GLAS LETO XXI. ŠT. 37 (1001) / TRST, GORICA ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA 2016 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Foto Tamara Mizerit Ob začetku šolskega leta Usoda profesorjev, ki niso v staležu udi letos je nastopil sep- tember, za nas, šolske “prekerce”, še posebno zahteven čas. V prvi polovici meseca se namreč odloča, kdo bo kje imel službo, za koliko časa in koliko ur tedensko, kar je seveda vse prej kot nepo- membno za nadaljnjo fi- nančno politiko posameznika ali družine. S posebno pozor- nostjo bdimo nad ekrani svo- jih telefonov, ali se bo na njih pojavil klic s številko kakega šolskega zavoda oziroma pre- gledujemo elektronsko pošto v pričakovanju vabila na po- deljevanje suplenc. V ta čas se po navadi zavleče tudi iz- plačevanje nadomestila za brezposelnost za poletne me- sece, med katerimi plače ne prejemamo. Marsikdo v tem vidi način, kako prihraniti na račun socialno najšibkejših, torej nas, ki nimamo rednega dohodka, saj je poletno nado- mestilo nižje od plače, ki jo si- cer prejemajo tisti, ki so stalno zaposleni. S pogodbami, pod- pisanimi vsako leto na novo, pa se za nedoločen čas v pri- hodnost premika datum, ko bo tudi tedaj že nekdanji “pre- kerec” deležen poviškov (it. scatti di anzianita') glede na njegovo delovno dobo, ki bo seveda začela teči od njegove namestitve v stalež. Če gre Matteu Renziju in nje- govi vladi kaj priznati, je dej- stvo, da skuša po svojih močeh urediti situacijo šolni- kov, ki se že vrsto let soočajo s “prekerno” zaposlitvijo. Tudi med nami so namreč ljudje, ki so bili kljub svojim petdese- tim ali več letom do pred krat- kim še vedno nestalno zapo- sleni. Resnici na ljubo je se- danjo vlado v to prisilila raz- sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, v kateri je zapisano, da je treba “preker- ca” po treh letih začasnega de- la stalno zaposliti ali pa ga od- pustiti. V tem smislu so bili ti- sti, ki so premogli habilitacije starejšega datuma (SISS in po- dobno), za stalno nameščeni z enoletno preizkusno dobo, seveda pod pogojem, da jih lahko premestijo drugam. Slo- venskim šolnikom v Italiji je tokrat naša majhnost prišla še kako prav, saj jih lahko doleti le premestitev iz Trsta v Gori- co ali obratno, v 'najslabšem' primeru pa na dvojezično šolo v Špeter. / str. 2 Primož Sturman T www.noviglas.eu Čas trgatve “Visco 1943” Knjiga o taborišču, ki prinaša žarek sonca GMD Jelena Sitar Potrebo po kulturi je treba privzgojiti! POGOVOR e hočemo, da se bodo odnosi med državami in ljudstvi v prihodnosti razvijali na miroljuben način, nam mora biti jasno, kateri dogodki so označili in zaznamovali našo zgodovino. Predvsem v današnjem času, ko se spet porajajo nacionalizmi in odpor do tujcev, je nevarno, da bi dogodke iz preteklosti pozabljali. Zato je nadvse pomembno imeti pred sabo to, kar se je zgodilo. Tako bo morda lažje razumeti, kar živimo danes, in bo mogoče v prihodnje postaviti trdnejše temelje, na katerih bi gradili dobre odnose med sosednjimi državami, ki bi bili osnovani ne le na gospodarskih, temveč tudi na kulturnih in torej človeških odnosih. To je bila osrednja misel pestrega kulturnega večera pod velikim šotorom ob koči alpin- cev v furlanski vasi Vi- sco, na katerem so v pe- tek, 16. septembra, krstno predstavili knjigo Visco 1943. Gre za diplomsko delo 30- letne Tanie Zanuttini (na sliki) iz kraja San Vito al Tagliamento, ki ga je izdala Goriška Mohorje- va družba. / str. 6 Danijel Devetak Č Devinu bo 30. septem- bra svoja vrata odprlo Lutkovno gledališče Pri- stanišče. Po otvoritveni predsta- vi za odrasle in mladino bodo na sporedu štiri lutkovne predstave za otroke, tri sobote, 1., 8. in 15. oktobra, ter v torek, 25. oktobra. Lutke so v Devinu doma že de- setletje, zaživijo pa predvsem v poletnem tednu Devinskega vrta ustvarjalnosti, ko otroci pri- pravijo vsaj eno gledališko pro- dukcijo. V svet lutkarstva pa ne vstopajo sami, ampak z izkušeni- mi mentorji, režiserji in pedago- gi. Od vsega začetka je z nami Je- lena Sitar, docentka na Peda- goški fakulteti UP, dramaturgin- ja, lutkovna režiserka in publici- stka, ki živi v Ljubljani. Jelena, lutkarje iz Devina spremljaš tako rekoč od njiho- vega rojstva. Kako danes gle- daš na njihovo Lutkovno gledališče Pristanišče? Zelo sem vesela, da se je vse tako razvilo in da so ti lutkarji pravzaprav tisti, ki imajo nekako pravico to narediti. Tega ni naredil nekdo, ki je imel neko do- bro zamisel, da bo naredil abonma, ampak je ta ideja izšla iz teh ljudi, ki so žive- li z lutko od svojega rane- ga otroštva, in to je njihov način življenja in izražan- ja, poleg seveda vsega ostalega, s katerim se uk- varjajo. To so lutkarji, edini na tem koncu, ki so ves čas prisot- ni. Zakaj je pravzaprav pomem- bno, da otroci obiskujejo gle- dališče? Prva stvar je ta, da ga obiskujejo kot gledalci. To so prva srečanja z umetnostjo, ki je kompleksna zadeva! Gledališče zajema vse umetnosti, in ko otrok gleda gle- dališko predstavo, se srečuje z vsemi umetnostmi. / str. 11 Lucija Tavčar V Svet okrog nas2 Povejmo na glas Brezčutnost še ni zmagala dločitev, da bosta dijaška domova v Novi Gorici in v Postojni sprejela deset oziroma enajst begunskih otrok brez spremstva, je gotovo izjemno pomembna in vliva novo upanje. Upanje namreč, da nam bo kljub številnim primerom nasprotne usmerit- ve nemara vendarle uspelo ohraniti naše te- meljne vrednote, ki nam kažejo pot v prijazno družbo in prihodnost. Globalni pokazatelji se namreč močno nagibajo v stališča in dejanja, ki ne obetajo nič dobrega in nas potiskajo v vprašljivo luč. Le tri odstotke pribežnikov, po novem migrantov, so od stošestdeset tisoč ti- stih v Italiji in Grčiji sprejele druge evropske države, in to kljub predlogu Evropske komisije. Povprečno enajst beguncev na dan utone pred italijansko in grško obalo, šest najbogatejših držav je sprejelo manj od devetih odstotkov ljudi, ki bežijo v razviti svet, medtem ko so jih desetkrat toliko sprejele države v razvoju. Samo iz Sirije se je v petih letih državljanske vojne z vse večjim vojaškim vpletanjem velesil podalo v begunstvo skoraj pet milijonov oseb. In med temi množicami na begu je tudi ogromno otrok in mladoletnikov “brez spremstva”. Brez spremstva je točna, a zelo hladna opredelitev, ki je nemara niti ne razumemo takoj. Gre za otroke in mladoletnike, ločene od njihovih družin, v mnogih primerih za sirote. Vsekakor se zgrozimo, če se v te usode zares vživimo, to- da tukaj nam mnogokrat “pomaga” umik v brezčutnost, češ saj nimamo z njimi nič skup- nega, saj je celoten problem prevelik, da bi ga mogli rešiti, saj je že naše tukajšnje življenje dovolj težko, in podobno. Spet kdo poreče, kaj pa se bo spremenilo, če sta dijaška domova v Novi Gorici in v Postojni sprejela malo več kot dvajset žrtev današnjih razmer v svetu. In ven- dar se lahko vse spremeni, ko pa vendar ni tako malo tistih naslovov in posameznikov, ki vztra- jajo na vrednotah, ki nas utemeljujejo, in se zavzemajo za osebe v stiski. Ne nazadnje se tru- dijo številne vlade s svojimi ministrstvi vse tja do mnogih tudi najmanjših občin. Neumorna so prizadevanja Karitas in Rdečega križa, na- jrazličnejših nevladnih organizacij, požrtvo- valnih dobrodelnih skupin in posameznikov, ki vsi skušajo dati svoj človekoljubni delež. In delež vsakogar med njimi je delujoč in je dra- gocen in vsako dobrodelno dejanje lahko vpli- va na tiste, ki stojijo ob strani pa čutijo, kako bi morali nekaj prispevati, saj brezčutnost ne bi smela imeti zadnje besede. Vsakršna dobro- delnost zmore spremeniti duševni zemljevid našega odnosa do tujcev v skrajni stiski, toliko bolj do otrok in mladih brez staršev. Lahko spremeni, ker je četrtina prebivalstva ob no- vogoriškem in postojnskem primeru neopre- deljena, štirideset odstotkov sprejetja migran- tov v dijaška domova ne podpira, polovica od teh je proti zelo ostro, tretjina pa se strinja. Brezčutnost torej še ni zmagala, še vedno je čas, da se ji upremo, in to odločneje, ter na ta način spremenimo tok sicer vse bolj zloveščih dogodkov. Janez Povše O 22. septembra 2016 eč kot dve desetletji po iz- bruhu vojn na območju nekdanje Jugoslavije je še vedno pogrešanih okoli 13.000 oseb, poroča državljanska pobuda REKOM, ki se ukvarja z zbiranjem podatkov o takšnih osebah. Naj- več oseb je izginilo na območju Bosne in Hercegovine, kjer se je sled izgubila za 9.600 ljudmi. Na Kosovu je izginilo več kot 1.700 ljudi, na Hrvaškem pa nekaj manj kot 1.600. Med pogrešanimi so številne ose- V be, ki so bile v času izginotjamlajše od 18, a starejše od 15 let.V vojnah in po njih ob razpadu Jugoslavije so samo v BiH identi- ficirali več kot 100.000 žrtev. Kriv- ci za krvave spopade so v le redkih primerih stopili pred sodnika. Mednarodni odbor Rdečega križa je ob mednarodnem dnevu po- grešanih sporočil, da je po svetu zaradi oboroženih konfliktov, na- ravnih nesreč in migracij izginilo več sto tisoč ljudi. V Kolumbiji je na primer pogrešanih več kot 68.000 ljudi, v Nepa- lu je pogrešanih več kot 1.360 oseb, v Ugandi pa je brez sledu izginilo skoraj 10.000 ljudi, na spletni strani na- vaja ICRC. Ob tem poudarja, da imajo po mednarodnem humanitarnem pravu družine pogrešanih pravico vedeti, kakšna usoda je doletela njihove ljubljene. Države imajo obvezo, da pojasnijo, kaj se je zgo- dilo z njimi, in o tem obvestijo njihove družine. ICRC išče več kot 52.000 pogrešanih oseb, pri čemer sodeluje neposredno z družinami pogrešanih in pristoj- nimi oblastmi. S 1. strani Usoda profesorjev ... a druge, med katerimi sem tudi podpisani, ki ne premoremo 'starih' ha- bilitacij, ampak tiste novejšega tipa – svojo sem opravil pod nazivom TFA (Tirocinio forma- tivo attivo ali Aktivno peda- goško usposabljanje), zanjo pa odštel skoraj tri tisočake, ob meni pa je to naredil še marsik- do –, si je oblast zamislila na- tečaj s pisno, ustno in za neka- tere predmete tudi laboratorij- sko preizkušnjo, ki naj bi se v celoti končal v letu 2016. Moj namen v tem zapisu ni povze- mati vsega dogajanja okrog po- sebnega razpisa za slovensko šolo v Italiji, o katerem je bilo prelitega že veliko črnila in na- polnjena kopica megabajtov. Tudi sam sem namreč med ti- stimi, ki smo se prijavili nanj. V času, ko nastaja ta zapis, kan- didatom ne preostaja drugega, kot se pripravljati na preizkuse ter čakati na navodila o datu- mih, ki jih bo izdal Deželni šol- ski urad. Marsikdo se bo morda vprašal, zakaj vse to pišem, saj se vse, kar je bilo povedanega v prejšnjih treh odstavkih, že ta- Z ko ve. Žal, pa opažam, da ni ta-ko. Hvala Bogu, so minili časi,ko so ljudje pravili, da šolniki itak zelo malo delamo, da ima- mo tri mesece počitnic in po- dobne stvari. Če kdo še tako misli, naj si poskuša predsta- vljati, kaj pomeni opraviti di- plomo (oziroma dve, po bolon- jskem 3+2) na univerzi, kar da- nes traja najmanj pet let, čakati na razpis za habilitacijo, na ka- tero se je mogoče vpisati, po- tem ko si opravil kar tri vstopne preizkuse (za ponazoritev naj zapišem, da jih je v celoti leta 2014 opravilo le 20% vseh kan- didatov), medtem pa sprejema- ti službe, ki so v najboljšem pri- meru za določen čas, in sicer za celotno šolsko leto, torej nekaj manj kot deset mesecev. Veli- kokrat se seveda zgodi, da služba ni za 100%, kar pomeni 18 ur tedensko (prav toliko za učne priprave doma), da o mi- nutah, ki jih je treba za vsako uro nadoknaditi – šolska ura namreč ne šteje 60 minut, am- pak manj – sploh ne govorimo. K temu gre prišteti še 40 + 40 (ali proporcionalno) ur za raz- ne seje, razredne svete ipd. Ena največjih zablod, kar si jih je mogel omisliti italijanski šol- ski sistem, pa je tako imenova- ni “incarico fino alla nomina dell'avente diritto” oziroma namestitev do trenutka imeno- vanja tistega, ki ima dejansko pravico do mesta. V bistvu gre za delovno pogodbo za do- ločen čas do nedoločenega da- tuma (sic!), saj je praktično ne- mogoče predvideti dan, ko bo- do objavljene nove lestvice, ki velikokrat učnemu osebju, pa tudi ravnateljem, zelo pre- mešajo štrene, tako da se pro- fesorji menjujejo približno pozno jeseni, kar je po vseh psiholoških in pedagoških za- konitostih vse prej kot produk- tivno. Če vsakdo od nas za svo- jo dobrobit in počutje potrebu- je stabilnost, so to v še večji me- ri otroci ali mladostniki, ki so spričo svoje starosti še kako občutljivi. A kaj hočemo, že stari Rimljani, v katerih državi naslednici tudi sami živimo oziroma delamo, so si omislili rek Dura lex, sed lex. Tudi v evangeliju Kristus pravi, da je treba Bogu dati, kar je Božjega, cesarju pa, kar je ce- sarjevega. Morda nekoliko ra- zličen pogled na to pa ima nji- hov predhodnik Sofokles, ki je med drugimi ustvaril Kreona in Antigono... Po vojnah na območju nekdanje Jugoslavije Še vedno 13.000 pogrešanih Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je soglasno zaupal dosedanji vodji računovodstva Barbari Briščik pomembno nalogo upravnega direktorja Slovenskega stalnega gledališča. Določitev te funkcije je bila potrebna za optimalno vodenje in upravljanje ustanove in izbira je ovrednotila osebo, ki najbolje pozna strukturo gledališča, njegov finančni položaj, institucionalne dolžnosti in potrebe kompleksne ustanove, kot je gledališče relevantnega državnega pomena. Barbara Briščik je uslužbenka SSG od leta 1994, od 1998 pa odgovorna za administracijo. Gledališče je spremljala skozi razgibano obdobje njegove zgodovine, ki so ga zaznamovale tudi pomembne državne reforme in spremembe pri upravljanju gledaliških ustanov. V teh letih je zastopala SSG v Rimu na združenju nacionalnih gledališč Platea in na Ministrstvu za kulturo. Z začetkom nove sezone 2016-2017 je Briščikova nastopila novo funkcijo upravne direktorice. Novost v vodstvu SSG: Barbara Briščik nov upravni direktor Italiji je predsedoval ob sprejetju zaščitnega zakona za Slovence v FJK Sožalje SSO ob smrti Carla Azeglia Ciampija eželni predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je poslal na pristojne urade v senatu pisno sožalje ob smrti nekdanjega predsednika Republike Italije in dosmrtnega senatorja Carla Aze- glia Ciampija. Iskreno sožalje je izrazil v imenu Sveta slovenskih organizacij in v osebnem. Predsednik SSO Walter Bandelj se je v pismu spomnil na oseb- nost predsednika Ciampija in na številne institucionalne funkcije, ki jih je opravljal v službi države in državljanov. Predsednik Ciam- pi je namreč dalj časa vodil glav- ni državni denarni zavod Banco D d’Italia, bil za dobro letopredsednik ministrskegasveta in nato zakladni minister. Leta 1999 je bil izvoljen za predsednika Republike Italije in na tem mestu ostal do zapa- dlosti leta 2006. Ravno to obdobje pa je bilo za slovensko narodno skupnost v Furlaniji Ju- lijski krajni zelo po- membno, saj se je spre- jemal zaščitni zakon, ki ga je italijanski senat do- končno odoboril 14. fe- bruarja 2001, predsed- nik Ciampi pa ga je pod- pisal 23. februarja 2001. Aleksander Čeferin je minuli teden postal novi predsednik Evropske nogometne zveze, kar je izjemen dosežek tega slovenskega odvetnika iz znane družine odvetnikov, predvsem pa je to najvišji položaj v nogometni zvezi, ki ga je kdajkoli dosegel kak slovenski človek. Po zanesljivi zmagi na volitvah v Atenah se je vrnil v Slovenijo in na Brdu pri Kranju, na sedežu Nogometne zveze Slovenije, predstavil svoje poglede v novi funkciji. Še enkrat je poudaril, da je njegov uspeh uspeh tudi za Slovenijo. Odv. Aleksander Čeferin postal prvi mož evropskega nogometa Od 22. do 25. septembra v Gorici Veliko pričakovanje za Okuse ob meji 2016 ed 22. in 25. septem- brom bo v Gorici spet zaživela najbolj od- mevna letna prireditev, Okusi ob meji (Gusti di frontiera). V me- stnem središču so že postavili 18 enogastronomskih “vasi”, kjer bodo predstavljali specialitete z vsega sveta, od ZDA do Daljnega vzhoda. Na uradni tiskovni konferenci je župan Ettore Romoli poudaril, da je to glavna goriška manifestaci- ja, “prava eksplozija vitalnosti”. Do pred nekaj leti so bili Okusi velika “šagra”, z lanskim letom in zlasti s t. i. Salonom okusa na trgu sv. Antona pa je bil narejen kakovosten skok. Nov smisel je pobuda dobila tudi s prisotnostjo slavnih osebnosti, ki tudi letos ne bodo manjkale. Tokrat bo imel posebno vlogo široko zasnovan posvet o rebuli, ki bo “naši odlični deželni sorti zarisal novo podobo”, da bi jo tudi primerne- je ovrednotili. Župan je ponosno povedal, da je glavni režiser Oku- sov prav občinska uprava, kar pri podobnih manifestacijah ni rav- no običajno. Predsednik Trgovinske zbornice M Gianluca Madriz meni, da Okusi doživljajo neke vrste zrelosti, saj dosegajo res zavidljivo visoke cil- je na mednarodni ravni, pač v skladu s poslanstvom Gorice, ki je odprta navzven. To je bilo možno zaradi sodelovanja in ekipnega dela med upravami in ustanovami. “Ponosni smo, da imamo tako lepo mesto”. V imenu Fundacije Goriške hra- nilnice je Roberto Collini podčrtal, da je enogastronomska kultura dodana vrednost srečan- ju med narodi. Žal pa ostaja še vedno prisoten pojem meje, pa čeprav le v imenu prireditve... Ravnatelj Udine e Gorizia Fiere Maurizio Tripani je spregovoril o Salonu okusa, Roberto Zottar, eden najboljših izvedencev za srednjeevropsko kuhinjo, pa o posvetu o goriških zgodovinskih receptih. Javne uprave vabijo obiskovalce, naj uporabljajo javna prevozna sredstva. Povejmo še to, da bo na trgu pred stolnico na razpolago območje za otroke. (Več na stra- neh 8-9). foto dpd Aktualno 22. septembra 2016 3 Intervju / Rosvita Pesek “France Bučar je bil večni disident” vanajstega septembra je Mohorjeva založba Celo- vec v prostorih državne- ga zbora predstavila novo knjigo zgodovinarke in novinarke dr. Rosvite Pesek, Bučar. Ob tej pri- ložnosti smo se o vlogi in za- puščini Franceta Bučarja pogo- varjali z avtorico, ki protagonista svoje nove knjige opiše z beseda- mi: “Bil je svojeglav, nepopu- stljiv, trmast, discipliniran in bo- jevit. Izvrsten mislec širokih ob- zorij. Taktik in analitik. Deloho- lik do zadnjega. Kristjan. Velik Slovenec in prepričan Evrope- jec”. Po knjigah o osamosvojitvi, osamosvojitveni vladi, Pučni- ku je tik pred izidom knjiga Bučar. Tema slovenske osamo- svojitve Vam je blizu. Da. To je bila tema moje doktor- ske naloge in tudi vse moje tri na- daljnje knjige se ukvarjajo s tem obdobjem. Seveda pa sem pri obeh biografijah – o Pučniku in Bučarju – morala korenito poseči v vojni in povojni čas, svinčena leta in slovensko pomlad. Brez slednje pa take osamosvojitve, kot je bila, tako ali tako ne bi bilo, tako da se na neki način vse pre- pleta in povezuje. V čem sta Jože Pučnik in Fran- ce Bučar primerljiva, če sta v čem, v čem sta različna? Oba sta dala neizbrisen pečat de- mokratizaciji Slovenije. Oba sta pisca v 57. številki Nove revije, ki je na intelektualni ravni odgovar- jala na vprašanja, kaj Slovenci kot narod sploh hočemo. Govorim o Prispevkih za slovenski nacional- ni program. Oba sta sicer vidna tvorca istega novorevijaškega kro- ga, v katerega sta vstopila in bila v njem za tedanjo komunistično oblast tudi najbolj izpostavljena in najbolj moteča. Njuna kritika je segla najglobje in najdlje. Torej prva bližina je čas demokratiza- cije, druga pa čas nastajanja sa- mostojne države. Tako kot je bilo za nastajajočo opozicijo jeseni 1989 samoumev- no, da bo Demos vodil dr. Jože Pučnik, je bilo tudi za Demos sa- moumevno, da bo predsednik Skupščine Republike Slovenije – če Demos zmaga na volitvah – dr. France Bučar. Znotraj Demosa Bučar – če odmislimo v zgodnjih fazah usklajevanja dr. Rajka Pir- nata – v resnici sploh ni imel na- sprotnega kandidata, v opoziciji pa mu je konkuriral Jožef Školč. Ko iščemo podobnosti, bi torej lahko rekla, da