. — Tudi na gričku »sv. Duha« je bil kaj lep. Streljali so pri teh, da se je razlegalo po vsej našej krasnej dolini, a da so goreli, gre vsa zasluga le dotičnim gospodom. Oporekate li: poman j kuje nam časa, živina se tako uŽe dovolj trpinči? V drugih krajih jim tudi manjka časa, pa vendar iz proste volje kresove na- pravljajo. Živina ima tudi le četiri noge, kakor pri nas. Ne dobivajo za to niti plače, niti pijače, s kojo se mora po misli nekaterih »brezdno — želodčarjev« vsako delo, vsaka stopinja takoj zaliti. Tem se ve da, bilo bi najbolj ustreženo, da bi »vesoljni potop« še jedenkrat ta grešni svet žalil. A zdaj bi moralo mesto vode biti vino—, ali celo tista »vodka«, koja peče in žge da se plamen ne vidi; a žal, več pohištev po- končuje, nego največji požar. Ne pišem teh vrstic iz namena, da bi vas žalil, vam kaj očital, vsaj dobro veste, da je to istina. Žalostna izkušnja pa tudi uči, da ljudstvo, koje zanema- rja stare običaje —, tudi zanemarja svojo narod- nost, postane mlačno in vsled tega gre duševno i tudi telesno rakovo pot. Tega pa menda vendar ne bodete hoteli, da bi se vam smelo očitati. Gledati mo- rate, da bode ves svet govoril: Glej, kako čvrst je tukaj preprosti rod! Kako svete so njemu pradedov šege! Kako krepki Slovenci bivajo tukaj! Istina je, mej fanti jih je le premnogo, kojim je to vse jedno. A žalostna nam majka, to ni prav, Omenili smo uže zadnjič važnega faktorja v okolici, naj še denes dostavimo, da jo čestita duhovščina v okolici še večji faktor, nogo drugod po Slovenskem, ker v okolici je Čisto malo druge narodne inteligencije in zatorej narod po pravici tirja od nje, da se bavi, veliko več bavi, nogo se je bavila dosedaj, tudi s posvetnim podukom naroda, da opozaija ljudi na duševne in materijalne potrebe in da skrbi za napredek mej okoličani v enem in drugem pogledu, po- sebno pa da mej njimi krepko vzdržuje navodno zavest. Veliko kvara delajo v okolici takozvani »capodistrettuali« in njih podložni »capovilo«; ti ljudje so narodno-politiČni agenti slovano— žreev. Okoličani eo se uže močno protivili tej naredbi in so pri mestnem starešinstvu prosili, naj so zopet uvedejo župani po starom, a Her- metov dež. zbor jim je odločno odbil to prošnjo. Pod namestnikom Kellerspergom so prosili tudi okoličani, da bi so jim dalo primerno šte- vilo poslancev, na kar je vlada sama predložila postavo, po katerej bi dobila okolica 14 po- slancev; — a ta postava je ostala mrtva be- seda v arhivu mestnega starešinstva, katero ni v 10. letih našlo niti časa, da bi Jo bilo vzelo v pretres. Mi smo na tem mestu užo na- tanjčno razložili, kaka krivica se godi okolici s tem, da voli le 6 poslancev, mej tom ko jih voli cel<5 najzadnji razred v mestu, ki jo po številu, plačilu in tudi inteligenci dosti za oko- lico, 12; mi smo rekli, da tako v nebo upi- joča krivica ne sme da(je obstati in smo izra- zili monenje, da bi morala okolica voliti v novem, V. razredu skupno, kakor drugi razredi, najmanj 14 do 18 poslancev. Okoličani ne smejo ostati »parija«, oni morajo imeti enake pravice z vsemi drugimi volilci v Trstu. Vemo sicer, da so ta stvar ne dade izvršiti tako hitro, a delati je treba na to leta in leta. Naj bi druStvo »Edinost« skli- calo shod okoličanov, na katerem naj bi okoli- čani sklenoli novo prošnjo, da eo odpravijo vsaj so pred vami bili tudi fantje, kojim smo s po- nosom rekali: to so »naši fantje«, cvet naših prostih Slovencevl Ne primerjajte se tistim »fantalinom«, koji, ako je le prilika, jposebno pa v nedeljah, v kak- šnem kotu, — da celo na javnej cesti, denarje tol- čejo, po njihovem »umetnem« izrazu: »škrovavajo«, »kosmečajo« in druge s takim lepim imenom obda- rovane igre opravljajo; zraven pa tako proklinjajo, da se kar »zemlja trese«. Dovolj je, da imate užo svojega grdo slavnega malika: »čik« —, koji je pred in za vami »kažipot«, i vam dela taka lica, kakoršna imajo »angeljci trobentači«. Ostudni prizor za čed- nega krepkega fanta z lepo obleko in čednim obli- čjem! Zategadelj, kadar je prilika, slovenski možje in fantje, pokažite, da ste tu, — in bode svet vedel, da so še značajni in hvale vredni kakor nekedaj. Vsaj vas je, hvala Bogu, vender še mnogo, koji ste svo- jega moštva, svoje narodnosti zavedni. Ne delajte vsake stvari le za plačo in pijačo —, ampak tudi za slavo in čast sam sebi. Ob nedeljah pa se zberite in mesto ostudnih iger, berite časniko in knjige, koje lehko povsodi na izvoljo doboste; tako bodete vedeli, kaj je na svetu novega in koristnega. Potem pa se- dite in pri »poštenej kapljici« mile naše pesni pre- pevajte sebi in nam v radosti Da pa ni ta malomarnost jedino pri nas —, te- muč tudi v mnogih, mnogih krajih, dragi čitatelji sami naj bolj vedo; torej strani ž njo! Narod, — naprej 11 —si.—