sta bila vsak na svojem mestu edinstvena, odločilna in najbolj primerna za položaje, ki sta jih zasedala. Nju- nih ambicij, namer in delovanja v smeri demokratizacije in na- stanka samostojne države se ne da spregledati in ko njiju ne bi bi- lo, je veliko vprašanje, kako bi oba projekta tekla. S tem nočem zmanjševati vloge drugih posa- meznikov in posameznic v obeh usodnih procesih, ampak iz 25- letne distance se stvari vidijo še bolj mogočne, kot smo jih v mi- nulih letih dojemali, in jih še da- nes v celoti nismo dojeli. Če bi bilo treba našteti sedem ključnih ljudi 20. stoletja, bi oba spadala mednje. Tudi njuna bitka z režimom s pi- sano besedo je podobna ter ju je peljala na skupno disidentsko pot. Z objavljanjem svojih idej sta najedala partijsko enoumje. Za- radi svojih spisov je Pučnik odse- del zaporno kazen šestih let in pol. Znani so Bučarjevi zapisi v Delu po njegovi vrnitvi iz Ameri- ke, pa že pred tem referati na sim- D pozijih. Oba je spremljala Udba.Dosjeje obeh so v času preloma znekdanjim režimom, ko je no- tranje ministrstvo vodil Tomaž Ertl, spomladi leta 1990 uničili, tako da jih danes žal ne moremo strokovno obdelati. Bučar je bil devet let starejši od Pučnika in je tudi aktivno sode- loval v partizanskem boju, celo kot jurišnik. Pučnikova družina je spadala med partizanske pod- pornike, Pučnik pa je bil prem- lad, da bi se takrat lahko an- gažiral. Bučar je bil v nekem ob- dobju tudi poleg glavešin – kot jim on pravi, sistem in njegovo delovanje je poznal od znotraj. Ne nazadnje je bil slabo leto dni tudi v kabinetu zveznega mini- stra Marijana Breclja v Beogradu, do vrnitve v Ljubljano mu je po- magal Ivan Maček Matija … Pučnik ni bil nikoli “del siste- ma”, bil je izločen iz njega vse od prepovedi opravljanja mature na- prej. Zastavili ste zelo obsežno vprašanje, tako da … Bučar je pomembna osebnost slovenskega osamosvajanja. V čem so njegove zasluge? Največja je gotovo ta, da je vodil skupščino, ki je sprejela vse akte na poti odhoda Slovenije iz Jugo- slavije in za konstituiranje nove države. Bil je na ključnem mestu. O tem, kako je zaradi preteklih izkušenj obvladoval vodenje skupščine, je v knjigi veliko na- pisanega in je tudi razvidno iz magnetogramov najbolj usodnih sej, ki so v njej v celoti objavljeni. Proces osamosvajanja namreč ni bil enosmerna in soglasno izbra- na cesta; bilo je veliko spotikanj in nasprotovanj – največja so bila proti nastanku slovenske vojske. Speljati je bilo treba veliko ma- nevrov, najprej zaradi opozicije, ki je poskušala proceduralno odlagati zadeve, skratka za- vlačevati do konca – lep primer za to sta sprejemanje državnih simbolov in sama osamosvojitve- na seja, na kateri smo dobili svo- jo državo –, potem pa tudi zaradi Demosovih poslancev, ki so žele- li prehitevati. Torej po eni strani vodenje skupščine, po drugi stra- ni pa strategija pravnega odkla- pljanja – bi jaz temu rekla –, ki jo je oblikoval prav Bučar. Če bi brali magnetograme teh sej, bi se lahko novinarji od njega marsikaj naučili, recimo posta- vljanja vedno istega vprašanja, vedno iste dileme, dokler se pro- blem ne izlušči do konca in se nanj ne dobi jasen odgovor. Lep primer zato je seja, na kateri so se že v Ljubljani pogovarjali, ali sprejeti Brionsko deklaracijo ali ne. Kakšna je bila vloga Bučarja pri vračanju domobrancev le- ta 1945 iz Koroške? V Možinovih Pričevalcih je Janez Šporar povedal, da ga je prišel Bučar iskat v neko bolnišnico pri Ce- lovcu in ga je hotel spra- viti na vlak, pa mu je to preprečilo zdravniško osebje tamkajšnje bol- nišnice. Vaša trditev ne zadene bi- stva. Gremo po vrsti. Reci- mo, da je Zaveza referenčni medij za poskus izvedeti, kaj je Bučar počel ob koncu voj- ne poleg tega, da je bil med prvimi osvoboditelji v Ce- lovcu in da je prevzel jezuit- sko kasarno v središču me- sta. Obstajajo tri izjave oz. pričevanja. Eno je od Ivana Prežlja, ki so ga v Celovcu partizani zajeli in ga pripel- jali direktno pred Bučarja v je- zuitsko kasarno. Ker je takrat pri- stopil nekdo, ki je Prežlja poznal in je Bučarju nekaj prišepnil, je moral Preželj nazaj na slamo. Po nekaj dneh je bil z avtobusom odpeljan v Begunje. Preželj je za- pisal, da mora priznati, da so ne- katere izpustili samo po Bučarje- vi zaslugi. Drugi zapis je od Vanje Kržan, v katerem je ta popisala besede Po- tokarjeve Tončke, ki nikoli več ni želela videti Pliberka, saj so jih od tam trpali v vagone in pošiljali nazaj v Jugoslavijo. “Obraz parti- zana z brzostrelko, ki je prežal na nas, imam še danes pred očmi: obraz dr. Franceta Bučarja”. Tretja navedba je pričevanje Ja- neza Šporarja za serijo Pričevalci. Na Možinovo vprašanje, kaj ve o Francetu Bučarju in ali ga je na Koroškem srečal, je povedal, da je bil Bučar med trojko, ki je prišla v celovško bolnišnico, v ka- teri je bil kot ranjenec, in so ga hoteli prepričati, naj gre z njimi v njihovo (?) bolnišnico. Šporar je prepričan, da ne bi dočakal no- vega dne, ko bi odšel s trojko. Sledeč premikom Kokrškega odreda po dostopni literaturi, na- letimo v izpovedih Janeza Špo- rarja in Potokarjeve Tončke na neskladje. Bučar je bil na Ko- roškem 15 dni – od 6. maja do 20. maja 1945, ko so vse partizanske enote dobile ukaz, da se morajo umakniti za staro jugoslovansko mejo. Enote Kokrškega odreda, ki so bile večinoma razporejene kot partizanske straže, so se razdelile: del je odšel v Pli- berk, del pa je šel v Celovško pokra- jinsko bolnišnico, kjer so postali zaščitna četa in tam ostali do av- gusta 1945. Če je torej France Bučar šel v Pliberk in od tam v Dravograd, sama se nagibam k tej tezi, ni mo- goče, da bi bil še v zaščitni četi v ce- lovški bolnišnici. Prav tako ni ver- jetno, da bi bil najprej v zaščitni četi v bolnišnici, potem pa avgusta v Pliberku pri vračanju domo- branskih kolon v Jugoslavijo, ker se je vračanje Slo- vencev od tam dogajalo med 28. majem in 31. ma- jem 1945. Bučar sam pa je v an- ketnem listu za partijo navedel, da je bil po umiku iz Celovca v Dravogradu (kamor je gotovo prišel prek Pliberka) in da je bil od 21. junija do konca julija 1945 v 16. četi 4. bataljona 3. brigade KNOJ. Konec julija 1945 pa je bil premeščen na Ozno v Ljubljano. Kako je potekalo delovanje Bučarja po vojni, ko je bil član Ozne, tudi blizu Mačku Mati- ji? Franceta Bučarja je v Ozno spre- jel sam Maček, kmalu pa je spoz- nal, da “tak policaj” pač ne bo. A konec leta 1945 oz. v začetku 1946 iz Udbe ni bilo tako lahko oditi, tako da je bil v Udbi zapo- slen leto dni, iz nje pa je bil po- spremljen z besedami “Marš ven, pes”. Osebno sem tej temi, kaj je Bučar v tem letu v Ozni kot “Case Officer” počel, namenila veliko pozornosti, saj je ključna. Je bil samo pisun, kot sam trdi, je le vo- dil obdelavo, v kolikšni meri je dejansko odločal o življenju in smrti pripornikov, jih je za- sliševal …? Ozna pač ni bila nikoli, sploh pa ne takoj po vojni, nobena dobro- delna družba, ampak tajna poli- cija, ki je z vso surovostjo obračunavala z ljudmi. Zanjo ta- krat življenje posameznika ni bi- lo veliko vredno. Naj povzamem: Bučar je bil v pe- tem odseku Ozne, ki je obdeloval tuje obveščevalne službe. Takrat je bilo verjetno za Udbo pravi blagoslov, da je imela v svojih vrstah Bučarja, ki je govoril grško, latinsko, angleško, nemško, fran- cosko, rusko, italijansko … Bil je pač gojenec škofovih zavodov, ta- krat najbolj elitne izobraževalne ustanove, in če sodim po šolskih ocenah, je bil med boljšimi dija- ki. Skratka, v knjigi pripornikov najdemo njegovo odgovornost za 37 (!) oseb. Vse so zapor preživele. Sredi 80. let se mu je v pismih bralcev Rado Bordon zahvalil, da ga je “spravil ven”. Kdaj se je začelo njegovo disi- dentstvo, zakaj je bil izključen iz partije? Ja, s partijo mu nekako ni šlo. Ko- maj je jeseni 1944, ko je prišel k partizanom, stopil vanjo, že je dobil partijski opomin, ker je na- sprotoval ukinitvi jurišnega ba- taljona. V 60. letih je dokončno izginil iz njenih evidenc. Bučar pravi, da se je kar malo “potuh- nil” – ni plačeval članarine, pa je bil zunaj. Potem pa so predvsem na pravni fakulteti vseskozi priti- skali nanj, da se mora tovrstno angažirati, a na to uho ni dobro slišal. Glede disidentstva je pa lahko več mejnikov. Bučar je kar precej hodil po robu ter preizkušal po- trpežljivost “glavešin”, do kam še sme. Velikokrat je bila grmada že naložena, samo prižga- ti bi jo bilo še treba. Dokončna nemilost se mu je zgodila z izgo- nom s pravne fakulte- te. Ta ga je osebno tudi najbolj prizadela. Sicer pa je bil večni di- sident. V Partiji, v Zvezi borcev, Novo revijo je zapustil, SDZ je zapu- stil, tudi Demokrate … Veliko je krogov, iz ka- terih je odšel. Bučar se je še posebej znašel v nemilosti pri oblasteh zaradi svojega kritičnega nastopa na Svetu Evrope, kasneje je sodeloval tudi pri 57. številki Nove revije. Za kaj se je v tem kri- tičnem času Bučar naj- bolj zavzemal? Pisal je o nelegitimno- sti partije, recimo. Dvomil je o zakonitosti avnoj- skih odločitev, ugotavljal je, da je slovenski narod pod skrbništvom, zahteval je, da mo- ra slovenski narod o svoji usodi odločati sam, ugotavljal je, da bo kosovsko vprašanje za Jugoslavijo ključno, bal se je poti v balkani- zacijo, stran od Evrope, in ugota- vljal, da je zavest o tem pri Slo- vencih vedno močnejša. Pisal je o tuji vojaški okupaciji Slovencev znotraj Jugoslavije … Kot je zna- no, pa je v Strasbourgu jasno po- vedal Zahodu, ki je Jugoslaviji da- jal finančno pomoč, da je Jugo- slavija, na videz stabilna in mirna država, samo slepilo, saj prevla- dujoča partija ne privoli v poli- tični pluralizem. Pozval je k te- mu, da Zahod podpre vsa priza- devanja jugoslovanskih narodov za njihovo resnično neodvisnost in za sodelovanje v “obliki, ki jo bodo sami izbrali za ustrezno svojim koristim, za demokracijo kot prvi pogoj”. Znal pa je biti tudi zelo kratek in jasen. Majniška deklaracija je po formi v veliki meri njegovo delo in je tudi najbolj čisti izraz hotenj Slovencev in Slovenk proti koncu 80. let prejšnjega stoletja. Torej, “da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda …” – za to se je zavzemal. Bučar je imel pomembno vlo- go pri pisanju slovenske usta- ve. Kakšna točno je bila njego- va vloga? Dobršen del je je napisal. Kot predsednik ustavne komisije pa je tudi vodil ves postopek njene- ga nastajanja, usklajevanja in sprejemanja. In kot vidite, se de- cembra 1991 sprejeta ustava kar dobro drži. Sprememb je dožive- la bore malo, pa še te v glavnem zaradi Evropske unije. Zakaj je Bučar tako odločno preprečeval lustracijo? Kot predsednik parlamenta je odi- gral pri tem vprašanju ključno vlogo in s tem z današnjega zornega kota močno vplival na večplastni proces slovenske tranzicije, ki posledično še kar traja in traja … V vašem vprašanju so trditve, ki prav nič ne držijo. Bučar lustraci- je ni preprečil, bil pa je njen na- sprotnik. Skupščina v času, ko jo je vodil France Bučar, sploh ni odločala o celoviti lustracijski za- konodaji. Demosu je pomenil nastanek samostojne države več kot pa obračun z nosilci nekdan- jega režima! Lustracija v resnici sploh ni bila tema v letih 1990 in 1991. O delnem lustracijskem do- polnilu, ki naj bi veljalo le za bo- doče (!) poslance, se je odločalo ob izteku mandata septembra 1992, ko se je sprejemala volilna zakonodaja. Šlo je za t. i. Starma- novo dopolnilo k 111. členu. Zanj je glasovalo le 119 poslancev od 240, potrebni pa sta bili dve tretjini glasov. Bučarjev glas »ne«, torej ne bi ničesar spremenil. O lustraciji se je dejansko odločalo kasneje, leta 1994 v obliki Pučnikovega dopolnila za sodnike, ki so kršili človekove pravice. Kasneje, ko Bučar ni bil več poslanec, sta Lojze Peterle in Janez Janša zahtevala celovitejšo lustracijsko zakonodajo, a kot ve- mo neuspešno. Drži pa, da je bil njen nasprotnik, saj je bil prepričan, da bi to po- menilo povsem enake metode, kot jih je prejšnji partijski režim uveljavljal do svojih nasprotni- kov in da nova demokratična oblast tega ne sme ponoviti, ker je sicer enaka, kot so bili komu- nisti. Poleg tega je bil prepričan, da bi to škodovalo procesu osa- mosvajanja in naši podobi v tuji- ni. Kakšna je bila Bučarjeva vloga pri rušenju Peterletove vlade in pri razpadu Demosa? Velika. Izdatno se je angažiral za- to, da se je kot kandidat za man- datarja pojavil Marko Voljč, v bi- stvu pa je podprl vse tri Peterle- tove konkurente, torej Voljča, Igorja Bavčarja in Janeza Drnovška. Pri “pogrebu” Demosa v Dol- skem predzadnji dan leta 1991 si- cer ni bil zraven, ga je pa v svo- jem zapisu za Delo z naslovom Novi politični zemljevid Sloveni- je, ki je bil objavljen tik pred zad- njim razpadlim kongresom SDZ- ja, celo napovedal. Usoda Demo- sa je bila z razpadom SDZ-ja tako ali tako zapečatena. Po odhodu Demokratov je šlo samo še navz- dol. Demokrati – v njihovih vrstah je bil tudi Bučar – so se po- stavili v prvo bojno vrsto za raz- pad najuspešnejše koalicije, ki smo jo kdajkoli Slovenci v svoji zgodovini imeli in ki je dala tudi najboljši rezultat. Bučarjev zapis Novi politični zemljevid Sloveni- je osebno ocenjujem za usod- nejši izraz projekcije in namere, kaj se bo zgodilo, kot Ustavite de- snico, ki ga je napisala Spomenka Hribar. str. 12 Jani Drnovšek / Časnik Kristjani in družba22. septembra 20164 Pastirsko pismo nadškofa msgr. Redaellija in posvet Migramed “Nedeljski kristjani niso kristjani B lige” GORICA etošnje pastirsko pismo goriškega nadškofa Carla R. M. Redaellija nosi na- slov Pismo nedeljskemu kristja- nu. O njem je nadškof na ti- skovni konferen- ci prejšnji pone- deljek povedal, da je po svoje iz- virno, saj “ni na- menjeno samo duhovnikom, pastoralnim sve- tom, sodelav- cem pri verou- ku, karitativnih krožkih ipd., ampak t. i. ne- deljskim kristja- nom”. Pismo bodo župniki izročili vernikom v nasled- njih tednih. Pismo samo želi biti “berljivo, sporočilo pa je to, da nedeljski kristjani niso kristjani B lige”. V pismo, ki je krajše od lanskega, je msgr. Redaelli vnesel marsikatero iz- kušnjo in življenjsko zgodbo; konkretne osebe, o katerih pri- poveduje, so navadni ljudje, okoliščine, v katerih živijo, pa so res zgovorne. “Biti kristjan ne pomeni biti bralec pri maši, katehet, sodelavec Karitas ali misijonskega krožka. Kristjan je človek, ki prihaja k maši in ob delavnikih skuša živeti svojo ve- ro”. Nedeljski kristjan naj se za- to zaveda, da je kristjan tudi ob delavnikih. Kristjan je človek, ki se z ljudmi obnaša kot z oseba- mi, ki tudi na delovnem mestu živi vrednote, v katere veruje, ko brani šibkejše. Evangelist Matej trdi, da ne bomo sojeni po tem, ali smo ob nedeljah ho- dili k maši, temveč po tem, ali smo sprejeli lačnega, žejnega, potrebnega, bolnega itd. “Ne- deljska maša pa lahko veliko po- maga, da vse to delamo”. V pi- smu je tudi nekaj “preprostih L konkretnih napotkov”, kakolahko v mrzličnih vsakdanjihritmih najdemo npr. čas za mo- litev ali vsaj za misel, da smo na svetu, da nam življenje ne zbeži iz rok. “Odrasel kristjan, sploh pa vsak odrasel človek, je odgo- voren človek”. Odgovoren pred družino, delovnim okoljem, družbo, okoljem. “Katerikoli nedeljski kristjan lahko v pismu najde kaj zase in se tako bolje zaveda, kaj je”. Nadškof med drugim predlaga, da bi v župnijskih skupnostih imeli nekajkrat letno posebne nedelje, posvečene skupnosti. Župnija ali več župnij skupaj naj darujejo mašo in naj koga sprej- mejo na srečanju; skupaj naj po- kosijo, “ne v običajni zaprti sku- pini, ampak naj se odprejo no- vim družinam ali ubogim, kot to dela tudi papež”. Skupaj bi lahko preživeli tudi popoldne in ponudili različne dejavnosti, skratka: “Naj bo lepa nedelja!... Če ponudimo nekaj lepega, ljudje to sprejmejo... Lepo bi bi- lo, ko bi bile vse nedelje lepe, a takih naj bo vsaj nekaj letno”! Pastirsko pismo v italijanščini so natisnili v 12 tisoč izvodih, v slovenščini nekaj več kot 2 ti- soč, pripravlja se prevod tudi v furlanščini. Vse tri verzi- je bodo na razpolago v formatu PDF na por- talu goriške nadškofije (www. gori- zia. chiesa- cattolica. it). Če bodo zmanjkali tiskani izvodi, bodo pismo rade volje ponatisnili. Kdor želi, so še povedali, “naj kar podari pismo drugim”. Tudi to je način, da se med sabo bolj povežemo. Medtem je nadškof že začel srečevati župnijske skupnosti (v torek se je srečal s štandreško dekanijo, o tem pri- hodnjič; op. p.). Na ponedeljkovi tiskovni kon- ferenci je bil tudi govor o štirid- nevni konferenci Migramed, ki jo že šesto leto zapored organi- zira italijanska Karitas. Mreži Karitas v sredozemskih državah ponuja izmenjavo izkušenj dela z migranti in begunci. Tema je izredno zanimiva in aktualna, je povedal nadškof. Dogodek z naslovom Zgodbe z meje, ki po- teka od 20. do 23. septembra, je po naročilu italijanske Karitas organizirala Giovanna Corbatto (na mali sliki), letos pa je na po- seben način posvečen balkan- ski begunski poti. Prvi Migra- med je bil leta 2010 v Trapaniju, nato so ga priredili v Pugli, na Sardiniji, v Grčiji, Tunizi- ji. Letos poteka okvirno v goriški pokrajini, v sredo pa so udeleženci (pred- stavniki italijanskih škofij in nekaterih evropskih Karitas) obiskali Celovec, v četrtek je na sporedu Ljubljana. Mednarodni študijski dan o migrantih in beguncih bo potekal v Veliki dvorani Teološke fakultete na Poljanski ce- sti 4 v Ljubljani s pričet- kom ob 11. uri. Slovenska karitas bo tako gostila preko 100 sodelavcev iz sredozem- skih držav, ki se poklicno ukvarjajo tako z množičnimi migracijami kot tudi s pro- cesi vključevanja v družbo. “Lani je šlo prek Slo- venije skoraj 490 tisoč mi- grantov”, je med drugim poudarila Gio- vanna Corbat- to. Na koncu je nekaj zgovornih podatkov o priseljencih navedel direktor goriške Karitas g. Paolo Zuttion. V zavodu sv. Jožefa tre- nutno prebiva okrog 80 oseb, okrog 100 v inštitutu Nazareno, manj številne skupine v Tržiču, Gradišču, Turriacu, Romansu, San Pieru, Škocjanu, Gabrjah, Krminu in drugod na Go- riškem. “Priseljenci stalno pri- hajajo, prejšnji teden kar 10 v enem samem dnevu”. DD Katoliška mladina v Stični “Bodimo orodje Božjega usmiljenja!” kupnost katoliške mladine je pred kratkim v Stični pri- pravila celodnevno 35. srečanje Stična mladih, ki se ga udeležuje okoli 5000 mladih. Srečanje, ki letos poteka pod ge- slom Sem orodje Božjega usmil- jenja, mladim ponuja edinstveno izkušnjo skupnosti, medsebojne sprejetosti in srečanja z Bogom. Zbrane je nagovoril tudi predsed- nik republike Borut Pahor. Predsednik je ob 35. obletnici srečanja mladim in organizator- jem predal slovensko zastavo, s katero se jim je želel zahvaliti za prispevek k temu, da “imamo eno domovino, da je domovina velika za vse, da smo strpni, da gradimo na tistem, kar je skupno, in da znamo živeti z razlikami”. Skupaj z mladimi pa je napisal tudi pismo papežu Frančišku, s katerim se bo sicer srečal prihod- nji mesec v Rimu. Ob tem je izra- zil upanje, da bi papež prihodnje leto obiskal mlade v Stični. Med mašo je mlade nagovoril mariborski nadškof Alojzij Cvikl. “Naša naloga je, da poskrbimo, da smo orodje božjega usmiljen- ja”, je poudaril. Dodal je, da je treba znati videti ljudi, ki trpijo, jim prisluhniti in pomagati. Kdor želi deliti usmiljenje, pa mora po njegovih besedah pre- magati brezbrižnost, pesimizem S in egoizem.Po sveti maši se je začelo prazno-vanje s skupino Stična bend. Že dopoldne so se lahko mladi iz vse Slovenije udeležili katere iz- med 20 različnih delavnic. Na odru dijaškega programa so lah- ko prvič videli muzikal, ki so ga pripravili prostovoljci. Pripravili so tudi nogometni turnir in po- sebno tržnico, italijanska rock skupina The Sun pa je mladim predstavila svojo zgodbo in pot k Jezusu. V okviru srečanja je pote- kal tudi program za študente. Po podatkih prirediteljev skupaj s 35-letnico Stične mladih letos obeležujejo tudi 30. obletnico ustanovitve evropske organizaci- je katoliških študentov JECI- MIEC, katere ustanovna seja je bila prav na Stični mladih. Ker je zadnji kongres omenjene študentske organizacije med 10. in 16. septembrom potekal v Cel- ju, pa so Stično mladih obiskali tudi njeno vodstvo in člani. Med posebnimi gosti srečanja so med drugimi bili tudi generalni opat cistercijanskega reda Mauro Giu- seppe Lepori in slovenski škofje. Po podatkih koordinatorja Stične mladih Filipa Firbasa omenjeno srečanje z izjemo leta 1999, ko je Slovenijo obiskal papež Janez Pa- vel II., od leta 1981 poteka nepre- kinjeno. o lanskoletnem praznovanju 70- letnice izhajanja Pastirček, revija, namenjena predvsem osnov- nošolcem, stopa v novo desetletje poln zagnanosti in lepih misli. Urednik Ma- rijan Markežič podarja otrokom, učitel- jem in staršem prvo številko 71. letnika Pastirčka z željo in upanjem, da bi vsi postali njegovi zvesti bralci in naročniki. Skoraj si ne moremo predstavljati, da bi se šolsko leto začelo brez prijatelja Pa- stirčka, ki že toliko desetletij varno spremlja učence skozi šolske dni z nez- manjšano svežino in dobrimi željami, da bi čim boljše opravljali šolsko delo in se pri tem vselej spomnili tudi nanj. Tu- di letos od malih bralcev pričakuje, da ga bodo rade volje jemali v roke in ga s svojimi domišljijskimi vzgibi in ustvar- jalnostjo čim bolj izvirno dopolnili. Uredniški odbor z urednikom Marija- nom Markežičem - ob izdajatelju Zadru- gi Goriška Mohorjeva – vsa leta skrbi, da je pripravljen tako, da ga otroci nadgra- jujejo. Zato postaja zmeraj bolj njihov in vsaka številka se obarva na tak način, kakor si jo njen mladi bralec zamisli. Za- to si Pastirček tudi v letošnjem 71. letni- ku želi čim več prispevkov malih dopi- snikov. Njihove risbice in dopise ima na- jraje, brez teh ne bi bil takšen, kakršen je. Zato, dragi otroci, kar pogumno vze- mite svinčnike in barvice v roke, da vas bo Pastirček čim bolj vesel. Prav tako ka- kor je zadovoljen, da njegovo letošnjo naslovnico krasi tako čudovita risbica, ki jo je ustvarila Sara Taucer, lanskoletna učenka 4. r. COŠ 1. maj 1945, Zgonik. Prav ta njena risbica, ki prikazuje, kako zlatolaska z dolgima kitkama in rožico v laseh ter vedrih lic dviga k sebi ma- jhno jagnje, je dobitnica likovnega tečaja Pastir / Pastirica, ki ga je ob lan- skem 70. jubileju razpisal Pastirček in katerega se je udeležilo ogromno malih likovnih ustvarjalcev. Na štirih straneh Pastirčkove pošte septembrske številke lahko občudujete ničkoliko teh krasnih risbic. Tudi v letošnjem šolskem letu bo- do Pastirčkove strani bogatili otrokom znani avtorji. Med temi je prav gotovo Vojan Tihomir Arhar. Tokrat bodo lahko prebrali njegovo pesmico Znanost, ki spodbudno nagovarja šolarje ob začetku nove šolske poti. Po njej je začel hoditi tudi simpatični pujsek, ki si ga je zami- slila Danila Komjanc za prvošolčke. Njim daje nalogo, naj dokončajo njeno ilustracijo in dopolnjevanko. Deklici Tinki, ki si je s svojo bahavostjo zapravi- la prijateljstvo sošolk in sošolcev, je do- mači muc pomagal, da je spoznala svoj napačni odnos do prijateljev in poma- gala sošolki pri reševanju matematičnih nalog. Avtorica Mariza Perat, kot vselej nevsiljivo, z zgodbico modro svetuje, ka- ko naj se učenci ob- našajo med seboj in kakšno vzdušje naj vlada v razredu. Ilu- stracija, ki spremlja zapis in jo bodo bralci pobarvali, je delo Danile Komjanc. O vedenju otrok na po- ti v šolo lepo spregovori strip, ki ga je ilustriral Walter Grudina, besedilo pa napisala Paola Bertolini Grudina. Mladi kolesarji naj premislijo, kako se je treba vesti na cesti! Ista avtorica v zelo pri- vlačni obliki, z besedo in ilustracijami, poklanja otrokom tudi zgodbe iz Sv. pi- sma. Za začetek je izbrala starozaveznega kralja Davida, ki ga je Bog tako zelo lju- bil. Z občutljivim srcem, v družbi srčka- nega zajčka Timija, pa podarja najm- lajšim Pastirčkovim prijateljem rubriko z naslovom Čas za igro!!! V njej bodo ob poimenovanju narisanih predmetov lahko razigrano utrjevali v šoli predela- no snov. Večji šolarji pa se bodo spo- padli z jezikovno spakedranščino neugnanega Packa, ki ne more iz svo- je kože: napake se ga držijo kot klop. Tudi v letošnjem letniku Pastirčka bo mladi talentirani goriški skladatelj Pa- trick Quaggiato ponujal pridnim pev- cem in njihovim pevovodjem ter učiteljem glasbene vzgoje izvirne skladbe. Tokrat je na vrsti glavni re- fren iz “družinskega mijauzikla” Obuti maček Andreja Rozmana Roze, ki ga je posrečeno uglasbil prav Quag- giato za njegovo odrsko postavitev v izvedbi mladih igralcev mladinske skupine O’Klapa v režiji prav tako mlade študentke Sanje Vogrič. Učiteljica Barbara Rustja je lani ma- lim Pastirčkovim bralcem razlagala, kakšni so naši gozdovi, letos pa jim bo prikazala, katere živali domujejo v njih. Prva je veverica s košatim rep- kom. Rustjeva je zapisala tudi sešte- vanko o številih. Bog ve, kod se potepa maček Lumpek, se sprašuje Berta Golob v svoji pripove- di. Lumpka v ilustraciji Danile Komjanc bodo v primerne barve odeli mali prstki po svojem okusu. Pridne ročice bodo lahko izdelale tudi “brenčače”. Navodila zanje, ob misli na “bogastvo jeseni”, da- je Tatjana Ban. Da ne bi bili prvi dnevi pouka preveč grenki, si je Pastirček nadel kuharski klo- buk in z veliko vnemo napravil jogur- tovo torto, ki jo poklanja vsem bralcem. Recept za slasten zajtrk ni težak: v ku- hinjo je treba steči in se lotiti dela. Kate- rininemu besedilu je ilustracijo pridala Graziella Zavadlav. Na Pastirčkove strani se vrača tudi stric Maks, ki je svoja dva nečaka peljal na Postojnsko na ogled cerkvice sv. Lovren- ca; omenjena je že v prvi polovici 16. stoletja. Od tam je čudovit razgled. S to rubriko bo tudi letos Marijan Markežič razkrival naravne in zgodovinske bisere naše domovine; njene male, skrite lepo- te vse premalo poznamo. Dve strani septembrske številke je Pa- stirček posvetil našemu blaženemu Mar- tinu Slomšku, ki je napisal znani učbe- nik Blaže in Nežica v nedeljski šoli in med drugim tudi Drobtinice. Naj spom- nimo, da je tudi ponarodela pesmica En hribček bom kupil njegova. Njegovo ge- slo Sveta vera bodi vam luč, materin je- zik pa ključ do zveličavne narodne omi- ke naj nam bo še zmeraj vodilo! Berta Golob je o škofu Martinu Slomšku na- pisala pesmico, ki jo je uglasbil Janez Bi- tenc. Najdete jo na 15. strani septem- brske številke Pastirčka. Učenci bi jo lah- ko zapeli tudi pri veroučnih urah. Dragi šolarji, le vzemite v roke Pastirčka, lepo vam bo, tudi pri srcu! IK P Prva številka otroške revije Pastirček Z veselim srcem v novo šolsko leto! foto dpd Kristjani in družba 22. septembra 2016 5 inulo soboto, 17. septembra, so na Otlici na Gori nad Vipavsko dolino pokopali Hieronima Vidmarja, človeka dobrega srca in pokončnega moža, ki je bil večkrat prisoten na straneh našega tednika, saj je bil eden najbolj dejavnih pri vsakoletni dobrodelni prireditvi Umetniki za karitas. Prav na njegovi kmetiji na Sinjem vrhu nad Vipavsko dolino se je namreč začelo gibanje Umetniki za karitas, na njegovi turistični, gostoljubni domačiji so namreč od nekdaj umetniki ustvarjali, svoja dela nato podarili Karitas, da bi na rob potisnjenim pomagali. Vsako leto znova, vedno znova, kot nam to veleva evangelij. Vesel sem, da sta priložnostna zapisa Hieronimu v spomin prispevala duša gibanja Umetniki za karitas Jožica Ličen in naš, goriški umetnik Andrej Kosič; objavljamo ju v nadaljevanju. Hieronima sem sam spoznal v najstniških letih, ko je še kot droben vajenec delal v Ajdovščini, v trgovini, ki jo je zabrisal čas, pravzaprav so jo “prevzeli”, kot so “prevzeli” na Ajdovskem skorajda vse in predvsem vse tovarne uničili, tovarne, ki danes kot osamljeni mrtvaki pričajo o človeški požrešnosti. Hieronim je po šoli poprijel doma za delo, najprej je v gozdu postal mož, iz drobnega fantiča postal mož močnih rok in širokih pleč, nato pa je pred več kot 25 leti postavil na noge prijetno, zares domačo turistično kmetijo, na katero smo se navezali. Fotografijo smejočega Hieronima sem posnel letos, 17. avgusta, ko sem odšel na obisk k umetnikom in seveda k njemu. Oba sva vedela, da je ta fotografija najbrž zadnja, ki mu jo bom naredil, pa se je vseeno prešerno nasmejal, ko sem mu rekel, da ga hočem samega fotografirati pred domačijo, in takega bom ohranil v spominu. Pozneje smo tisti dan še posedeli skupaj prav z Andrejem Kosičem in Jožico Ličen, pri Vidmarjevih smo se vedno počutili kot doma. Bil je pokončen, pošten mož, kristjan, predvsem mu je bilo všeč, da “Slovenci držimo skupaj, ko gre za dobre, vsem skupne stvari”, kot mi je tudi zadnjič na Sinjem vrhu dejal. Pogrešal in pogrešali ga bomo. Ženi Irmi in otrokom naj gre iskreno sožalje v imenu vseh nas pri Novem glasu, ki smo od samih začetkov vedno pri gibanju Umetniki za karitas! Sam bi si želel, da bi ga ohranili v lepem spominu vsi, ki cenite delo za dobrobit vseh potrebnih, na rob družbe potisnjenih ljudi, tak je bil namreč Hieronim. Ni govoril veliko, raje je naredil, kot veleva evangelij. Naj mu bo Bog dober plačnik! Jurij Paljk a ljudi, kakršen je bil sinjevrški Hieronim, bi lahko rekli, da živijo pokončno in umirajo stoje. Malo je takih mož, zato dovolite le prgišče misli in spoznanj, ki mi jih je bilo dano doživeti ob družini Vidmar na Sinjem vrhu in pridnem gospodarju Hieronimu. Če bi morala vse spraviti v en stavek, bi rekla: “Pokončen, delaven, veren, Slovenec z veliko začetnico, ljubitelj umetnosti, mož beseda, predvsem pa gostoljuben in ustrežljiv”. Človek preprosto ne more sprejeti, da mu ni uspelo. Šele danes se zavedam, da je bilo v zadnjih mesecih veliko trpljenja, vendar ga je z gorjansko trmo potlačil pod mejo mogočega ter bil na uslugo vsem, prijazen in nasmejan kot v najlepših časih. Ko smo izvedeli za bolezen, smo ga vsi vprašujoče gledali, on pa je modro ponavljal: “Boril se bom kakor lev, če pa ne bo uspelo, bom sprejel Božjo voljo” in dodal “ni druge”. Ko nam je zaupal diagnozo, ni dovolil pomilovanja, temveč je nadaljeval: “Prosim, naj to ne vpliva na kolonijo, peljite Sinji vrh naprej”. O poti na Golnik in v Ljubljano je govoril, kot da gre tja obiskat prijatelje, ki se tako trudijo. Letošnja 24. delavnica Slovenija odprta za umetnost in 22. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas je imela pridih bolezni, v očeh Irme in otrok smo videli skrb, v Hieronimovih pa skoraj posmeh, kot bi hotel reči: “Ne skrbite zame, vi peljite svoje delo naprej”. Ob umetnikih in umetnosti je vsa leta pozabil nase, saj je njegova duša vriskala ob vsaki novi sliki, ob vsaki novi koloniji. Res je bil zgled pogumnega človeka, na vseh področjih, razen, ko je bilo potrebno kaj povedati v mikrofon. Takrat pa je prosil, naj ga pustimo pri miru, in če je že popustil, je bil na koncu bolj poten, kot da bi požagal pol gozda. Mislim, da tudi zaradi tega ni prišel na podelitev letošnjega priznanja občine Ajdovščina, čeprav mu je to veliko pomenilo. Danes razumem, da morda ni prišel tudi zato, ker je hotel pokazati, da je za njim družina, ki lahko Sinji vrh pelje enako dobro naprej. Hiša na Sinjem vrhu ni bila le gostišče, prenočišče in atelje, temveč dom za vse, ki so prihajali in se radi vračali. Ob pogledu na številne slike, ki krasijo Sinji vrh, nam je vsem jasno, da so jih tam umetniki pustili samo zato, da se bodo nekega dne vrnili. In veliko jih je bilo, s celega sveta, z vseh celin, in na ta način so se Sinji vrh, naša dolina in celotna Slovenija zapisali med svetovne bisere narave in gostoljubja. Tudi če je bila še tako velika gneča, si je Hieronim za vsakega gosta vzel čas in povedal, kaj prihaja iz Irmine kuhinje, zraven pa vsaj še trikrat vprašal, če je prav. Hieronim, hvala. Še veliko se bomo pogovarjali o srečnih časih na Sinjem vrhu, kajti, ko smo z Umetniki za karitas začeli, je imel Hieronim komaj 35 let, poln moči, idej in volje. Skupaj z Irmo sta omogočila razvoj Sinjega vrha in vzgojo otrok. Ni jima bilo lahko, ob vseh polenih je le zamahnil z roko in rekel: “Saj veste, da v domačem kraju ni nihče prerok”. In prav vera v Boga in v dobro človeka je bila tista, ki si jo pri Hieronimu zaznal v mislih, besedah in dejanjih. In po njegovih dejanjih smo ga poznali. Bogu hvala zanj, trudili se bomo, da bo njegova 'duhovna oporoka' živela in peljala Sinji vrh naprej. Hieronim, želimo ti večni mir in pokoj v sinjih višavah, včasih pa poglej dol na svoj vrh, ki si ga tako ljubil. Jožica Ličen dolini je še vse zeleno, ko se premikaš in bolje pogledaš, že zaznaš, da prihaja polagoma jesen. Pobočja so že nekoliko porjavela s posameznim, že rdečim madežem. Na Gori je bilo vse živo; ljudje so nekam hiteli. Ob cesti je bilo mnogo avtomobilov, ljudje so hodili in napolnjevali Otlico. Slišalo se je žalostno zvonjenje navčka. Ljudje so žalostno hiteli iz naselij, iz vasi ali okrajev, kot so Gozd, Kovk, Otlica, Predmeja, Kurja vas, Angelska gora in druge. Iz Vipavske doline so prihajali avtomobili na Goro. Od vsepovsod so se mu hoteli pokloniti na njegovi poslednji poti. Gora in Vipavska dolina sta žalovali ob smrti dragega Hieronima. Človeški um si ni mogel predstavljati, da ne bo več med nami človeka, ki je zaznamoval Goro. Tam na vrhu je spremljal in gostil ljudi, bil vedno vljuden, spoštljiv, nasmejan; podaril je smeh vsakomur, ki je obiskal ta čudoviti vrh, ki se imenuje Sinji vrh. Sobota je bila zavita v žalost. V dolgih vrstah so se polagoma in žalostni pomikali pogrebci, tisti, ki smo hoteli pokropiti in dati zadnji pozdrav pokojnemu Hieronimu. Z blagoslovljeno vodo smo poškropili mrtvo telo v krsti in stisnili roko otrokom, dragi ženi in sorodnikom. Pri pogrebni sv. maši v domači otliški cerkvi, ki je bila polna do zadnjega kotička, je daroval sv. mašo škof Metod Pirih ob somaševanju številnih duhovnikov. Poslovilne beseda gospoda škofa so ganile vse prisotne. Po sv. maši se je vil dolg sprevod s krsto na pokopališče. Nebo je bilo temno, nekam turobno, kot da bi se pripravljala nevihta. Nebo je bilo žalostno. Temni oblaki so se kopičili nad Otlico. Ko se je spuščala krsta v zemljo, so se z neba usule kaplje dežja, tisti dež je bila blagoslovljena voda na krsto. Naenkrat so se proti zahodu oblaki razprli in pokazalo se je nebo. Ni več deževalo in na pokopališče je zasijala svetloba. Temni oblaki so se umaknili svetlemu, z lučjo obdarjenemu nebu. Nebo se je odprlo in postalo svetlo. Poslovilni govori so bili ob odprtem grobu. Molitev za pokojnega je napolnila srca prisotnih in valovali so melodije in akordi pesmi, ki so bile zapete iz grl številnih pevcev z Gore. Bog mu daj večni mir in pokoj. V spominu ga bomo imeli za vedno. Hvala za vse! K. Aj M Z V V Zgoniku bodo obhajali praznik župnijskega zavetnika sv. Mihaela nadangela. V petek, 23. septembra 2016, ob 20.30 bo v župnijski cerkvi glasbeni večer; nastopali bodo MlPZ Vesela pomlad z Opčin in organist g. Mirko Butkovič. Koncer t bo v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. V četrtek, 29. septembra 2016, bo liturgični praznik zavetnika sv. Mihaela; ob 16.30 bo slovesno pritrkovanje zvonov, ob 17. uri pa sv. maša. Pri njej bo sodeloval Družinski župnijski zbor “Mavrica”. Po maši bo odprtje razstave B. Rebca Svete podobe, podobce in spominčki. Sledilo bo družabno srečanje. V nedeljo, 2. oktobra 2016, ob 10. uri bo slavnostna maša v čast zavetniku sv. Mihaelu nadangelu. Po sv. maši bo procesija z blagoslovom po vasi. Župnija sv. Mihaela nadangela iz Zgonika Foto JMP Hieronimu v spomin “Prosim vas, peljite Sinji vrh naprej …” Qualizza, Banchig in Wedam so pisali nadškofu v Vidmu Gre za preživetje naših slovenskih vernikov! sgr. Marino Qualizza kot od- govornik urednik petnaj- stdnevnika Dom, ki 50 let na- govarja slovensko govoreče skupnosti v videmski pokrajini, Giorgio Banchig kot predsednik združenja don Eugenio Blanchini, ki povezuje različne stvarno- sti slovenskih vernikov v Kanalski doli- ni, Reziji, Terskih in Nadiških dolinah, ter Anna Wedam kot predsednica združenja don Mario Cernet iz Ovčje vasi so nedavno posredovali videmske- mu nadškofu msgr. Andrei Brunu Maz- zocatu in sodelavcem svoje jasno sta- lišče v zvezi s projektom o pastoralni re- organizaciji videmske Cerkve. Novi načrt namreč predvideva združitev de- kanij in ustanovitev pastoralnih skup- nosti, ki bi tesno povezale sedanje žup- nije. Prehod od 24 na 9 dekanij in usta- novitev 56 novih enot “pastoralnega sodelovanja” bi lahko pomenilo “deli- katen in odločilen prehod za preživetje slovensko govorečih skupnosti v vi- demski nadškofiji”, ki živijo v hribovi- tem območju in že trpijo zaradi drama- tičnega demografskega upada; ta je namreč že hudo prizadel družbeno, go- spodarsko in versko stvarnost. In ven- dar so tudi te skupnosti dragocena de- diščina oglejske Cerkve, ki jih je rodila in sprejela v krščanski veri. Dejstvo, da so še bolj potisnjeni na rob ali da izum- rejo, bi pomenilo “obubožanje zgodo- vinske in duhovne dediščine videmske Cerkve”, ki se edina na tem območju lahko ponaša z navzočnostjo latinskih, slovanskih in germanskih ljudstev. Pastoralno leto 2016-2017 bo po- svečeno analizi projekta. V ta namen trije podpisniki poudarjajo pomembno trditev, ki je izšla iz pete škofijske sino- de: potrebno je, da se evangelij “ute- leša” v krajevnih kulturah, za evangeli- zacijo je pomembna raba jezikov, ki se govorijo na tem področju. “Evangeliza- cija izgubi veliko moči in učinkovitosti, če ne upošteva konkretnega ljudstva, na katerega se obrača, če ne uporablja nje- govega jezika, njegovih znakov in sim- bolov, če ne odgovarja na probleme, ki jih ljudstvo postavlja, če nima opraviti z njegovim stvarnim življenjem”. Sino- da je torej priporočila, da bi krščanske M skupnosti upoštevale narodno-jezikov-ni pluralizem, navzoč v Cerkvi v Furla-niji. Zato je pomembno, da pastoralni delavci v krajevnih skupnostih upora- bljajo furlanski, slovenski ali nemški je- zik, ko to omogoča bolj učinkovito po- sredovanje krščanskega sporočila. Trije podpisniki so tudi spomnili, da je nadškof Mazzocato julija 2010 zagoto- vil, da ne bo pustil skupnosti v Nadiških dolinah in hribovitem območju lastni usodi, temveč si bo prizadeval, da bi jim dal novo upanje. Čreda, ki se zbira okrog cerkve in torek okrog Gospoda, ni razpršena, ampak je živa skupnost! Zaradi tega prosijo, da bi - kar se tiče pa- storalne reorganizacije videmske nadškofije - posvetili posebno pozor- nost Nadiškim in Terskim dolinam, Re- ziji in Kanalski dolini, kjer zaradi speci- fičnih cerkvenih, zgodovinskih, kultur- nih in etnično-jezikovnih razmer ne morejo upoštevati zgolj kriterijev, ki imajo opraviti s številkami in razsežno- stmi ozemlja. Zaradi pastoralnih potreb je neprimer- na po mnenju msgr. Qualizze, Banchi- ga in Wedamove v prvi vrsti spojitev de- kanije Špeter z dekanijo Čedad in Rožac. Podobno velja za dekanije Ne- me, Čenta in Taržizem. Bolj primerno bi bilo ustanoviti novo dekanijo, ki bi zajemala hribovito področe od Barda do Prapotnega, vključno s Čedadom. V Kanalski dolini in Reziji je treba za- jamčiti spoštovanje in ovrednotenje slovenskih vernikov, in to tudi s po- močjo duhovnikov, ki bi poznali slo- venski jezik. To velja na sploh za vsa po- dročja, kjer živijo tradicionalno sloven- ske župnijske skupnosti, od Špetra do Nem, Fojde in Čedada. Pomanjkanje slovenskih duhovnikov se lahko pre- seže z tesnejšim sodelovanjem med vi- demsko Cerkvijo s sestrsko Cerkvijo v Sloveniji. Vse to za to, da bi videmska Cerkev bila, kot se je izrazil sam nadškof, “oaza usmiljenja, v kateri bi lahko veliko ljudi prvič ali vnovič srečalo Jezusa, obličje Očetovega usmil- jenja”, so na koncu spomenice zapisali msgr. Marino Qualizza, Giorgio Ban- chig in Anna Wedam. DD A. Wedam G. Banchig M. Qualizza Goriška22. septembra 20166 GMD / Krstna predstavitev dela “Visco 1943” Knjiga o taborišču, ki prinaša žarek sonca S 1. STRANI o govorimo o Viscu, ne moremo mimo enega njegovih najbolj ugled- nih sinov, prof. Ferruccia Tassi- na, razgledanega zgodovinarja in publicista, člana številnih kultur- nih združenj, ustanov in inštitu- tov (v deželi, Sloveniji in Avstriji), ki se že vrsto let bori za primerno ovrednotenje krajevne zgodo- vinske dediščine, še zlasti pa “črne strani” zgodovine lastne rojstne vasi, koncentracijskega taborišča. In res, prof. Tassin je knjigo uredil in odločilno pripo- mogel k temu, da je prišlo do njene izdaje, prejšnji petek pa je vodil in povezoval večer, ki se ga je udeležilo več ljudi, kot so pri- reditelji pričakovali. Kar se tiče študij in raziskav o ta- borišču v Viscu, imamo za sabo dobro leto, je dejal Tassin. Pri za- ložbi Bompiani je izšla knjiga Bo- risa Pahorja Triangoli rossi o po- zabljenih - nacističnih in fašističnih - taboriščih, v kateri je omenjen tudi Visco; zdaj pa je izšla diplomska naloga Tanie Za- nuttini, katere izdajo je spodbu- dil Pahor sam. Andrea Licata, iz- vedenec za zapuščene vojaške objekte, je nedavno govoril o Vi- scu v Bonnu. Tassin je navzočim prinesel tudi pozdrav Carla Spar- taca Capogreca, največjega stro- kovnjaka za Ducejeva taborišča, in pisatelja Borisa Pahorja, ki - je dejal Tassin - je spomnil, da je na sprejemu ob 100. rojstnem dne- vu v Ljubljani vzel v roke mikro- fon in slovenske politike krepko spodbudil, naj si prizadevajo, da bi Visco postal narodni spome- nik. “Danes z ogromno lahkoto in velikim užitkom prehajamo državno mejo”, je dejal Tassin, “toda pot, ki je privedla do tega, je bila dolga”. Spomnil se je na zaslužne može, kot so npr. Celso Macor, Michele Martina, Jožko Štrukelj, Stane Kavčič... Marsikdo od teh je nastradal, “ker je bil pre- več naprej”. O avtorici je Tassin povedal, da se je rodila v pordenonski pokra- jini leta 1986, da je na videmski univerzi študirala komunikacijo in medjezikovno posredovanje, nato pa pred petimi leti sklenila akademsko pot s specialističnim podiplomskim tečajem o evrop- skih študijah. Po krajši delovni izkušnji v Nemčiji se je zaposlila v furlanskem podjetju na po- dročju informatike. Tassin je pohvalil mlado izobraženko, ki s svojim delom poziva k rušenju zidov in resnicoljubnosti. Za po- sredovanje in stik z založnikom K se je zahvalil prof. Petru Černicu,za podporo združenju VZPI-AN-PI iz videmske pokrajine in med- narodnemu društvu Terre sul Confine ter Orlandu Buldu, upravitelju bencinske črpalke ENI v Gonarsu. Predsednik GMD, msgr. Renato Podbersič, je v svojem nagovoru poudaril, da vsak človek pride na svet s svojim življenjskim načrtom, ki ga odkriva in ure- sničuje v odnosu z drugimi in z okoljem; prav tako je “vsako ljud- stvo postavljeno v določen kraj, kjer išče in razvija svoje narodno poslanstvo prek lastne kulturne in duhovne istovet- nosti”; tako prispe- va k bogatenju so- sednjih ljudstev in k ustvarjanju pogo- jev za mirno sožitje v svetu. Naša dežela, s tega zor- nega kota, ne pred- stavlja zgolj vrat proti Italiji ali Pano- niji, temveč tudi delitev skupne uso- de, ki je za Sloven- ce, Italijane in Fur- lane ob državni meji hkrati “le- pa, bogata, težka in žalostna”. Ta ljudstva so veliko pretrpela v dveh svetovnih vojnah. Največ krivic je pretrpelo zlasti sloven- sko ljudstvo med drugo svetovno vojno. O tem govori tudi knjiga Tanie Zanuttini Visco 1943. Slo- venci “se lahko 'ponašamo' z žalostnim številom žrtev druge svetovne vojne”: 99.500 žrtev na slovenskem ozemlju, Nemci so pobili 31 tisoč oseb, komuni- stični režim 24 tisoč, italijanski okupatorji do septembra 1943 skoraj 6.500 oseb. V nemških, italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih je bilo 63 ti- soč slovenskih internirancev, umrlo jih je 12 tisoč, 19% vseh internirancev. Doživeli smo več poskusov sistematičnega brisan- ja slovenske identitete in kulture na okupiranih ozemljih. Italijan- sko in furlansko ljudstvo sta tudi veliko pretrpela, toda razmero- ma manj kot slovensko. “Knjiga Tanie Zanuttini prinaša žarek sonca”, preveva jo “človeškost, ki se imenuje ljubezen”. Ta je navzoča v ganljivih pričevanjih o nesebični pomoči trpečim de- portirancem, v želji, da bi nas re- snica osvobodila. Za ljubi mir smo predolgo trpeli v tišini in zvračali krivdo samo na drugo ljudstvo. Če hočemo graditi tra- jen mir na naših ozemljih in v svetu, ne smejo več prevladovati nacionalizmi in nadvlada enega naroda nad drugim, ampak kon- struktiven dialog in boj proti zlu, ki lahko odpre vrata razumevan- ja, sprejemanja in sobivanja. Go- riška Mohorjeva družba je z ve- seljem izdala knjigo Tanie Zanut- tini, obenem se zahvaljuje prof. Tassinu “za njegova vztrajna pri- zadevanja v iskanju resnice o ta- borišču v Viscu, pa tudi za nje- govo odprtost, ki presega narod- ne meje”. Bernardino Spanghero, pokra- jinski presednik VZPI-ANPI, je povedal, da ga je presenetilo vi- deti dekle, ki se zanima za tabo- rišče v Viscu. Alpinci, katerih ena glavnih razsežnosti je prav ohranjanje spomina, niso mogli ne podpreti take publikacije. Hvalevredno je študijsko in razi- skovalno delo, ki ga je avtorica opravila na osnovi primernih vi- rov, še bolj pa so Spanghera pre- sunila pričevanja: ne gre za pri- povedi protagonistov oz. ljudi, ki jim je bilo povsem jasno, kaj se je v Viscu dogajalo. Gre za pogo- vore z osebami, ki so se rodile v 30. letih prejšnjega stoletja in so bile v času taborišča stare malo čez 10 let. “Soočiti se moramo s pomembnim obdobjem naše zgodovine”. Ta zemlja je bila od nekdaj odprta in za krajši čas je bila prizorišče tragičnih dogod- kov... Pomembno je ohranjati spomin, dobro zapisano besedi- lo pa ni dovolj: spomin je živ, če nam pomaga razmišljati, se soočati s tem, kar smo sedaj, po- globiti lastne korenine, premisli- ti, od kod prihajamo in kaj lahko naredimo za prihodnost vseh nas, je sklenil Spanghero. Prof. Tassin je med drugim ome- nil nekaj bolj ali manj verodo- stojnih tez o etimologiji toponi- ma Visco. Ne gre za to, ali smo potomci Rimljanov ali koga dru- gega, je rekel, temveč za to, da smo vsi ljudje! Tod mimo so šli barbari, naša ljudstva so zelo mešana. Prvi učitelj in orglar v vasi je bil neki Sfiligoj iz Podgore, dekan pa neki Stefano Gorjup iz Kanala, ki je v Furlaniji “s strešicami poslovenil marsikate- ro ime”, je smeje dodal Tassin. Tesni so bili (tudi trgovski) stiki med Furlani in Brici, nekak “provedi- tor” v prvi šoli v Viscu, ki je nastala okrog leta 1840, pa je bil Valentin Stanič. Vzdušje so skalili naciona- lizmi iz prve svetovne voj- ne, še pred fašizmom. “Žal je k temu prispeval tudi kakšen ugleden Fur- lan, kot npr. Ugo Pellis”. Tudi prof. Dario Mattius- si, tajnik raziskovalnega centra Gasparini iz Gradišča, je poudaril, da je taborišče v Viscu stran zgodovine, ki v Italiji še ni doživela primerne obravnave. Živimo v državi, ki ve izredno malo o fašističnih napadih in vojnah, šolski učbeniki ne pišejo ne o tem ne o italijanskih tabo- riščih. Razlogi za ta sramotni molk so številni in zapleteni. Za boljše poznavanje preteklosti imajo v zadnjih letih zasluge Ca- pogreco, Božidar Jezernik in To- ne Ferenc. Napori zgodovinarjev pa so zaman, če njihova dognan- ja ne dosežejo ljudi. Zato je po- membno delo Tanie Zanuttini, zlasti poglavje s pričevanji, ki je zelo uporabno tudi v šolskih ra- zredih! Pomembno je ne po- sploševati ali iskati podobnosti med italijanskimi in nacistični- mi taborišči. Italijanska je upra- vljala vojska in ne skupina krimi- nalcev v črnih srajcah! Vojska je za okupacijo teritorija in nadzor nad njim izvajala strategijo teror- ja in s civilnim prebivalstvom uporabljala podobne metode kot nacisti na vzhodni meji. Zaradi lakote, mraza, higienskih in zdravstvenih razmer je bila um- rljivost v taborišču na Rabu več mesecev višja od tiste v naci- stičnih taboriščih (“z izjemo ta- borišč, kamor so ljudje prihajali zjutraj in so zvečer ostali samo čevlji... ”). V italijanskih tabo- riščih niso sistematično ubijali, so pa prevladovale neznosne življenjske razmere, take, ki bi mlade in odrasle moške spreme- nile v sence in ki so bile torej na- ravnost usodne za ostarele, žen- ske in otroke. Te smrti niso slučajne, vse je bilo načrtovano, je zatrdil Mattiussi. Dokumenti, ki to dokazujejo, so številni in ja- sni. “Niso izdajali smrtnih ob- sodb, so pa puščali, da so jetniki umirali”. Taborišč niso zaprli po 25. juliju, temveč šele po 8. sep- tembru, ko so jih skupno z ofi- cirji in stražarji zapustili tudi jet- niki. Italija nosi težko odgovor- nost, danes pa je še pomem- bnejše ozaveščanje javnosti in predvsem mladih. Avtorica Tania Zanuttini je priz- nala, da ji je bila zgodovina ved- no ljub šolski predmet, in vendar je o taborišču, ki so ga v naši deželi upravljali Italijani, izvede- la komaj pred nekaj leti. Skoraj ni mogla verjeti, da je to res. Zato je tudi sklenila, da zadevo razišče, da bi se o njej več vedelo in go- vorilo. Želela je razumeti, kako to, da je prišlo do taborišča v Vi- scu in do prave mreže taborišč za internirance, še bolj pa, kako je bilo v taborišču in kaj je ostalo o njem v kolektivnem spominu. Brskala je po knjižnicah in arhi- vih, pogovarjala se je s pričami, ki so potrdili, da so v vasi Visco vedeli malo oz. nič o tem, kar se je dogajalo v taborišču. “Upam, da bo knjiga pripomogla k temu, da bo spomin na te dogodke ostal živ”, je ob koncu dejala av- torica. Zadnji je vzel v roke mikrofon še Claude Andreini, avtor zgovor- nega posnetka na platnici, zani- miva eklektična osebnost, foto- graf, ki je prepotoval ves svet in poslikal številna nacistična tabo- rišča. Poslikal je Dachau, Mau- thausen, teden dni je prebil v Au- schwitzu itd., nobena oblast mu ni nikdar prepovedala fotografi- rati v taborišču ali izven njega. “Edina uprava, ki mi je to prepo- vedala, je občinska uprava v Vi- scu”! Ni slučaj, da je Italija na 74. mestu med državami, kjer velja svoboda izražanja... Postavljajo se novi zidovi, todaj “najhujši zi- dovi so zidovi birokracije in uprav, ki dopuščajo smrt in uničenje tako pomembne struk- ture, kot je to taborišče”. Pro- blem je, ker se v Italiji ni zgodil Nürnberg! Nagrada Mirko Špacapan - KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in ASSOCIAZIONE ONLUS CURE PALLIATIVE “Mirko Špacapan” AMORE PER SEMPRE, razpisujeta glasbeno nagrado Mirko Špacapan. - Nagrado financira osebno gospa Manuela Quaranta Špacapan, predsednica ustanove Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre. - Nagrada je dodeljena posameznikom, ustanovam in organizacijam iz goriškega prostora za umetniške dosežke na glasbenem področju. - Nagrajence lahko predlagajo ustanove, organizacije ali posamezniki. - Predlog in utemeljitev morata biti zaprta v kuverti, označeni z napisom “NE-ODPIRAJ – Predlog za Nagrado Mirko Špacapan”. - Predlog mora biti oddan lastnoročno ali po pošti na sedež Kulturnega centra Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, 34170 GORICA, do 30. septembra vsakega leta. - Kuverte bodo na sestanku odprli člani komisije. - Komisijo za priznanje sestavljajo trije (3) člani, ki jih predlagajo Kulturni center Lojze Bratuž, Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre ter stranka Slovenske skupnosti. - Nagrado podeli predsednica društva Associazione Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre na zborovski reviji Cecilijanka. - Odločitev komisije je dokončna. Priznanje Bogomir Špacapan - KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, ASSOCIAZIONE ONLUS CURE PALLIATIVE “Mirko Špacapan” AMORE PER SEMPRE in ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV razpisujejo priznanje za oblikovanje koncerta nabožne glasbe Bogomir Špacapan. - Priznanje financira osebno gospa Manuela Quaranta Špacapan, predsednica Ustanove Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre. - Priznanje je dodeljeno slovenskim društvom, ustanovam ali organizacijam iz goriškega prostora. - Na priznanje se lahko prijavijo zbori, društva, ustanove ali organizacije z glasbenim sporedom za mašni obred in koncert, ki bo potekal vsako leto v cerkvi sv. Justa v Podgori. Prvi spominski večer bo v petek, 7. aprila 2017. Celoten spored mora biti podrobno pripravljen z vrstnim redom izvajanja skladb, z navedbo vseh izvajalcev, tudi eventualnih instrumentalistov, in lahko traja največ 60 minut. - Predlog mora biti zaprt v kuverti, označeni z napisom “NE-ODPIRAJ – Predlog za Priznanje Bogomir Špacapan”. - Predlog mora biti oddan lastnoročno ali po pošti na sedež Kulturnega centra Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, 34170 GORICA, do 30. septembra vsakega leta. - Kuverte bodo na sestanku odprli člani komisije. - Komisijo za priznanje sestavljajo trije (3) člani, ki jih predlagajo Kulturni center Lojze Bratuž, Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre ter Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica. - Priznanje podeli na koncertu predsednica društva Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre. - Odločitev komisije je dokončna. Razpisa za dva glasbena dogodka R. Podbersič, T. Zanuttini, D. Mattiussi, B. Spanghero, F. Tassin (foto dpd) Ferruccio TassinClaude Andreini Goriška 22. septembra 2016 7 Baklada krvodajalcev v Rupi in Doberdobu Plodno sodelovanje oseb s plemenitimi cilji istvo krvodajalcev je seve- da to, da darujejo kri; zelo pomembno dejanje pa je tudi že tradicionalna baklada v podporo hospicu Via di Natale iz Aviana, kjer onkološkim bolni- kom nudijo primerno zdravniško in bolničar- sko pomoč, je v soboto, 17. septembra, ob začet- ku vsakoletne dobrodel- ne pobude dejal pred- sednik sovodenjske sek- cije krvodajalcev Štefan Tomsič. Tokrat se je množica okrog 70 ljudi (razveseljivo je bilo vi- deti med njimi lepo šte- vilo mladih in otrok!) zbrala pod cerkvijo v Rupi. Predsednik se je zahvalil prav vsem nav- zočim, ki so živ dokaz tega, kako ne drži vedno trditev, da so se medčlo- B veški odnosi skrhali in živimo vvedno bolj individualističnidružbi. “Enkrat letno se zberemo, da damo prispevek za vzdrževanje avianske strukture, ki omogoča tudi družinskim članom bolnika, da so mu ob strani v težkih tre- nutkih”. Z rednim da- rovanjem krvi in z ba- klado “daje- mo smisel naši krajev- ni skupno- sti”, je še de- jal Tomsič, ki je tudi za- gotovil, da gre prav vsak nabran evro za kon- kretne po- trebe hospica (letos so nabrali okrog 700 evrov). Z velikim vesel- jem se srečanj v organizaciji krvo- dajalcev udeležuje tudi županja občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin, saj “spodbujajo pleme- nite cilje”. Pomembno je, da se baklad udeležujejo tudi najmlajši, “saj se na tak način te vrednote in ta dejavnost prenašajo tudi na mlade”, pa čeprav v rosnih letih morda še ne dojemajo prave vred- nosti takih prireditev. Krvodajalci so dejavni na več področjih in občinska uprava jih rada podpira. Baklada je “zelo občutena”: tudi tisti, ki niso doživeli izkušnje hu- de bolezni, želijo biti zraven in prispevati. K sreči je “solidarnost ena najmočnejših vrednot”, ki se kaže v okrepljenem čutu skupno- sti zlasti v trenutkih potrebe, o čemer priča tudi nedavni potres, je še dejala županja. Glasnik in odbornik združenja Via di Natale Oscar Zorgnotti iz Krmina se je srčno zahvalil vsem prisotnim, saj združenje Via di Natale lahko živi samo po zaslugi takih pobud, ki jih prirejajo krvodajalci, alpinci idr. Združenje, ki je nastalo pred več kot 40 leti, podpirajo iz- ključno zasebniki! Ne živi od jav- ne podpore. Hospice je namenjen terminalnim onkološkim bolni- kom in sorodnikom pacientov v avianski bolnišnici, poleg tega pa razpisuje letno dve štipendiji za študente, ki bi se specializirali v Italiji. “Danes je osem primerov tumorja na deset ozdravljivih”, je poudaril Zorgnotti. Ni pomem- bno, koliko vsak daruje, saj “mor- je sestavlja neizmerno število ka- pljic. Pomembno je vedeti, da ob- staja Dom Via di Natale, in ga podpirati, da bo še naprej deloval v skladu s svojimi cilji, v upanju, da bi ga nikdar ne potrebovali”. Potem ko so udeleženci s svečami v rokah obšli vas, so se vrnili na sedež društva Rupa-Peč, kjer so gostoljubni domačini pripravili bogat prigrizek. Teden prej, 10. septembra, je po- doben večer potekal po dober- dobskih ulicah, tudi tam zelo uspešno. Doberdobska sekcija prostovoljnih krvodajalcev je na 18. zapo- redni bakladi zbrala kar 150 sodelujočih in združenju Via di Natale poklonila 940 evrov. Tudi v kraški vasi je bil prisoten Oscar Zor- gnotti, mani- festacijo je podprl župan Fabio Vizin- tin. Predsed- nik krvodajal- ske sekcije Al- do Jarc nam je z zadovoljstvom povedal, da njihov večerni pohod od vsega začetka spremlja godba na pihala Kras. Že sedaj pa se pri- pravljajo na 20. baklado, ki bo po- tekala čez dve leti. Razveseljivo je tudi dejstvo, da dve (edini!) slo- venski krvodajalski sekciji na Go- riškem zgledno sodelujeta in iščeta vedno novih sinergij. Jarc in Tomsič v tem trenutku pripra- vljata skupen projekt: tisk knjige pravljic o velikodušnih ljudeh za otroke iz vrtcev in osnovnih šol v goriški pokrajini. To bo njihov dar ob letošnjem Božiču. DD Obvestila Fotoklub Skupina75 bo v ponedeljek, 26. septembra, ob 20.30 imel v gosteh znanega kulturnega delavca, kritika in fotografa, nekdanjega direktorja “Didaktičnega oddelka” pri FIAF in docenta fotografije prof. Giancarla Torresanija. Predaval bo na temo “Fotografske poti” - Pregled in analiza del avtorjev, ki so vplivali na razvoj današnjega fotografskega jezika. Večer z videoprojekcijo je odprt publiki in brezplačen. Za pojasnila: info@skupina75. it. ZSKP vabi na odprtje skupne stojnice vseh društev Zveze slovenske katoliške prosvete, ki bo v četrtek, 22. septembra 2016, ob 20.30, pred Trgovinsko zbornico v ulici Crispi v Gorici. V sklopu Slovenske vasi bodo sodelovale nekatere članice Zveze, in sicer KD Sabotin, Radio spazio studio Gorica Slovenski program, SKPD F. B. Sedej, MePZ Lojze Bratuž in PD Vrh sv. Mihaela. Pridružila se jim je tudi Vinoteka Števerjanski griči. Občina Sovodnje ob Soči sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) do ponedeljka 31. 10. 2016 (ukrep župana št. 9 z dne 16. 9. 2016). Občina Sovodnje ob Soči obvešča, da anagrafski, matični in volilni urad bodo v ponedeljek, 26. septembra 2016, zaprti za javnost zaradi udeležbe pristojnega osebja na izobraževalnem tečaju (ukrep župana št. 7 z dne 14.9.2016). Zveza slovenske katoliške prosvete in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je urad odprt po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah: od 8. do 18. ure nepretrgoma, torek, četrtek in petek: od 8. do 14. ure. Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič vabita v četrtek, 22. septembra 2016, ob 20. uri na Srečanje pod lipami, na katerem bo gostja evropska poslanka Patricija Šulin, ki bo spregovorila na temo Slovenija v Evropi. Večer je vključen v letošnji Socialni teden, ki bo potekal od 22. septembra do 1. oktobra 2016 na temo Slovenija, moja država? Pogovor bo vodil časnikar Julijan Čavdek. Večer bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, drevored 20. septembra 85. Društvo Jadro prireja dva tečaja slovenščine za odrasle na sedežu, za začetnike ali za tiste, ki že imajo nekaj znanja. Tečaja se začneta v oktobru in končata v maju. Skupno štejeta 50 ur, po dve uri tedensko. Letos se bosta tečaja začela drugi teden oktobra. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v petek, 30. septembra 2016, na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2. Informacije o tečaju zainteresirani lahko dobijo v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani) na drevoredu sv. Marka 70 (0481- 494656). Romanje v Medjugorje od 7. do 10. oktobra 2016. Odhod avtobusa v petek zjutraj z glavne avtobusne postaje v Novi Gorici ali iz Rožne Doline. Za tržaške romarje se avtobus ustavi pri bencinski črpalki na Kozini. Povzpeli se bomo na Križevac, obiskali kraj prikazovanj, Podbrdo in še druge ustanove, kjer skrbijo za sirote in mladino. Vračali se bomo v ponedeljek, 10. oktobra, po magistrali po dalmatinski obali. Ustavili se bomo pri hrvaškem Lurdu in se vrnili domov v večernih urah. Prijave: Darko (0039) 370 3201305, Ana (00386) 05 3022503, župnik Jože Markuža (0039) 040 229166. Romarji iz Slovenije in Italije potujejo z veljavno osebno izkaznico. Pri vpisu se poravnajo stroški prevoza in namestitve pri družinah. Vpis do zasedbe mest na avtobusu. SCGV Emil Komel sprejema vpise za šolsko leto 2016/17 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Informacije na tajništvu, tel. 0481 532163, e-mail: info@emilkomel. eu. Z veseljem vam zašijem in popravim oblačila, izdelam zavese in druge šivane izdelke. Lahko pridem tudi na dom. Vida, telefon 00386 31 721 243 Ostale male oglase bomo objavili prihodnjič. Čestitke 23. septembra bosta slavila zlato poroko Elza in Adrijan Miklus. Še na mnoga zdrava skupna leta jima iz srca želi žlahta iz Gorice in Števerjana. Darovi V spomin na pokojnega Emila Miklusa daruje brat z ženo 50 evrov za cerkev sv. Ivana. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 23.9.2016 do 29.9.2016) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 23. septembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 25. septembra, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 26. septembra (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Novice iz naših krajev - Obvestila in večerni vic. Torek, 27. septembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 28. septembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Človek in pes - Izbor melodij. Četrtek, 29. septembra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti iz sveta - Obvestila in večerni vic. Na ljubljanski univerzi je prejšnji teden diplomirala naša mlada sodelavka TINA PALJK. Pridobila si je naslov dipl. inž. kem. inž. Ob tem študijskem uspehu se z njo veselimo in ji želimo, da bi ta lepi dogodek bil le uvod v vrsto drugih življenjskih dosežkov. Iz srca ji čestitamo VSI PRI NOVEM GLASU SKRD JADRO, SKRŠD TRŽIČ in DRUŠTVO STARŠEV pod pokroviteljstvom občine Tržič in SSO vabijo na slavnostno poimenovanje zelenice “SREČKO KOSOVEL” sobota, 24. septembra, ob 10. uri v Tržiču (križišče med ul. Romana in Tonzar) tablo bo blagoslovil g. Karlo Bolčina, sodelovala bosta prof. Aldo Rupel in MePZ Starši ensemble Ob rojstvu malega TRISTANA se veselijo z Adrijanom in Sergejo ČLANI PROSVETNEGA DRUŠTVA PODGORA in PEVCI MePZ M. ŠPACAPAN KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Koncertna sezona 2016-17 KOMORNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO - LJUBLJANA Aleš Lavrenčič, violina Janez Podlesek, dirigent Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 4. oktobra 2016, ob 20.30 Informacije in nakup vstopnic na tel. 0039 0481 531445 - info@centerbratuz.org KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Vljudno vabljeni na odprtje fotografske razstave, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči z naslovom EVGEN BAVČAR - RANJENI POGLED Avtorja in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Verena Koršič Zorn Kulturni center Lojze Bratuž Sreda, 28. septembra 2016, ob 18. uri foto Bumbaca foto dpd Tržaška22. septembra 201610 Nova sezona DSI / Matica in zamejstvo S ponedeljkom, 26. septembra, bodo v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu ob 20.30 ponovno stekli priljubljeni “ponedeljkovi večeri” Društva slovenskih izobražencev. Za uvod v novo kulturno sezono bo najprej nastopila mlada tržaška pianistka Jana Zupančič. Sledila bo okrogla miza, s katero se Društvo slovenskih izobražencev vključuje v vseslovenski Socialni teden, ki je letos namenjen pobudam s skupnim naslovom Slovenija, moja država? Socialni teden letos obsega tudi dva dogodka v Gorici, enega pa v Trstu. V Trstu bo okrogla miza o včasih nelahkih stikih med Slovenci v Italiji in v Republiki Sloveniji pod naslovom Ko se zaplete med matico in zamejstvom - razlogi, pričakovanja, predsodki. Razgovarjali se bodo slavist in prvi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu prof. Janez Dular, deželni predsednik Slovenske skupnosti, tržaški odvetnik Peter Močnik in predstavnika mlajše generacije, vipavska publicistka Urška Makovec ter goriški kirurg Peter Spazzapan. V imenu prirediteljev Socialnega tedna bo na začetku pozdravil inž. Janko Korošec. Večer bo vodil prof. Tomaž Simčič. Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus nudi v okviru svojih dejavnosti pomoč žalujočim, ki so izgubili drago osebo, svojca ali prijatelja. V naši družbi je smrt tabu, sorodniki in prijatelji se pogostokrat izogibajo govoriti o tem z žalujočo osebo. To pa lahko privede do izoliranosti in obupa, negativni občutki se stopnjujejo in žalujoči misli, da ni rešitve. Zato je pomembno, da med žalovanjem skušamo izraziti svojo žalost, da z razgovorom obdelamo negativne občutke, npr. občutke krivde, nerazumevanje, izgubo vrednot itd. V času žalovanja lahko omilimo bolečino in negotovost, če nam uspe pokazati, kaj je za nas trenutno dobro in potrebno. To se največkrat zgodi v skupini, kjer zaradi enakih ali podobnih izkušenj žalujoči drug drugega razumejo in si med seboj delijo stiske in skrbi. Program predvideva osem srečanj (prvo je že bilo prejšnji ponedeljek) po eno uro na sedežu društva v Trstu, ul. Mazzini 46. Kdor bi se želel udeležiti, lahko telefonira na naslednje številke: 040 421880 ali 340 3864889. Novi pogoji za nastanek tržaške zveze občin Repentabrski in devinsko-nabrežinski občinski svet sta s pristopom k tržaški medobčinski zvezi dokazala velik čut odgovornosti za interese svojih občanov in politično širino ter istočasno zaupanje v zagotovila deželne uprave. Tej je zato naložena obveza, da sprejme predlog o novi porazdelitvi upravnih funkcij nastajajoče zveze, ki so ga soglasno izrazili vsi župani tržaške pokrajine. Dokument so občinski prvi možje posredovali predsednici Serracchianijevi in odborniku Panontinu že 2. septembra in predvideva “skupno upravljanje izključno petih strateških storitev, vse ostalo pa naj bi urejale konvencije med občinami”, izpostavlja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. “Reformo javnih uprav smo v deželnem svetu preko desetkrat spremenili in dopolnili, za kar je bilo potrebno potrpežljivo vztrajanje in pogajanje zlasti znotraj večinske koalicije. Še vedno sem mnenja, da bi bile zveze občin bolj učinkovite in funkcionalne, ko bi jih snovali na principu prostovoljnega pristopa in svobodnega pogajanja o načinu povezovanja in upravljanja storitev. Tudi zadnja skupna zahteva županov iz Tržaške le potrjuje prvi dokument okoliških občin, ki so predlagale zvezo majhnih uprav, ločeno od Trsta. Navsezadnje je nastajajoča Julijska zveza de facto temu tudi zelo podobna”, meni Gabrovec v prepričanju, da bo zakon o občinskih zvezah deloval le na osnovi spoštljivega dogovarjanja med župani ter odkritega in korektnega odnosa med Deželo in Občinami. “Brez tega bo deželna reforma propadla, še preden bi zaživela”, je prepričan deželni predstavnik SSk. Kratke 19. otroški abonma Gledališki vrtiljak je dogodek, ki krepi tudi družinske dinamike! SLOVENSKA PROSVETA IN RADIJSKI ODER ot prikazuje plakat le- tošnjega Gledališkega vrtiljaka, ki ga ob fi- nančni podpori Urada za Sloven- ce v zamejstvu in po svetu in dežele FJK prirejata Radijski oder in Slovenska prosveta, se bodo abonenti tokrat podali v čarobni podmorski svet. Dolgoletni obli- kovalec grafične podobe GV, Ma- tej Susič, je nam- reč nadgradil vi- zualno opremo gledališkega abonmaja zad- njih sezon: pred dvema letoma je sporočilnost pri- reditve zaupal pi- sanim pustolov- skim gusarjem, ti junaki so se lani izkrcali na tropskem sanjskem otoku …, letos pa spremljajo mlade gledalce v novo sezono strogi Neptun, prijazna sirena in zlobna hobotnica. Ta sanjska bitja bodo abonente nagovarjala že od prve predsta- ve, ki bo na vrsti 25. septembra na tradicionalni lokaciji Mariji- nega doma pri Sv. Ivanu v ul. Brandesia. Prva postavitev je kot navadno sad letošnjega poletne- ga tečaja Male gledališke šole Matejke Peterlin: tokrat bodo mladi gledališčniki oblikovali predstavo z … morskim prioku- som in z naslovom Mala morska deklica. Sezona se bo nadaljevala 23. oktobra, ko bo ansambel Gledališča iz desnega žepka upri- zoril igro z naslovom Škratovo ime. Dne 13. novembra pa bo na vrsti igra Žabji kralj, ki spada v sklop proslav ob 70-letnici Radijskega odra. Kot je poudarila koordina- torka Gledališkega vrtiljaka Lučka Susič na tiskovnem srečanju, ki je bilo v prostorih Slovenske prosvete v petek, 16. septembra, je letošnja sezona GV uglašena na počastitev tako po- K membnega jubileja: prirediteljivrtiljaka so se pri oblikovanjuabonmaja zato držali izjemnih kakovostnih izhodišč, saj so v program vključili najznameni- tejše klasične odrske predstave najboljših lutkovnih oziroma mladinskih gledališč, kar jih pre- more Slovenijia. Vse uprizoritve sodijo zato med klasične in naj- bolj priljubljene primere otroške gledališke literature, kakršno so oblikovali velikani Andersen (njegova je Morska deklica) in brata Grim (avtorja že omenje- nih iger Škratovo ime in Žabji kralj); abonma pa sega tudi v ljudsko in slovensko klasično li- teraturo. Letošnje dogajanje v Marijinem domu bo sicer sledilo ustaljenim tirnicam, začenši z decembrsko predstavo (4.12.) , ki bo sovpa- dala s tradicionalnim mi- klavževanjem Gledališkega vrtil- jaka: takrat bo Gledališče Kukuc iz Lendave uprizorilo igro Med- vedja simfonija, ki je nastala po eni izmed ruskih zgodbic - pril- jubljeni risanki o Maši in med- vedu. Uvodno predstavo v novem letu pa so prireditelji zaupali Šentja- kobskemu gledališču iz Ljublja- ne: 22. januarja bo namreč na odru Marijinega doma zaživela Zlata ptica. 19. februarja bo na vrsti Lutkov- no gledališče Maribor z igro Žogica marogica. Sklepna pred- stava letošnje sezone pa bo 12. marca: Lutkovno gledališče iz Ljubljane bo oblikovalo klasiko otroške teatrske literature Sapra- miško. Kot veleva že dolgoletna praksa, bodo predstave Vrtiljaka ob ne- deljah popoldne, in sicer v dveh izmenah: prva se bo začela ob 16. uri, naslednja pa ob 17.30. Hvalevredno je dejstvo, da osta- jajo cene abonmajev nespre- menjene: polna vsota znaša 35 evrov, drugi otrok ali spremlje- valec bo na ceni imel popust (stal bo 25 evrov), abonmaji za ostale družinske člane pa tudi le- tos stanejo le simboličen evro. Za predstave bo mogoče kupiti tudi posamezne vstopnice, ven- dar bodo precej dražje. Zato pri- reditelji vabijo zainteresirane, naj abonmaje rezervirajo oziro- ma kupijo na sedežu Slovenske prosvete na ul. Donizetti 3 (040370846) od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure ali pred predstavo v Marijinem domu. Nezanemarljiv podatek je tudi ta, da je v sklopu letošnjega abonmaja spet predvideno sode- lovanje ŠC Me- lanie Klein, ka- terega članice bodo pred vsa- ko predstavo poskrbele za krajšo animaci- jo. Organizator- ji razpisujejo obenem tudi li- kovni natečaj za domišljijsko ri- sbo z naslovom Moj najljubši gledališki ju- nak: ob zadnji predstavi bodo risbe razstavlje- ne, najboljše pa tudi nagrajene. Vrtiljak je v 19 letih delovanja potrdil pozitivne učinke gleda- lišča kot pedagoško sredstvo, ki bogati otrokov jezikovni zaklad (slovenski!) ter njegov fantazijski in afektivni razvoj. Ni naključje, da so predstave ob nedeljah in da je cena abonmaja prilagojena družinam z več otroki. Gleda- liški vrtiljak je namreč dogodek, ki krepi tudi družinske dinami- ke! IG b izrednem jubilejnem letu usmiljenja je po openskem središču v ne- deljo, 11. septembra, popoldne potekal tradicionalni, že 68. Ma- rijanski shod. Najprej je bila v cer- kvi sv. Jerneja na Opčinah pripra- va na shod z branjem odlomkov iz Bule Obličje usmiljenja papeža Frančiška ob napovedi izrednega leta usmiljenja in z molitvijo sve- tlega dela rožnega venca. Nato so se številni verniki zbrali pred cer- kvijo, od koder je ob 17. uri kreni- la procesija, ki jo je vodil upoko- jeni tržaški škof msgr. Evgen Ra- vignani. Za križem je stopalo ve- liko skavtinj in skavtov Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki so nosili tudi Marijin kip; prisoten je bil tudi lep venec narodnih noš, katerih se je letos zbralo lepo število vseh generacij. Med procesijo, ki je krenila po Proseški in Narodni ulici ter do- spela do Nanoškega trga, je Moška skupina Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov O (MoS ZZ ZCPZ) pela litanije Ma-tere božje z odpevi. Do prihodaprocesije v cerkev so verniki zmo- lili še častitljivi del rožnega ven- ca. Slovesno sveto mašo je daroval msgr. Evgen Ravignani s sloven- skimi duhovniki s Tržaškega ob petju združenega zbora ZCPZ in skavtov Slovenske zamejske skavt- ske organizacije. Po evangeliju je upokojeni škof nagovoril sloven- ske vernike, rekoč, da se vsako leto na shodu srečamo z Marijo, da praznujemo njeno rojstvo. Na tak način ji izrazimo svojo ljubezen, v procesiji pa prosimo za materin- sko varstvo tako za nas kot za vse tiste, ki trpijo – tako telesno kot duhovno. Marija izraža nežnost in prisrčnost, zato moramo pro- siti Gospoda, da bi doživljali bo- gastvo njene veličine. Sin Jezus ustvarja za nas eno samo družino iz edinosti. “Ti, Betlehem, ma- jhen si..., a iz tebe mi pride tisti, ki bo vladal v Izraelu”! je govoril prerok Mihej ostanku izvoljenega naroda. Iz tega stavka lahko vzporejamo ma- jhnost kraja in veličino dogod- ka. Prerok Mihej je dal Gospodu na razpolago svoja usta. Ko Gospod postane sodnik, se obrne v bran šibkih. Govori jim o tem, naj pričakujejo pravičnost. Iz prebranega Mateje- vega evangelija razberemo, kako se je Bog ozrl na človeško ma- jhnost. Marija je namreč skrom- na, ponižna in preprosta ženska, ki hodi k vodnja- ku po vodo in v svojem srcu čuva sanje o preprosti ljubezni. Svoje devištvo je po- klonila daru Sv. Duha in tako se bo izpolnilo, kar je govoril Bog. Msgr. Ravignani je prisotne spod- budil, naj sprej- mejo Marijine besede v svoja srca, kot je Marija sprejela angelove be- sede, ko ji je sporočil božji načrt. Ona se je izročila Bogu in je spre- jela njegovo voljo. Kdo ji je dal moč, ko je zvesto vztrajala s sinom do križa? Prosimo torej za dar duha, naj se nam porodi želja, da bi po- snemali Marijo, Gospodo- vo služabnico. Občuduj- mo skrivnost, ki se je zgo- dila v Betlehemu. Marija naj nam bo v zgled, da po- snemamo njene kreposti, je končal svoj nagovor upokojeni tržaški škof. Pred sklepnim obredom so verniki, ki so do zadnjega kotička napolnili opensko sve- tišče, zmolili molitev papeža Frančiška ob jubilejnem letu usmiljenja in molitev za beatifi- kacijo Jakoba Ukmarja, nato je spregovoril openski župnik, g. Franc Poha- jač. Iskreno se je zahva- lil g. Ravignaniju za podporo in naklonje- nost slovenskim verni- kom na Tržaškem, saj se je udeleževal Marijan- skega shoda vsako leto, od leta 1997 do leta 2009, ko je bil tržaški škof, in je vedno vodil snidenje z Marijo. Sledile so zahvale škofovemu vi- karju g. Tonetu Bedenčiču, nek- danjemu škofovemu vikarju Fran- cu Vončini, diakonu, sestram re- dovnicam, pevkam in pevcem ZCPZ-ja pod vodstvom Edija Ra- ceta, organistoma Davidu Lenisi in prof. Tomažu Simčiču, molil- kam rožnega venca pod vod- stvom prof. Marije Štekar, pritrko- valcem iz Mačkolj, vencu narod- nih noš, gospem za krašenje cer- kve in skavtom Slovenske zamej- ske skavtske organizacije. Ob kon- cu slovesne sv. maše je v cerkvi zadonela pesem Hvala večnemu Bogu. Metka Šinigoj Opčine / Slovesen 68. Marijanski shod Marija naj nam bo v zgled, da posnemamo njene kreposti Tržaški škof je ob jubilejnem letu usmiljenja povabil vse tržaške skavtske konfesionalne organizacije na romanje k svetim vratom v stolnici sv. Justa v soboto, 24. septembra 2016. Tudi tržaška SZSO se je odzvala vabilu in bo prisotna na dogodku z vsemi svojim člani in članicami. Vsaka veja bo imela svoj program, konec pa bo skupen. Volčiči in veverice se bodo zbrali na ploščadi pri spomeniku Padlim na griču Sv. Justa ob 15.30, Izvidniki in vodnice pri vodometu na sprehajališču sv. Andreja (kino Ariston) ob15.30, roverji in popotnice na trgu Evropa pred univerzo ob 15.15, odrasli skavti (aktivni in ne, voditelji, pomočniki, starši, prijatelji in vsak, ki se želi pridružiti) pred cerkvijo na Montuzzi ob 16.15. Okrog 18. ure bo prestop sv. vrat, ob 18.30 bo sv. maša, ki jo bo daroval g. škof ob somaševanju duhovnih asistentov. Skavtski jubilej Marij Maver, Lučka Susič, Marjan Jevnikar in Nadia Roncelli (foto damj@n) Tržaška 11 Obvestila Skavtski jubilej z romanjem k sv. vratom pri Sv. Justu (it. kat. organizacije in SZSO) bo v soboto, 24. 9. 2016: zbor volčičev in volkuljic pri spomeniku padlim na griču Sv. Justa ob 15.30, izvidnikov in vodnic pri vodometu na sprehajališču sv. Andreja (kino Ariston) ob15.30, roverjev in popotnic na trgu Evropa pred univerzo ob 15.15, odraslih skavtov pred cerkvijo na Montuzzi ob 16.15; okrog 18. uri prestop sv. vrat; ob 18.30 bo sv. maša, ki jo bo daroval g. škof ob somaševanju duhovnih asistentov. Združenje prostovoljcev Hospice Adria obvešča, da bo srečanje s skupino za samopomoč žalujočim v ponedeljek, 26. septembra, ob 17.30 na sedežu v Trstu, ul. Mazzini 46. V ponedeljek, 26. septembra, ob 20.30 bo v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu prvi “ponedeljkov večer” DSI v novi sezoni. Po nastopu tržaške pianistke Jane Zupančič bo okrogla miza Ko se zaplete med matico in zamejstvom - razlogi, pričakovanja, predsodki. V torek, 27. septembra, ob 18.00 bo v kavarni San Marco tretje srečanje iz niza Slovenščina z empatijo, ki jih prireja prof. Elena Cerkvenič. Namen teh dogodkov je predvsem dvojezično kramljanje o temah, ki zadevajo slovenski jezik in slovensko kulturo. Udeležba je brezplačna. Informacije: Elena Cerkvenič, tel.: 3290224074, e- naslov: elenacerkvenic@gmail. com Vincencijeva konferenca vabi člane, prijatelje, prostovoljce sorodnih ustanov in vse, ki se kakorkoli udejstvujejo na področju humanitarnega dela, na srečanje ob začetku delovnega leta v sredo, 28.9.2016 (ob prazniku svetnika revnih, sv. Vincencija), v zavodu šolskih sester, ul. delle Docce 34: ob 16. uri sv. maša, nato duhovna spodbuda ob mislih, ki nam jih bo posredoval g. Janez Oberstar, ravnatelj škofijskega misijonskega semenišča v Trstu. Romanje v Medjugorje od 7. do 10. oktobra 2016. Odhod avtobusa v petek, 7. oktobra, zjutraj z glavne avtobusne postaje v Novi Gorici ali iz Rožne Doline. Za tržaške romarje se avtobus ustavi pri bencinski črpalki na Kozini. Povzpeli se bomo na Križevac, obiskali kraj prikazovanj, Podbrdo in še druge ustanove, kjer skrbijo za sirote in mladino. Vračali se bomo v ponedeljek, 10. oktobra, po magistrali po dalmatinski obali. Ustavili se bomo pri hrvaškem Lurdu in se vrnili domov v večernih urah. Prijave: Darko (0039) 370 3201305, Ana (00386) 05 3022503, župnik Jože Markuža (0039) 040 229166. Romarji iz Slovenije in Italije potujejo z veljavno osebno izkaznico. Pri vpisu se poravnajo stroški prevoza in namestitve pri družinah. Vpis do zasedbe mest na avtobusu. 22. septembra 2016 Pogovor / Pokrajinski tajnik SSk Marko Pisani “Pristop k Uniji je bil težavna, a odgovorna odločitev” prašanje medobčinskih zvez buri duhove že dalj časa, zlasti v naši slovenski narodni skupnosti, saj se odslej odpira razvejena proble- matika o avtonomiji našega političnoupravne- ga odločanja. Glede pri- hodnosti Julijske me- dobčinske zveze je stališče Marka Pisanija, pokrajin- skega tajnika stranke Slo- venska skupnost in župana občine Repentabor, jasno. Odkar sem leta 2014 dobil v pogled osnutek deželne- ga zakona o Reformi jav- nih uprav, sem izrazil glo- boke dvome v tako za- mišljeno reformo, ki je vsebovala kar nekaj kri- tičnih točk tudi v zvezi z zaščito naše manjšine bo- disi na Tržaškem bodisi v drugih dvojezičnih občinah naše dežele. Predstavniki naše stranke smo v pogovorih z deželno predsednico Serracchianijevo in odbornikom Panontinom večkrat izpostavili naše dvome in predstavili alter- nativne možnosti ter konkretne predloge. Na Tržaškem bi bila naj- bolj sprejemljiva rešitev Unije manjših občin, ločene od Trsta, s katerim bi morebitne skupne funkcije reševali s konvencijami, kar bi bilo v bistvu nadaljevanje izkušnje medobčinske zveze “Morje/Kras”, ki se s tem letom V ukinja. Primarno pa je bila našaskrb obdržati in po možnosti šerazširiti že pridobljen nivo pravic naše manjšine, ki izhajajo iz za- kona 38/2001. K zvezi je pristopila tudi občina Repentabor, katere ste župan. Kako je prišlo do tega koraka? Kot župan moram gledati na to reformo tudi z operativnega vidi- ka, kar pa, po mojem mnenju, ni v nesoglasju s političnim sta- liščem, ki ga imam do nove upravne ureditve naše dežele. Menim, da mora biti politika v funkciji ljudi in njihovih potreb, seveda ne samo materialnih, in mora v duhu širše politične vizije in dolgoročne strategije dobiti, v danih okoliščinah in v okviru tre- nutnih političnih dinamik, kom- promisne rešitve. Filozofske poli- tične utopije pa prepuščam lite- rarnim krožkom. S predlogom statuta Julijske me- dobčinske unije smo skušali župani vseh občin, vključno s ta- kratnim županom Cosolinijem, odpraviti vse tiste pomanjkljivosti deželnega zakona, ki bi lahko ogrožale avtonomijo manjših občin v tako atipični Uniji, kakor je naša. Poleg tega je reforma jav- nih uprav doživela v tem obdobju kar nekaj, tudi precej korenitih popravkov in prilagoditev ter ne nazadnje smo pred dvema tedno- ma predstavili deželni vladi skup- ni dokument, podpisan od vseh županov tržaške pokrajine, ki predvideva le pet skupnih funkcij v sklopu Unije. Ob upoštevanju čedalje bolj težavnega upravljanja naših občin, predvsem zaradi že kroničnega pomanjkanja osebja, je bil pristop k Julijski medobčin- ski uniji, čeprav z vsemi pomisle- ki, ki sem jih izpostavil, edina ra- cionalna in odgovorna odločitev, da lahko zagotovimo našim občanom sedanji nivo storitev. Takoj za občino Repentabor sta vstopili v Unijo še občini Devin- Nabrežina in Milje, tako da smo sedaj vse občine tržaške pokrajine v Julijski medobčinski uniji. Kakšna prihodnost se bo odslej pisala upravni avtonomiji oko- liških občin tržaške pokrajine, ki so vse pristopile k novi zve- zi? Lahko rečem, da se zdaj pričenja težji del reforme, saj moramo po- staviti in zagnati dobesedno iz niča nov upravni organ. Pri tako zastavljeni reformi in ob upošte- vanju statuta naše unije mislim, da bodo posamezne občine obdržale v večji meri avtonomijo pri odločanju o lastnih zadevah in bodo prešle v upravljanje Unije le tiste funkcije, ki imajo na- dobčinski značaj. Predvsem pa je pomembno, da tudi tiste storitve, ki bodo skupne ali pa urejene s konvencijami med občinami in so direktno namenjene občanom, ostanejo na teritoriju. Kako potekajo pogajanja glede delovanja tega novega organa, odkar je postal Dipiazza tržaški župan? Rad bi poudaril, da smo večino odprtih vprašanj o medobčinski uniji dorekli s sodelovanjem prejšnjega tržaškega župana Co- solinija in smo v zadnjih mese- cih, tudi z novim županom Di- piazzo, nadaljevali pot po že začrtanih smernicah. Morda je hitrejšemu razvoju zadeve botro- valo dejstvo, da je bil zdajšnji tržaški občinski tajnik dr. Terra- nova do nedavnega, do zadnjih upravnih volitev, tajnik v občini Milje, kar je pripomoglo k hitrejši sintezi različnih videnj občinskih uprav. IG Filozofske politične utopije prepuščam literarnim krožkom Objavljamo še nekaj besed o nedavnem prazniku sv. Jerneja v Mačkoljah. Majhna, nekdaj le podružnična, a zdaj že pol stoletja župnijska cerkev se je ob tej priložnosti zopet napolnila, saj so verniki prišli k praznični slovesni daritvi v čast zavetniku sv. Jerneju ap. Pevci, ki vse nedelje in praznike ob skrbni izbiri pesmi organista Dani- jela Novaka lepo pojejo, so tudi letos doživeto in navdušeno soo- blikovali praznično sv. mašo. Pomemben in vesel trenutek so Mačkoljani doživeli, ko je gospa Ida Klarič izročila mašniku Metodu Lampetu zlat kelih – pomem- bno darilo in dragocen spomin na gospoda Franca Zlobca, ki je med vojno v letih 1939-1947 zelo vneto, hvalevredno in uspešno deloval v vasi. Kelih bodo Mačkoljani ohranjali v hvaležen spo- min, ker ga je on rabil pri svoji zlatomašni sveti daritvi. Dodatek o prazniku v Mačkoljah Hkrati pa se naučijo tega rituala, kaj pomeni iti v neko kulturno ustanovo, navadno je gledališče to prva stvar. To pa je zunanji ok- vir le-tega. Najpomembnejše je doživljanje. To, da ti doživljaš ne- kaj lepega, da si želiš videti še en- krat in še enkrat in še enkrat. Se pravi: tukaj gre za potrebo, ki se privzgoji. Torej za potrebo po kul- turi, ki jo moraš privzgojiti. In če ne privzgojiš te potrebe, je ni. To pa je en način, kako je lahko tvoje življenje polnejše in srečnejše. Vsaka gledališka predstava pri- naša vedno tudi vprašanje, okrog neke teme o svetu, tebi, relaciji med tabo in svetom, med drugi- mi. Se pravi, gre tudi zato, da sko- zi gledališče preverjaš svoje vred- note, svoje odnose do stvari, do drugih in pogledaš, kje si ti. To so pomembna izpraševanja. Aristo- tel govori o očiščevanju, katarzi; gledališče je prostor, v katerem ne ostajamo ravnodušni. Smo “no- tri”. Če se pa z gledališčem ukvar- jamo aktivno, potem vse doživlja- mo še bolj direktno, smo res v zgodbi sami, vsa ta čustva zares preigramo, ne samo delimo kot publika s tistimi na odru. Jasno je, da je naše življenje bogatejše. Vidim ljudi, ki hodijo, recimo, v glasbeno šolo; koliko dela je z vsa- kim inštrumentom, da ima otrok potem drugačen pristop h glasbi in k umetnosti. Pri tem se najbolj vidi, koliko je treba vaditi, zato da kdaj prideš do užitka. Gledališče je mogoče malo krajša pot, a vsa- ko stvar je treba ozemljiti, da jo lahko imaš rad. Si tudi docentka na pedagoški fakulteti Univerze na Primor- skem. Kaj v bistvu otrok prido- bi preko lutke; zakaj lutka? Lutka pokriva vsa področja razvoja otroka: spoznavni, kognitivni, čustveni, social- ni, gibalni, če seveda znaš pravilno delati z njo. Vendar to ni tako bistveno. V bistvu gre za to, kar sem že prej povedala. Zelo pomembno je človeku dati umetnost v pravem trenutku. Vi sami veste, zakaj to delate, sami ste to poskusili. Potem človek ra- ste drugače. Drugače misli. Poglej okoli sebe, svoje vrstnike ali pa ljudi, ki se z umetnostjo srečujejo od otroštva. Zelo dolgo vodiš tudi delavnice za otroke, kjer otroci ustvarijo svojo lutko in ji nato vdahnejo življenje. Česa današnji otroci ne znajo in se na takih delav- nicah naučijo? Zlatko Bastašić, psihiater, ki dela z otroki, pravi, da se otroci danes ne znajo več igrati. Ne znajo se igrati tistih iger, ki so se jih igrali včasih. Seveda gre za spremenjen način komunikacije, o katerem danes vsi govo- rimo; vemo, kaj sta nam naredila računalnik in mobilni telefon in kako smo pravzaprav sami in ne znamo komunicirati. Že ta generacija, ki danes vzgaja otroke, se mora ze- lo pogosto šele naučiti, kako se igrati z njimi. Za- to so delavnice starši- otroci zelo popularne. Na delavnicah v Hiši umet- nosti sem delavnice z naj- manjšimi otroki vedno dobila jaz; na tak način si z ma- mami stalno pod drobnogledom (smeh). Tam je bilo pravzaprav ta- ko, da so starši rekli: “Še dobro, da hodimo na te delavnice, ker se potem naučimo novih iger, ki jih moramo igrati skupaj”. Noben vrtec ne more narediti tega, kar naredi dom. Vrtec je pomemben, ker se otroci zelo dolgo časa zadržujejo v njem. A če doma ni baze, potem ni nič. Če doma ni odnosov, če ni mreže, če ni te po- vezanosti..., če doma ni knjig, otroci ne bodo brali. Če ni doma glasbe, ne bodo poslušali kakovo- stne glasbe. Lutkovno gledališče je tisto gle- dališče, v katerem otrok po- bliže pride v stik tudi s tem, kaj pomeni ustvarjati z rokami. Kako otroci reagirajo na pova- bilo k ustvarjanju? Zelo so srečni! Jasno! Ta povezava glava - roka je itak naredila člove- ka. Seveda postavlja se vprašanje, kako ti postaviš to nalogo. Ali rečeš, vi izdelajte lutke tako in ta- ko, ali jim pustiš, da so sami ust - varjalni in te lutke delajo - jasno zelo vodeno in usmerjeno -, a vendarle “iz sebe”. Ko reče učitelj: “To so vse sami naredili”, vemo, da je za vsem tem dober učitelj. Jasno pa se vsega tega, kar je on naredil, ne vidi oziroma vidi se ze- lo dobro po njihovem izdelku. To, da v bistvu ti sam ustvarjaš svojo lutko, te navdaja z velikim zado- voljstvom. Tako pridobiš samoza- vest, ker vidiš, da znaš nekaj na- rediti, da si to naredil in da si lah- ko drugačen. Lutke so krasne za- to, ker one niso ljudje. Mi pri lut- kah RES NE želimo posnetkov lju- di, živali. Hočemo, da se ustvari novo bitje, kakršnega na svetu še ni bilo. Lutkarji kot stvaritelji lah- ko naredimo to: nekaj, česar sploh še ni bilo! To je pa res strašen luksus! In seveda, ko to pride “na kup” in se temu pri- druži še beseda, ki včasih pride sa- ma po sebi... To je strašno zani- mivo! Tudi na fakulteti, kjer de- lam z odraslimi ljudmi! Ko imaš lepilo še v roki, začne lutka govo- riti! Kar sama po sebi. Otroci tudi začnejo takrat. Z lutko že govori- jo, se pravi, jo oživijo že v delav- nici. In jasno je, da ta energija, ki je bila vložena prej v to izdelavo, v razmišljanje o tem karakterju, kdo je to, je krasna pot, sama po sebi umevna, da tudi na oder sto- pi človek povezan z lutko. Ona dva se zaljubita že prej! Zakaj morajo otroci videti vašo Rdečo kapico, ki bo v abonma- ju Čoln na vrsti 8. 10. 2016? Ja, ker jo bo požrl volk! (smeh). Požreti je tista ključna beseda, ki je v Rdeči kapici po- membna, in mi gremo igrat tako predstavo, kjer se res to naredi. Celo po- gledamo, kako je notri v trebuhu, ker so to stvari, ki nas zanimajo. Otroci jo bodo prišli gledat, ne ker bi jih zanimalo, KAJ se zgodi Rdeči kapici, ampak ker jih bo zani- malo, KAKO se bo to zgodilo Rdeči kapici. Uvod v lutkovni abon- ma bodo odigrali Lutkar- ji iz Devina. Kako bi opi- sala predstavo O roparskem vi- tezu Jaromirju? Mislim, da je ta Jaromir kultna predstava te skupine. Ta skupina jo ima tudi zelo rada. Včasih, ko se kaj pogovarjamo, kar naenkrat “pade” citat iz te predstave, še zdaj v našem vsakdanjem življenju. Se pravi, da je to predstava, ki ni bila v teh desetih letih ena od desetih, S 1. strani Potrebo po ... ampak je bila TISTA, posebna. Ne- katere predstave so pač narejene ob pravem trenutku. Ta grozna vi- teška igra z noži in z vsem ostalim razkriva bistvo lutkarstva. Ti vidiš predmet in ta predmet ljubi in trpi, in to je v tem primeru nava- den krompir! To je pravzaprav glavna stvar pri lutkarstvu. Ste- phen Mottram je rekel: “Hodi lut- ka po odru in gledalec ima kon- flikt sam pri sebi - med obema he- misferama možganov, in sicer, le- va hemisfera pravi: to je cunja, s katero nekdo miga po zraku. De- sna hemisfera možganov pa pra- vi: to je lepa princesa, ki se spre- haja po vrtu. In čim bolj je to do- bro narejeno, tem bolj sta obe he- misferi prepričani o svojem prav in tem bolj je stvar zabavna! Za konec. Katera je tvoja naj - ljubša predstava? To je zelo težko vprašanje... Am- pak moja najljubša skupina, ki ni teater... je Devin! Mi smo poveza- ni skoraj družinsko že desetletje. Jaz imam zelo rada te lutkarje in z nobenim nisem delala toliko kot z njimi. Zdaj, ko imajo ta abonma, sem pravzaprav zelo po- nosna, da imam nekaj zraven. Ampak sem zelo srečna, da zdaj sami delate teater, se pravi, da je tukaj nekaj zasejano in ne more več mimo tega. Foto IG Aktualno22. septembra 201612 e bi v Sloveniji vsi, ki imajo priimke Ce- sar, Kralj in Knez bili potomci cesarja, kralja in kneza, bi slovenska kri bila naj- bolj plemenita na našem planetu. A žal tako častitljivi priimki sploh ne pomenijo, da gre za potomce kronanih glav. Knez je istrski priimek, ki ga je dobil navaden kmet zaradi po- dložnosti knezu. Knezov je sicer veliko in nimajo vsi istega predni- ka, saj so nastali neodvisno drug od drugega na različnih krajih. Obstaja tudi hi- poteza, ki je Mer- ku' sicer ne ome nja, da bi lahko priimek nastal iz posme- hljivega vzdevka. Nekdo, ki se je “nosil kot knez”. Pavle Merku' je navajal Kneze v Gorici in Štever- janu. V poitali- jančeni obliki pa rezijanski prii- mek Chinese, ki, kajpada, nima no bene zveze s Kitajsko, kot bi mogoče mislil kak turist. Chi- nese namreč v angleščini po- meni Kitajec oziroma kitajščina. Enak izvor imata tudi priimka Kneževič in Knezovič, ki pa sta v Slovenijo prišla iz Bosne in Hrvaške. Torej Knežević in Kne- zović. Prve omembe pri - imka Knez najde- mo že leta 1498 v Slavini (Blas Kne- es in Jury Knes), Vremah (Steffan Kness) in Košani (Steffan Kness). Nič nenavadnega torej, da najde- mo prav v bližini teh kra- jev tudi kraj Knežak, ki ima tudi izvor v pri- padnosti kne- zu. Zanimivo pa je, da je danes ravno v tej, notran- jsko-kraški stati- stični regiji, manj Knezov kot v kate- rikoli drugi sloven- ski regiji. Vseh sku- paj najdemo v Slo- veniji 2.241 Kne- zov. V Istri je Knezov za eno stotnijo. Prvim Knezom sledimo v matičnih knjigah vse do srede 17. sto- letja, ko jih najde- mo v vasi Smokvi- ca pod Kraškim ro- bom. Od tam so se razselili po vsem svetu. Koliko Kne- zov, ki jih najdemo na vsem svetu več kot 6.000, je iz Smo kvice, pa seve- da ni še nihče natančno preštel. (Rubrika istrski priimki je nastala ob podpori Luke Koper in projekta Živeti s pristaniščem.) Č ISTRSKI PRIIMKI (9) Tino M a m ić Rodovnik rodbine Knez iz Smokvice. KNEZ S 3. strani “France Bučar je bil ...” S čim je Bučar kljub dvoumni preteklosti prido- bil zaupanje Otta von Hab- sburga? S svojim pogumom, da je prišel v Strasbourg. Prej se ni- sta poznala. Način, ka- ko je odšel tja, in govor, ki ga je tam prebral, čeprav je moral vedeti, kaj ga bo čakalo doma, sta bila velika reč. Ne nazadnje je bil Bučar prvi Evropejec iz ko- munističnega dela vzhodne Evrope, ki si je upal obiskati Evrop- ski parlament. To znan- stvo in prijateljstvo med Bučarjem in von Habsurgom se je Slove- niji obrestovalo, saj je imela v času osamosva- janja von Habsburga na svoji strani. V Slove- nijo je prišel celo v času vojne. Bučar je bil tudi v skupini, ki je romala’ k Zoranu Jan- koviču na magistrat. Kako v knjigi ocenjujete to nje- govo dejanje? O tem, zakaj je Bučar šel na magistrat, se je kar sam izja- snil. Povedal je, da se je v iz- biri med Janezom Janšo in Zoranom Jankovičem odločil za Jankoviča. Bojazen pred tem, da bi na volitvah zmagal SDS z Janezom Janšo na čelu – čeprav sta bila z Janšo v naj- bolj usodnem času demokra- tizacije in osamosvajanja na istem bregu, torej zaveznika – , je bila tako velika, da je odšel izrazit podporo Zoranu Jankoviču in s tem naredil največji premet v svojem 92 let dolgem življenju. Sicer pa lahko v knjigi prebe- rete njegove ocene o večini najpomembnejših sloven- skih politikov, tako onih, še iz partijskih časov kot o novo- dobnih. Največ je o njih po- vedal v svojem dnevniku, ki ga je pisal od jeseni 1992 pa vse do leta 1996 in ki ga v pre- cejšnji meri tudi povzemam. Če strnete: kako doživljate Bučarjevo politično pot in njegovo vlogo? Kako ga bo vrednotila zgodo- vina čez kakšno stoletje? Zgodovina ga bo vrednotila kot osebnost, ki je odigrala eno od ključnih vlog na poti Slovencev k demokratični in samostojni državi. Ker pa Slovenci nimamo nekega prelomnega datu- ma, s katerim se je poslovil komuni- stični sistem in se je vzpostavil par- lamentarni poli- tični sistem, bo za prelomnega ver- jetno obveljal 9. maj 1990, ko se je konstituirala demokra- tično izvoljena skupščina in ko se je po Bučarjevo končala “državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja”. Dr. Rosvita Pesek, hvala za pogovor. Ob misli na kočo sv. Jožefa v Žabnicah Gospa Mirka se zahvaljuje začetku avgusta se je gospa Mirka Humar Lutman za svoj lepi mejnik na življenjski poti žele- la zahvaliti Bogu v cerkvi sv. Ivana v Gorici, na katero je še posebno navezana. Marsikdo, ki se je tisti večer udeležil sv. maše – daroval jo je g. Marijan Markežič, župnijski upravitelj Slovenskega pastoralnega sre- dišča v Gorici, ki ima sedež v V tej cerkvi - je morda prvič iz-vedel, da gospa Mirka že 40 letneutrudno, vztrajno in požrtvovalno, izredno vestno in natančno, predvsem pa ti- ho in v ozadju, pere, lika … vse, kar spada na oltarno mizo in k bogoslužju. V svoji skrom- nosti ni hotela, da bi ji ob okroglem rojstnem dnevu ku- povali darila. Njena želja je bi- la, da bi sorodniki, prijatelji in znanci raje darovali prispevek za novo počitniško hišo, ki je nastala na kraju, kjer je stal se- nik, ob koči sv. Jožefa v Žabni- cah. Novo udobno poslopje bo kot koča namenjeno počit- nikovanju predvsem otrok in mladih, ki se udejstvujejo v naših društvih. V košarici, ki jo je gospa Mirka namestila na vrtu za cerkvijo sv. Ivana, kjer je pogostila vse, ki so se ude- ležili praznične sv. maše, se je tako zbrala kar zajetna vsota. Prav vsem tem velikodušnim darovalcem se gospa Mirka prisrčno zahvaljuje – obenem izreka zahvalo vsem, ki so jo v tako velikem številu razveselili s svojo navzočnostjo na nje- nem družinskem prazniku. Nabrani denarni prispevek bo zelo dobrodošel pri ureditvi notranjščine nove hiše, ki spa- da h koči sv. Jožefa (na sliki). Prijazna koča ob robu gozda, ki jo je dal zgraditi v daljnih 50. letih prejšnjega stoletja msgr. Franc Močnik, je s svojo domačnostjo v vseh teh dese- tletjih sprejela že veliko gostov vseh starosti in gospa Mirka si želi, da bi v njej in tudi v tem novem počitniškem prostoru lahko uživali gorski mir in svež zrak tudi ne več mladi le- toviščarji. Zato vsem hvaležno namenja svoj “Bog lonaj”! IK Furlanija Julijska krajina je z vladnim skle pom, ki ga je predlagala odbornica za infrastrukture in prostor Mariagrazia Santoro, pristopila k čezmejnemu projektu Interbike II, ki vključuje še občini Koper in Tržič (Monfalcone), Razvojno agencijo ROD iz Ajdovščine ter Akcijsko lokalno skupino vzhodnih Benetk. V sržu projekta je želja, da bi se vzdolž čezmejne kolesarske poti Adriabike okrepila trajnostna mobilnost. Pot Adriabike se začenja na italijanskem Trbižu in Kranjski Gori ter povezuje Soško dolino, Goriško, Kras, Istro in severno jadran sko obalo mimo Trsta, Benetk in Ravenne. S projektom Interbike II si predlagatelji obetajo, da bi se na tem območju zmanjšala proizvodnja toplogrednih plinov z ustreznimi rešitvami v prometu. Ena od teh predvideva poskusno vzpostavitev avtobusne proge za prevoz koles in kolesarjev med Krminom in Koprom. Projekt je vreden skoraj milijon evrov in se poteguje za sredstva iz Programa Interreg V-A Italija- Slovenija. / ARC/PV Interreg: Nov projekt za celostno mobilnost od Trbiža do Jadrana Tragična smrt kraškega vinogradnika V Samatorci se je smrtno ponesrečil Jožko Colja ragična smrt vinogradnika Jožka Colje iz Samatorce je v soboto zvečer, 17. septembra 2016, v kratkem času obšla Kras, Tržaško in bližnjo ter daljno okolico, saj je nesreča zaradi svoje dramatičnosti vzbudila velik vtis. Kot znano, je 59-letni lastnik istoimenske turistične kmetije, ki je bila v teh dneh odprta, pod večer čistil stiskalnico, ki so jo ravno odrabili, ker so potrgali in predelali vitovsko. Kot sklepajo izvedenci in preiskovalci, je Jožko očitno odprl stroj, da bi v njem kaj popravil, iz še nepojasnjenih razlogov pa se je naprava pri tem sama sprožila in ga povlekla v stroj. Žena, ki je bila v kuhinji, in ljudje v agriturizmu so slišali obupen krik, da so takoj stekli do stiskalnice, a za Jožka je bilo prepozno. Zaman so sorodniki in sosedje poskusili pomagati T ponesrečencu. Tudi orožnikiin zdravniško osebje, ki jenemudoma prihitelo v Samatorco, ponesrečencu ni moglo pomagati in šele gasilcem je uspelo, da so mrtvega Jožka izvlekli iz stiskalnice. Ne le družina, žena Noris Vesnaver in oba še majhna otroka, in ostali sorodniki, ampak tudi sosedje so seveda močno pretreseni. Ob tej smrti se je tudi potrdila priljubljenost Jožka Colje, ki so ga cenili ne le kolegi iz vrst kraških vinogradnikov, ampak tudi mnogi gostje njegove osmice prej in zdaj kmečkega turizma, saj se tudi po spletnih straneh vrstijo izrazi sožalja in bližine družini. Nesreča je seveda vzbudila vrsto odmevov tudi glede skrbi za varnost. Tako je predsednik Kmečke zveze Franc Fabec zapisal, da je delo v kmetijstvu pogosto zelo nevarno, pozornost mora biti stalno na višku. O Jožku Colji pa je dejal, da je bil dragocen sodelavec stanovske organizacije in uspešen primer kmeta, ki se je odločil za podjetniško pot na področju vinarstva in agriturizma. Goriška senatorka Laura Fasiolo pa je opozorila na porast števila poškodb in smrti na delu tudi na severovzhodu Italije. Ugotavljala je, da kmetje plačujejo izredno visok davek, večkrat tudi zaradi starih in obrabljenih strojev, ter dodala, da bi morale oblasti spodbujati njihovo nadomeščanje. Čas trgatve je navadno lep, blagoslovljen čas, ko se vinogradnik oddahne, da je letina pospravljena, ko se delo iz vinograda seli v hram, kjer vinar poskrbi, da se grozdje predela v čim boljša vina. Jožko Colja se je dela v vinogradu in kleti loteval z znanjem in ljubeznijo, kar so potrjevala številna priznanja in uspehi. Ne nazadnje je prav pred nekaj dnevi izšel nov vinski vodnik italijanskega Touring Cluba za leto 2017, ki je posebnemu izboru terana letnik 2012 dodelil “krono”, kar je eno pomembnejših priznanj za vinogradnika. Jožko Colja je bil vesel tega priznanja, ker mu je pomenilo potrditev za delo, ki ga je opravljal. Tragična nesreča je tako prekinila njegove načrte in sanje. Vsem, ki so mu bili blizu in jih je ta smrt prizadela, izrekamo globoko občuteno sožalje. MT Slovenija 22. septembra 2016 13 an vrnitve Primorske k matični domovini, 15. september, je bil zagotovo eden od najpomem- bnejših in občutenih dogodkov v naši novejši zgodovini. Predsednik vlade Mi- ro Cerar je v poslanici, namenjeni Slo- vencem in vsem državljanom, zapisal, da je Primorska simbol domoljubja za vso državo ter pomembno slovensko ok- no v svet. Slovence je pozval, “da deluj- mo še naprej skupaj, kot znamo, in so- delujmo v dobro vseh nas in naših po- tomcev. Obeleževanje tega državnega praznika naj bo tudi v spomin in spošto- vanje vsem, ki so se borili za enotnost ozemlja slovenskega naroda, in v opo- min, da imeti svojo državo, svojo domo- vino, ni samoumevno”. 15. september oziroma dan vrnitve Pri- morske k matični domovini je spomin na uveljavitev Pariške mirovne pogod- be, ki je tedanji Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro, južno od reke Mir- ne, Reko, Zadar in otoke na Jadranskem morju. Mirovna pogodba pa je Italiji pri- sodila Beneško Slovenijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slo- venskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Dan vrnitve Primor- ske je državni praznik od leta 2008. Končna določitev državne meje med so- sednjima državama je bila sprejeta po dolgotranjih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi. Trst je bil z novo mejo za Jugoslavijo izgubljen za- to, ker se je po vojni priključila sovjet- skemu bloku in se mu povsem prilago- dila, kar se je pokazalo tudi v pogajanjih za novo mejo. Zahod novi komunistični državi ni mogel dati tudi Trsta, kar sta pozneje v svojih pi- sanih spominih priznala tudi jugo- slovanska pogajalca na mirovnih poga- janjih, Edvard Kar- delj in dr. Aleš Be- bler. Osrednja slovesnost v počastitev prazni- ka je bila v soboto v Postojni. O vrnitvi Primorske k matični domovini Sloveniji je govoril akademik in nekdanji politik dr. Matjaž Kmecl. Na proslavi bi na- mesto duha prete- klosti, ki se je kazal tudi v zastavah in praporih z rdečo zvez- do, lahko navedli manj znane resnice o Primorski. Denimo, da so prvi uporniki proti fašističnim zavojevalcem bili člani domoljubne organizacije TIGR, pa o tem, da je tedanja Jugoslavija s pri- ključitvijo Primorske nasilen režim iz matične države razširila tudi v t. i. no- voosvobojene kraje. Pomembno je na- dalje vedeti, da so celoten razvoj Primor- ske v obdobju po njeni vrnitvi v ma- tično državo pretežno zagotovili lokalne skupnosti in njihovi prebivalci. Tako so do današnje ravni zgradili tudi Novo Gorico, novo mesto in središče ob meji z Italijo. Predsednik vlade Miro Cerar pa je med- tem v svojih javnih nastopih zašel v težave v soočanju z dejstvi in resničnimi razmerami v Sloveniji. Po stoti seji vlade je namreč javnost začel prepričevati o njenih uspehih, ki naj bi jih dosegla v dveh letih delovanja, to je v prvi po- lovici svojega mandata. Oglasili so se kritiki iz gospodarstva in drugih delov slovenske družbe, ki dokazu- jejo, da vlada ni bila in ni uspešna na nobenem pomembnem po- dročju. Razmere v zdravstvu so tako slabe, da kličejo k spremembam in ukrepom, ki pa jih ni od nikoder. Predsednik vlade poslušalcem državne televizije in ostali javnosti ni povedal, da se v vrtincu revščine nahaja skoraj 400.000 Slovencev oziroma državljanov. Pod prag revščine naj bi bil potisnjen že vsak peti prebivalec Slove- nije. Pri ocenjevanju razmer ima mar- sikdaj prav Janez Janša, predsednik opozicijske SDS, čeprav naj bi bile nje- gove izjave prežete s cinizmom. Zdaj pravi: “Ukinili so spol, jema- li so nam mandate, predvsem pa so se uk- varjali z opozicijsko Slovensko demokrat- sko stranko. V Slove- nijo so nelegalno, pre- ko schengenske meje spustili pol milijona migrantov. To so ključni “uspehi” te vlade v dveh letih nje- nega upravljanja in vodenja države”. Ja- nez Janša dodaja, “da se je brezposelnost v Sloveniji sicer deloma zmanjšala, ven- dar zaradi tega, ker na tisoče naših roja- kov, predvsem iz severovzhodne Slove- nije, dela v Avstriji. Te pa skuša sloven- ska oblast za delo v tujini še dodatno ob- davčiti. Gospodarska rast, ki jo imajo v Sloveniji danes, v denarju pomeni manj kot milijardo evrov. Toliko približno pa Slovenija plačuje letno samo za obresti, ki jih moramo dati za 32 milijard evrov javnega dolga. Toliko namreč znaša se- daj javni dolg Slovenije”. Od preostalih dogodkov, ki so pomem- bni in aktualni v kroniki vsega, kar se dogaja v Sloveniji, poročam, da je Slo- venija pri mednarodnem sodišču za člo- vekove pravice vložila tožbo zoper Hrvaško, ker ta ni izterjala in vrnila sred- stev, ki jih je nekdanja Ljubljanska ban- ka posodila raznim hrvaškim podjet- jem. Postopek bo zagotovo trajal dalj časa, tudi zato, ker so se na Hrvaškem o teh kreditih začeli sprenevedati, kar je sicer pravilo v odnosih med obema državama. Če bi Hrvaška povrnila omenjene kredite, gre za vsaj 360 mili- jonov evrov, bi Slovenija lahko v celoti povrnila sredstva, ki jih redno kot svoj dolg izplačuje hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke. Pa še naslednje: Forum starejših članov SD na Goriškem je zaskrbljen zaradi ne- brzdanega naraščanja čakalnih vrst v slovenskem zdravstvu. Predsednik Foru- ma za Slovenijo Franc Hočevar je v Novi Gorici povedal, da se je število čakajočih v vsej državi samo v enem letu povečalo s 196.000 na kar 246.000. Dejal je, da je število čakajočih na pregled oziroma sprejem v zdravstveno oskrbo treba nuj- no znižati. Toda sprašujemo se, kako naj bi to dosegel Forum starejših članov SD, ki je del politične stranke, ki podpira zdajšnjo ministrico za zdravje, Milojko Kolar-Cerarc. Ona naj bi bila med naj- bolj odgovornimi za težave v zdravstvu, pa tudi za naraščanje čakalnih vrst. Zo- per ministrico je SDS sicer vložila inter- pelacijo v državnem zboru, toda v vladi jo še vedno podpirajo. Marijan Drobež D udolf-Rudi Šimac se je rodil v Breginju 24. 10. 1935 pre- prostim kmečkim staršem, očetu Jožefu in materi Mariji Len- kič. Velika ukaželjnost ga je iz rod- ne vasi zanesla v širši slovenski svet. Najprej na gimnazijo v Idrijo, kjer je ob pridobivanju splošne izobraz- be požiral tudi znanje o lastnem na- rodu, njegovi kulturi in zgodovini. Nato je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in se takoj po- gnal v vrtinec življenja. Kot eden najmlajših županov v Sloveniji je po vojni z vsem zanosom gradil svojo Novo Gorico, ki se je v času njegovega mandata po stopnji gospodarskega razvoja prebila s 36. na 4. mesto v RS. Bil je delegat zveznega zbora jugo- slovanske skupščine, odločno podprl reformne poskuse svo- jega političnega vzornika Sta- neta Kavčiča, padel z njim vred v nemilost režima in se umaknil v gospodarstvo. Vmes sta si s soprogo Doro Novak ustvarila družino in se s tremi otroki, Igorjem, Natašo in Vesno, preselila v lep nov dom na strminah Škabrijela, obdan z gozdom, sadjem, trto in celo oljko ter z razgledom na morje. Ob delu v gospodarstvu pa mu njegov ustvarjalni duh ni dal miru. Stopil je na čelo velikega pro- jekta Primorska poje, brez katerega si danes skoraj ni mogoče zamisliti Primorske. Vodil ga je okrog tri de- setletja, prek njega utrjeval primor- sko domoljubje in ga, ko je legla nanj utrujenost, predal v mlajše za- nesljive roke, ki so poskrbele, da projekt živi naprej. Menil je, da se morajo Primorci v svoji večstoletni izpostavljenosti pritiskom neprijet- ne zahodne sosede nasloniti na najširše sloje ljudstva pri obrambi lastne kulture in identitete. Zato je menil, “da morajo peti vsi rodovi”. Bil je hkrati pobudnik in eden po- membnih dejavnikov velikega gi- banja slovenskega podeželja v boju za vrnitev agrarnih skupnosti ljud- stvu. Ob tem položaju je prepotoval po dolgem in počez vso Primorsko in Slovenijo in pripomogel, da se je gibanje široko razmahnilo in dalo pomembne rezultate. Deloval je tu- di v Forumu za Goriško, ki se bori, da bi Goriška ponovno pridobila pomen, ki ga je nekoč že imela v slovenskem prostoru. Na jesen življenja se je umaknil v zasebnost, premleval sporočila o preteklih časih, ki jih je prejemal od svojih starejših breginjskih roja- kov, jih preverjal v zgodovinskih vi- rih, jih postavil v zgodovinski kon- tekst, iz česar je potem, kot krona njegovega burnega in ustvarjalnega življenja, nastal njegov knjižni opus. Najprej njegove prve tri knji- ge Kako se je začelo na Soči 1915, s katerimi je postavil pravi spomenik svojim breginjskim in primorskim rojakom, ki so, izpostavljeni naj- težjim preizkušnjam krvavega voj- nega meteža prve svetovne vojne, v nekaj letih kar petkrat menjali go- spodarje in bili vedno v prvi bojni črti, ko je bilo treba braniti sloven- sko zemljo. Na podlagi ljudskih pri- povedi o resničnih zgodovinskih dogodkih je sledilo najprej knjižno delo Legenda, v katerem se je avtor vrnil pol tisočletja nazaj v leta 1476- 1479, ko so Turki večkrat vdirali na Goriško in v Furlanijo ter ju ropali in pustošili. Nato so se, po legendi sodeč, gorske vasi združile in v ne- kaj dneh improvizirale svojo obrambo, zvabile prodirajočo turško konjeniško enoto na zalede- nelo Kobariško blato in jo tam po- razile. Peta Šimčeva knjiga Brginci pa govori o neki zimi, ko je ob turških vpadih udarila po ljudeh tu- di strahotna lakota in ljudje so začeli hirati ter je bila sprejeta kruta odločitev, da stari, bolni in nebo- gljeni morajo umreti, da otroci in ostali preživijo. In župan, tudi sam zapisan smrti, je vzel v svoje roke mrtvaški obred in do zadnjega iz- polnil kruto sodbo vasi, tudi nad samim seboj. In ko je čez čas obi- skal vas dožev glavar iz bližnjega Vidma in zvedel za ta tragični do- godek, je nekaj časa zamišljeno gle- dal v tla in nato na kratko dejal: “Župan je rešil vas. Zadeva je za- ključena. Življenje je zmagalo”. Že bežen pogled na skromno opi- sano življenjsko pot Rudija Šimca govori, da je s svojim življenjskim opusom pustil za seboj globoko zo- rano brazdo in dostojanstveno opravil svoje življenjsko poslanstvo ter da bo njegovo ime zapisano v zgodovini Primorske z velikimi črkami. Tisti, ki smo ga pobliže poz- nali ali z njim prijateljevali, pa čuti- mo še zraven, da smo z njim izgu- bili dragocenega človeka in prijatel- ja. Vendar taki ljudje ne umrejo, ampak živijo naprej v tistih, s kate- rimi so si delili svoja prijateljska čustva, svoje sanje, svoje uspehe in neuspehe, svoja življenja. Tudi sam, od trenutka, ko sem zvedel za nje- govo smrt, ne počnem ničesar dru- gega, kot da se z njim v mislih po- govarjam, obujam spomine na na- jina srečanja, na najine lepe življen- jske trenutke, na upanja in ra- zočaranja in na skupne življenjske boje. Zato naj počiva v miru in naj mu bo lahka slovenska zemlja. Vsem njegovim dragim pa izražam globoko sožalje, moje osebno in moje družine. Milan Gregorič R Ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini Premier hvali delo in uspehe vlade, a dejstva tega ne potrjujejo! In memoriam Rudolf – Rudi Šimac Ob skorajšnjem začetku nove sezone Zelo uspešna “noč odprtih vrat” SNG Nova Gorica azsvetljeno poslopje, v katerem domuje Slo- vensko narodno gleda- lišče Nova Gorica, ljudje, ki so odhajali iz lepega gledališkega hrama ali šele prihajali vanj, so bili dovolj zgovorni znaki, da se je v soboto, 17. septembra 2016, tu dogajalo nekaj lepega in nenavadnega. V SNG Nova Gorica so si namreč prvič za- mislili noč odprtih vrat, da bi k vpisu abonmaja za sezono 2016/2017, ki je že pred vrati, povabili čim več novih abo- nentov. Ne glede na to, koliko sobotnih obiskovalcev se je odločilo za vpis abonmaja – blagajna gledališča je bila od- prta do 24. ure – je bila ta prvič uresničena zamisel res uspešna. Gledalci so namreč lahko izbirali med brez- plačnim ogledom dveh pred- stav. Na velikem odru so se ob 20. uri spet razvnele strasti v komediji Norci iz Valencije v režiji Nenni Delmestre, ki je bi- la premierno odigrana v maju 2014; zanjo so bile oddane vse razpoložljive vstopnice. Ob 20.30 pa je na malem odru kot avtorski projekt svojo inačico monodrame (Moj) Devetsto predstavila mlada igralka iz Tržaške Patrizia Jurinčič. Zanjo je prejela Študentsko Prešerno- vo nagrado. V jeseni bo skupaj z Juretom Kopušarjem, doma iz Mengša, kot najmlajša igral- ka pristopila k igralskemu an- samblu SNG Nova Gorica. Kot dobra pevca - ona je študij na AGRFT končala z magisterijem iz dramske igre, smer gleda- liško petje - je sem zvabil le- tošnji repertoarni program, v katerem bo del namenjen razi- skavi glasbenega gledališča oz. različnim gledališkim zvrstem, povezanim z glasbo. V zadnjih sezonah so se pridružili novo- goriškemu gledališkemu an- samblu mladi igralci Andrej Zalesjak, Žiga Udir, Matija Ru- pel, Urška Taufer. Med njimi je bil tudi Nejc Cijan Garlatti, ki letos odhaja iz gledališča, ker je sprejel veliko vabil za izven “institucionalne ” projekte. Upamo sicer, da se bo vrnil, saj je svoje prve odrske korake ubi- ral prav v okrilju tega gleda- lišča, pri Amaterskem mladin- skem odru (AMO) pod men- torsko in režijsko roko Emila Aberška. V zadnjem času se je kar nekaj igralskih stebrov tega gledališča upokojilo; zvestim obiskovalcem se že toži po njih! Nove mlade igralske moči je v soboto v zgornjem foyerju gledališča predstavila dramaturginja Martina Mrhar, ki bo tudi v novi sezoni opra- vljala funkcijo umetniškega vodje; predstavitve se je ude- ležilo lepo število poslušalcev. Od 21.45 do 24. ure se je po skupinah veliko ljudi udeležilo brezplačnega vodenega ogleda gledališča. Spoznali so marsi- kaj, kar je navadno očem gle- dalcem prikrito. Sprehodili so se po tistih prostorih gleda- lišča, ki jih uporabljajo igralci in zakulisni delavci. Videli so npr. sobo bralnih vaj, sobice za igralce, prostor za maskiranje, skladišče rekvizitov, kabino za inspicienta, levi oder, poln ku- lisarij, ki pripadajo predsta- vam, ki jih zdaj odigravajo, ve- liki oder, ki je tretji največji v Sloveniji, mali oder, ki je prav- zaprav tako obsežen kot neka- teri veliki odri drugih sloven- skih gledališč. Izvedeli so za naloge in zadolžitve dramatur- ga, inspicienta, lučkarja, rekvi- ziterja in še in še. Po teh skriv- nih poteh sta jih vodili tudi dramaturginja Ana Kržišnik Blažica z nadrobno razlago, za katero so ji obiskovalci prav hvaležni, in vedno dobro raz- položena Dominika Prijatelj, ki je v SNG zadolžena za odno- se z javnostjo. Ta očarljiva noč odprtih vrat, ki je ob kozarčku briške kaplji- ce ponudila tudi prijeten tre- nutek za prijateljski klepet, bi v SNG Nova Gorica lahko po- stala prijetna stalnica ob začet- ku vsake sezone. IK R Predstavitev novih mladih igralcev SNG Aktualno22. septembra 201614 NATUROPATSKI NASVETI (124)Erika Brajnik OSTEOPOROZA V NATUROPATIJI JE BIOLOŠKI MEHANIZEM Toksična kovina svinec Pomembno je vedeti, da je svinec ena tistih kovin, ki jo lahko zarodek posrka prek mami- ne posteljice, zato so vrednosti svinca v telesu med nosečnostjo pomemben podatek in hkrati zelo nevarne. Veliko novorojenčkov se že rodi z visokimi vrednostmi svinca v krvi in s tem povezanimi problematikami, kot je lah- ko rahitis, ali rečeno enostavneje, ko je otrok pod težo ali premajhen. Drug problem, ki ga predstavlja svinec, se pojavi v odraslosti; ker je molekula svinca namreč zelo podobna kal- cijevi, jo telo lahko pomeša in vgradi v kosti namesto kalcija, zato moramo te toksine pra- vilno odstraniti iz telesa. V na- sprotnem pri- meru bomo imeli veliko več možnosti za obolenja, kot so osteoartritis, osteoporoza in druge bolezni kosti. Bolezni, težave in nadloge, ki jih povzroča po- višana vrednost svinca v telesu, so: spontani splav, utrujenost, anoreksija, anemija, prividi, artritis, arterioskleroza, pomanjkanje libida, depresija, oslabljeno delovanje ledvic, dislek- sija, epilepsija, slepota, impotenca, more, ne- spečnost, Parkinsonova bolezen, vrtoglavice, gluhost, rahitis, težave z menstruacijo idr. Kje se svinec najpogosteje nahaja? V gorivu, lakih, barvah, kovinskih posodah, avtomobil- skih baterijah, pesticidih, barvah za lase, ciga- retnem dimu, okuženi vodi, zraku … Zanimivost: na laseh trupla L. van Beethovna so opravili mineralogram – test las in ugoto- vili, da je imel izredno visoke vrednosti svin- ca v telesu, trpel je za saturnizmom, bolezni- jo, ki je posledica povišane vrednosti svinca v telesu, kar je skoraj zanesljivo povzročilo nje- govo globoko brezvoljnost, za katero je trpel zadnja leta življenja. Če z mineralogramom, testom las, ugotovi- mo povišane vrednosti svinca v celici, mora- mo izvesti kelacijo le-tega, da se bo kalcij pra- vilno vgradil v kosti, tako se izognemo pri- hodnji predispoziciji za osteopenijo. Mineralogram, test las, nam pove, kako telo vsrka minerale in toksične kovine, govori nam, kaj se dogaja v celici, ne izven nje. Pre- gled krvi, urina, blata, sline nam pa pove, kaj se dogaja izven celice, na ta rezultat vpliva homeostaza telesa. Kalcijev oklep Zakaj danes toliko ljudi trpi za osteoporozo? Zakaj je toliko kalcinacij, zakaj je toliko kalci- ja, ki se ne vsrka v kosti? Kalcij je mine- ral, ki pomirja, za razliko od ka- lija, ki poživlja telo. Z naturopatske- ga vidika rečemo temu tudi kalcijev oklep oziroma zaščita osebno- sti pred neizpro- sno okolico, ki terja od nas, da smo drugačni, kot smo v resnici. Bolj močni, neizprosni, elegantni, točni, iznajdljivi! Oseba se kaže čisto drugačna, kot je v resnici, ker jo neizprosna okolica prisili v to. Ko se kalcij ne vsrka pravilno v telo, pomeni, da doživljamo veliko stresa, naša glava pravi NE, naša usta izrečejo DA! Vsakodnevna fizična aktivnost, kot sta tek in hitra hoja (vsaj 20 minut), deluje protistresno in pomaga, da se fiziološki procesi ohranjajo takšni, da se kalcij pravilno vsrka v kosti. Celostna naturopatska obravnava (fizična in psihična) poskrbi za harmonizacijo najprej fi- zičnega telesa, potem duha, da se kalcij začne pravilno vgrajevati v telo. / konec www. saeka. si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 20. septembra, ob 14. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (32) Mariza Perat Lucija še pripoveduje: “Nadnaravno vzdušje, ki nas je zajelo, je bilo tako silno, da se skoraj nismo zavedali samih sebe. Še dolgo smo sklonjeni klečali in kar naprej ponavljali angelovo molitev. Božja navzočnost je v nas bila tako globoka, da si niti med seboj nismo upali o tem govoriti. Tudi naslednji dan nas je to nadnaravno vzdušje še vedno prevzemalo in je nato le po- lagoma začelo izginjati”. Omeniti je treba, da je Frančišek Angela sa- mo videl, ni ga pa slišal. Njegove besede je ponavljal, ko je slišal Lucijo in Hijacinto, ki sta jih izgovarjali za Angelom. Drugič se je Angel otrokom prikazal sredi po- letja, in sicer ob vodnjaku hiše Lucijinih staršev. Lucija, Frančišek in Hijacinta so tu počivali v senci dreves, ko se je ob njih nenadoma po- javil Angel in jih nagovoril: “Kaj delate? Molite! Presveto Jezusovo in Ma- rijino Srce imata z vami načrte usmiljenja. Nenehno darujte Najvišjemu molitve in žrtve”! Lucija je tedaj vprašala: “Kako naj se žrtvujemo”? “V vsem, kar vam je mogoče, darujte Gospo- du žrtve v spravo za grehe, s katerimi ga ljudje žalijo, in kot prošnjo za spreobrnjenje grešni- kov. Tako boste izprosili mir svoji domovini. Jaz sem njen Angel varuh, Angel Portugalske. Predvsem pa sprejmite in vdano prenašajte trpljenje, ki vam ga bo Gospod poslal”. “Te besede”, nadaljuje Lucija, “so v našo dušo prodrle kot luč, ki nam je pomagala spoznati, kdo je Bog, kako nas ljubi in kako hoče biti ljubljen. Pomagala nam je spoznati vrednost žrtev in kako so žrtve Bogu ljube, saj prav pre- ko njih spreobrača grešnike. Od tega trenutka dalje smo, kot žrtev za grešnike, ure in ure preklečali na tleh in ponavljali molitev, ki nas jo je naučil Angel”. Tretje prikazovanje je bilo jeseni istega leta. Frančišek, Lucija in Hijacinta so v skalni vo- tlini v kraju Valinhos (Dolinice), v bližini oljčnega nasada, ki je bil last Lucijinih staršev, molili rožni venec ter ponavljali An- gelovo molitev. Tedaj je Angel tretjič prišel k njim. Lucija piše: “V roki je držal kelih, nad katerim je v zraku lebdela hostija. Iz te je v kelih padlo nekaj kapelj krvi. Angel je hostijo in kelih pustil lebdeti v zraku, sam pa se je sklonil do tal in trikrat ponovil molitev: “Presveta Trojica, Oče, Sin in Sveti Duh, molim Te iz globine srca in Ti darujem predragoceno Telo in Kri, dušo in božanstvo Jezusa Kristusa, navzočega v vseh tabernakljih sveta, v zadoščenje za žalitve, bogoskrunstva in brezbrižnosti, s katerimi ga ljudje žalijo. Po neskončnem zasluženju Presvetega Srca Jezusovega in Brezmadežnega Srca Marijinega Te prosim za spreobrnjenje ubogih grešni- kov”. Lucija nato nadaljuje: “Angel je nato vstal ter znova vzel v roke ke- lih in hostijo. S hostijo je obhajal mene, iz keliha pa je dal piti Hijacinti in Frančišku. Pri tem je izgovarjal besede: “Vzemite in pijte Telo in Kri Jezusa Kristusa, ki ga nehvaležni ljudje strahotno žalijo. Za- doščujte za njihove zločine in tolažite svojega Boga”! In Angel je znova pokleknil na tla ter skupaj z nami trikrat ponovil molitev “Presveta Tro- jica... ” Nato je izginil. Prevzeti od vsega, kar smo doživeli, smo kleče, sklonjeni, obstali na mestu in neneh- no ponavljali molitve, ki jih je izgovarjal An- gel. Božja navzočnost je v nas bila tako silna in nas je v tolikšni meri prevzela, da smo bili kot izničeni. Zdelo se je, kot bi nam bila ta Navzočnost odvzela celo rabo telesnih čutil. Tudi vse delo, ki smo ga tiste dni opravljali, je prevevalo to nadnaravno občutje. Naša duša je bila kot potopljena v Boga, čutili smo globok notranji mir in notranjo srečo. Velika pa je bila tudi telesna utrujenost”. / dalje Angel miru Prejeli smo Odmev na občutene zapise naše sodelavke Suzi enjena in draga gospa Suzi Pertot! Z občudovanjem in ga- notjem prebiram, iz tedna v teden, Vaše članke v Novem glasu; vse, kar napišete, je ta- ko prisrčno, odkrito in za vse nas tudi poučno. Kolikokrat sem Vam že hotela pisati, se Vam zahvaliti za vso pozornost in ljubeznivost, ki ju vlivate v naša srca: spomini iz preteklosti nam obogatijo dneve, nam obudijo čustva, ki dremajo na dnu srca, in so v tretji življenjski fazi še dra- gocenejši. Vaš zadnji prispevek Človek in pes me je ganil do solz! Spomnil me je na mladost, na vrnitev iz šole (obiskovala sem drugi letnik klasičnega liceja) in na svojega psička Roxyja, ki me je vedno čakal pri vhodnih, vrtnih vratih! A tisti dan ga ni bilo … “Kje je Roxy? Sem vprašala. Tišina … Bolničarka, ki je stregla moje- mu bolnemu očku, je po- skrbela, da so Roxyja odpelja- li, češ da ni bil varen: od sreče, da se je moj očka vrnil iz bolnišnice, mu je namreč skakal na posteljo in se hotel z njim igrati. Bil je veliko “črno bitje”, križanec med ovčarjem in volkom, prav ka- kor Vaš! – Solze so se mi vlile; moj edini, zvesti prijatelj in varuh, ki je vse razumel, ko C mame ni bilo in je bdela vbolnišnici pri očetu, me je zotožnimi očmi gledal in mi lajšal dolge večere samote. Ti- ho je ležal ob moji pisalni mi- zi, kjer sem neskončno preva- jala grške in latinske tekste, on pa je čakal, da bi se z njim poigrala … Prav tako hudo in nerazum- ljivo mi je še danes, ko se spomnim na neki drug dogo- dek! Bilo je nekaj let pozneje; mrzel večer, pihala je burja, vračala sem se po neki konfe- renci iz Katoliškega doma (se- danjega Centra Bratuž). Moje prijateljice so se še pomudile na zakuski, jaz sem odhitela domov, očka ni bilo več! Strah me je bilo: kostanji na drevoredu 20. septembra so šumeli in njih sence so se zde- le, v vetru, prave pošasti. Te- daj se ob meni nenadoma pri- kaže pes. “Roxy” vzdihnem … Pomigal je z repkom in me spremljal do doma. Ko odkle- nem velika vrata iz kovanega železa, je nenadoma izginil! Kaj je bilo to: privid, hrepe- nenje, vizija, čudež, prikazen, otožnost? Oprostite, gospa Suzi, moji iz- povedi. Vi, tako čuteča duša, me boste morala razumeti! – Leta so minila, sem že babica dveh vnučkov: Danijel obi- skuje v Trstu slovensko sred- njo šolo, Lucija pa v Gorici osnovno slovensko šolo. – Ponovna hvala za vse Vaše prispevke. Veseli me, da za Vami capljata dva psa, za me- noj pa samo dve mucki. Prisrčen pozdrav Irenka Gorica, 15. sep. 2016 Brezplačno usposabljanje za zdravstveno in oskrbovalno nego Dežela Furlanija Julijska krajina bo 265 brezposelnim osebam omogočila brezplačno usposabljanje na področju zdravstvene in oskrbovalne nege. Ravno po osebju s tem znanjem namreč vlada največ povpraševanja. Kot je razvidno iz nedavne objave v deželnem Uradnem listu, bodo tečaje razpisali štirje pooblaščeni izobraževalni zavodi v Pordenonu, Tolmeču, Trstu in Vidmu. Vseh tečajev bo 11, financira jih Evropski socialni sklad. Udeležencem bodo tudi odšteli poldrugi evro za vsako uro tečaja. Več informacij nudijo na zavodih ENAIP v Trstu, INDAR v Vidmu, ARSAP v Pordenonu in Cramars v Tolmeču. / ARC/PV Priložnost za brezposelne Aktualno 22. septembra 2016 15 pet moram nekam z avtom v naj- bolj vročih urah. Z okni ne bo nič. To niso več tista dobra stara okna z ročnim odpiranjem, ki te niso nikoli, ampak res nikoli, pustila na cedilu. To so avtomatska okna in ravno tisto na moji, voznikovi strani, je odpovedalo. Menjava je seveda predraga in ne pride v poštev. Torej vklopim klimo. Ker me v opoldanskem času muči dremež, se odločim, da bom vozila ob glasbi. Tako vsaj zagotovo vem, da ne bom zaspala. Ko vozim, se mi namreč to rado zgodi. Kaj in koga naj sploh poslušam. Zadnja leta imam vse manj rada glasbo. Ne vem, zakaj mi je postala tuja, odvečna. Enostavno me moti pri razmišljanju. In v tišini imam najraje zvoke narave. Ptice, veter, valove, škržate, trave in listje. Po- noči pa grem neštetokrat na balkon, da prisluhnem sovam, ki se oglašajo na po- bočjih Korade in globoko spodaj ob Idri- ji. Narava pozna najlepše simfonije in piše najlepše note. Postala je tako rekoč spremljava mojih dolgih pohodov in ne- skončnega iskanja. Tokrat vseeno odprem predal s CD-ji in iščem. Dalmatinskih pesmi ne bom na- lagala. Tako daleč je morje … stisne me pri srcu, ko se spomnim modrine otokov in neba. Jaz sem v obdobju, ko sanjam o gorah. Brskam in prebiram, ne da bi se znala odločiti, ko se spomnim na pri- jateljico Dragico, ki je ravno včeraj po- slušala Šifrerja nek- je pri Ajdovščini. “Še vedno je vreden greha”, se je pošali- la, ko sem ji rekla, da se je tudi on, ta- ko kot mi vsi, zelo postaral. Na dnu predala najdem zgoščenko z vsemi Šifrerjevimi uspešnicami. Ne vem, kdaj sem jo kupila. Ko berem naslove, vidim, da je vsa moja mladost na njej. Šifrerja sem sicer pred toliko leti poslušala na kasetah, na katerih je bilo na vsaki strani največ pet pesmi. In si vedno prehitro prišel do konca. Potem si moral kaseto na novo obrniti in spet pritisniti na gumb. Med vožnjo seveda. Zdaj je lažje, ko poslušaš zgoščenko do konca, si na- vadno že prispel na cilj. Andrej Šifrer... menda v času moje mla- dosti in verjetno še danes najbolj prilju- bljen slovenski kantavtor. Tista o dobrih gostilnah, ki jih ni več, je baje celo po- narodela. Kolikokrat smo jo peli v družbi, na izletih, v avtu, v gostilnah... Kolikokrat sem jo pela sama za vola- nom, ko sem se pozno ponoči vračala domov. Vse manj je dobrih gostiln. Ti- stikrat jih je bilo vse manj …, danes jih praktično ni več. In Šifrerjeve pesmi sko- raj nihče več ne posluša, kajti, četudi bi dobre gostilne še nekje bile, nihče iz- med nas nima več denarja, da bi tja za- hajal. Šifrerja smo kot študentje enostavno oboževali. In spominjam se, da sem bila sama med pobudniki njegovega prvega koncerta v zamejstvu. Kako božansko le- po nam je zapel, kakšno razburjenje, ko smo ga pričakali na trgu Oberdan. Ro- sana in jaz sva ga šli iskat, da ga pospre- miva na prizorišče... Tako dolgo sva se potem še pogovarjali o njem, o njegovi postavni postavi, o njegovem nasmehu in pesmih, ki so nam bile tako zelo, zelo blizu. Dotlej smo sicer hodili na koncer- te Vecchionija, De Andreja, Finardija in drugih. A Andrej Šifrer je bil povsem ne- kaj drugega. On je pel v našem jeziku, o naših gostilnah, o krajih, ki so nam bili znani, o naših gorah in naših ljudeh in predvsem... o naših sanjah. Poslušam CD, ki mu ni konca. Celo moje življenje je na njem. Vsi najlepši spomini na mladost. Na tiste večere, ki so trajali do zgodnjega jutra in do začetka pouka. Na tiste večere v tistih gostil- nah, ki so bile naše in so bile, ali so se nam vsaj zdele, dobre. In pomislim na tisti tre- nutek, ko sem se sredi noči in petja spomnila zaskrbljene mame in jeznega očeta, ki sta bedela doma. A kaj, ko se je vedno našel kdo, ki ti je rekel... ostani z nami, ostani z nami do jutra. Tako kot Šifrer. Pesmi odmeva- jo od pobočij, ki že slutijo jesen, tu, nek- je med Brdi in Benečijo. Poslušam o go- rah, o državi, ki naj bi umrla, in je de- jansko pozneje, ko smo se mi že posta- rali in ostali brez sanj, tudi resnično um- rla. Poslušam in pojem zraven. Besedila znam namreč na pamet. Koliko let že ni- sem poslušala glasbe, čisto sama, med vožnjo. Ne vem, zakaj mi ni več do nje in imam raje tišino in tok svojih misli. Nekoč sem živela ob glasbi. Prebujala sem se, zaspala in delala ob njej. Da, celo v službi, ko sem pisala, sem imela, če je bilo le mogoče, prižgan radio. Mladost, glasba, noči brez konca in petje do one- moglosti. Ob glasbi sem sanjala. Ob gla- sbi sem razmišljala. Ko si mlad, si poln sanj, poln energije in poln veselja. In lju- bezni. Skoraj vse sanje so o ljubezni. In vse pesmi pojejo o njej. O neizsanjani, nedoživeti ljubezni. Take ljubezni so na- jlepše. Zdaj, ko skoraj ne verjame več vanje, zagotovo vem, da so najlepše. Neizpete, neizživete, nikoli izsanjane lju- bezni. Tiste, ki ostanejo v naših srcih, skrite nekje med žalostjo in vsakdanjo- stjo. In jih nikoli ni konca, ker se niso začele. In pridejo spet na dan, ko zavrti- mo tak star CD, kot je tale, s Šifrerjevimi popevkami. Pridejo in oživijo. Da začutiš življenje in zapoješ na ves glas, čeprav nimaš in nikoli nisi imel pravega posluha. Kolikokrat sem se vračala domov, ko se je že svitalo. Nisem bila utrujena in ni me bilo strah dneva in obveznosti v šoli. Ni me bilo strah niti staršev, za katere sem vedela, da me čakajo budni vso dol- go noč. Preveč je bilo sanj, preveč prija- teljev, preveč načrtov in pesmi. Tistih o dobrih gostilnah, kjer ostaneš do jutra. Tistih o pušeljcu in ljubezni, za katero nihče ne ve, tistih o gorah, kjer je dan daljši in se mestni hrup konča. Tako gla- sno je donela glasba, da so se tresle šipe in je bila moja mala mo- dra katrca še bolj lahka, poskočna in hitra. V ob- jemu noči, sanj, ljubezni in mladosti. Poslušam Šifrerja in se vozim med Brdi in vino- gradi. Počasi se pred ma- no zavrtijo sanje in življenje. V vsaki pesmi jih najdem. V vsakem besedilu so skrite. Spo- minov je toliko, da po- stajajo resničnost. Ah, vozila in pela bi dolgo v noč. Zapeljala bi se tja, v preteklost, ko so še bile dobre gostilne. In ko nas je bila lepa, velika družba in smo si bili res prijatelji. In še bi sanjala, ljubila, se vračala domov, ko je zunaj že jutro in je svet poln norih obljub. Sprašujem se, kje so sanje, kje so ljubez- ni, kje so prijatelji. In pesmi, glasne, neizpete. Naše. Zunaj je zgodnja jesen in prvo listje odpada. Otožnost. Otožnost v naravi, v glasbi in v mislih. Ah, to življenje, neizživeto, neizsanjano, polno pesmi, ki jih nikoli ne izpoješ do konca. A vendarle lepo. Tako lepo, da bi zapel, na ves glas, pa čeprav brez poslu- ha in brez vsakega smisla za glasbo. Suzi Pertot S Domače nogometno prvenstvo Kaj nas čaka na zelenicah soboto se bosta v Repnu v zagotovo najbolj pričakova- nem nogometnem srečan- ju sezone pri nas spoprijela Kras in Vesna. Začetek tekme je predviden ob 15.00. Računalnik se je tako poi- gral, da je slovenski derbi v elitni ligi na sporedu že v tretjem krogu prvenstva. Naše enajsterice so prve stopile v novo športno sezono 2016/2017, trenirajo namreč že od začetka avgusta, ligaška tekmovan- ja pa so se začela pred desetimi dne- vi. Poglejmo, kakšni so apetiti v ta- borih desetih slovenskih klubov, ki so razpršeni med elitno in tretjo amatersko ligo (boji v tej se pričen- jajo v nedeljo). V elitni ligi torej nastopata Kras in Vesna. V Repnu imajo novega tre- nerja, Furlana Tortola, potrdili pa so dejansko celotno lansko igralsko garnituro. Mesto ekipe bi moralo biti nekje na zgornji polovici lestvi- ce, kar je v bistvu tudi želja v kriškem društvu. Tu je ostal na klo- pi Sandrin, ki je tudi Furlan, posta- va pa je dokaj pomlajena, morda malce oslabljena. V obeh taborih bo v vsakem primeru uspešnost od- visna predvsem prav od stopnje na- predka in učinkovitosti mladincev. V promocijski ligi se bosta Juventi- na in Primorec spoprijela v derbiju 16. oktobra. V Štandrežu so tudi le- tos izjemno ambiciozni, vrnitev v elitno ligo se sicer zadnja leta zdi kot zakleta, Juventina pa velja to- krat za favorita v skupini. Pri Pri- morcu so morali zmanjšati pro- račun, postava pa je vseeno prever- jena. Cilj je miren obstanek, pono- viti lanske prelesti pa bo objektivno težko. V obeh omenjenih postavah je slovenskih nogometašev tudi le- tos zgolj za vzorec. Prva amaterska liga bo spet prven- stvo slovenskih sosedskih obračunov. Mladost je v uvodnem krogu že presenetila Sovodenjce, tu pa sta še Zarja in novinec Primorje. Prav na Prose- ku merijo ze- lo visoko in so se še dodat- no okrepili, pri Zarji so začeli neki nov ciklus, ta- ko kot pri So- vodnjah z no- vim trener- jem Luko Ci- janom. Mla- dost pa je med našimi članskimi moštvi naj- bolj “domača”, se pravi z doma vzgojenimi, doberdobskimi igral- ci. V drugi amaterski ligi je Breg po na- zadovanju menda pred sezono bolj prehodnega značaja, zasedbo so povsem prevetrili. V tretji amater- ski ligi pa po izpadu spet zastopa slovenske barve gropajsko - pa- driška Gaja, katere nogometaši bo- do pod vodstvom novega mladega trenerja – vratarja Danila Venanzija igrali predvsem sebi v zadovoljstvo. Košarkarji bodo začeli prvenstva prvega oktobra, odbojkarji, “pin- gpongaši” in hokejisti pa sredi ok- tobra. Vsi so sredi intenzivne vadbe in pripravljalnih nastopov, posve- tili pa se jim bomo v prihodnjih tednih. HC V TAKO PAČ JE! “Tako pač je”! je cinično pripomnila kole- gica pred časom, ko smo se razgovorili o tem, kako slovenski mediji poročajo o revščini v Sloveniji, sam sem namreč umir- jeno povedal, da je pretiravanje s takimi izrazi, kot je “na robu preživetja” škodljivo, kot sem dodal tudi, da je številka 700 tisoč ljudi, ki naj bi v Sloveniji živeli v revščini, pretirana. Povedal sem tudi, da je revščina, kakršna se danes prikazuje kot taka, dru- gačna od tiste, v kateri sem sam odraščal in z mano konec šestdesetih in sedemde- setih let v tedanji Jugoslaviji še vrsta dru- gih. Ne morem se strinjati s tem, da danes kot revnega ponujajo slovenski javnosti preko medijev otroka, ki v mikrofon slo- venskega radijskega kolega pove, da “on ne more na morje”. Če pomislim, kdaj smo mi, kmečki otroci, lahko šli in prvič tudi videli morje, v obdobju, ki sem ga prej omenil, bom rekel, da to zagotovo za nas ni merilo revščine. Tudi tihi prostovoljci slovenske dobrodel- ne organizacije Karitas, ki jo sam pobliže in dobro poznam, saj pomagam, kolikor morem, predvsem pa cenim njihovo tiho delo, vedo povedati, da revščina sicer je, a zraven veselo povedo, koliko pomoči so prejeli v hrani, koliko dobrega lahko nare- dijo s sredstvi, ki jih prispevajo Evropska unija, slovenska država in seveda tihi do- brotniki, ki svojega daru ne obešajo na ve- liki zvon. Pa imajo prav tisti, ki trdijo, da “sita vrana lačni ne verjame”, od nekdaj je tako in tudi danes, morda danes še bolj. Kot sam tudi dodajam, da sem vedno bolj osamljen v družbi mlajših kolegov, ki pri svojem delu nimajo niti trohice socialnega čuta, ne em- patije do na rob potisnjenih in tudi ne srčnosti, plemenitih lastnosti, ki bi morale odlikovati naše delo. Ni nujno, da se vsi kolegi strinjajo z navo- dilom svetega očeta Frančiška, ki nam, časnikarjem, ki skušamo biti kristjani, na- roča, naj gremo na obrobje, na periferijo družbe, naj damo s svojim delom in pisan- jem glas tistim, ki ga nimajo, vsem tistim, ki jim ga družba, predvsem pa vodilni v družbi, tudi mediji, odrekajo, največkrat tako, da o njih molčijo. Vseeno pa bi pričakoval, da bi nas, časnikarje in vse za- poslene v medijih, ne glede na ideološko ali kako drugo, versko ali idejno pripad- nost, pri našem delu vodila visoka etika, ki bi morala odlikovati tako laično misleče kot verne ljudi. Tisti “Tako pač je”! me je seveda zabolel, izgovorila ga je oseba, ki ga ne bi smela, poznam njeno življenjsko zgodbo, ki je polna klečečih položajev pred močnimi, če o drugem ne govorim. Zanjo, kot za vrsto njej podobnih, lahko zapišem: “Močna s šibkimi, šibka z močnimi”! Ta pogubni “Tako pač je”! je tisto, o čemer govori prijateljica Jožica Ličen, ena vodil- nih na našem koncu v okviru delovanja Karitas, ko vztrajno ponavlja, da jo danes najbolj boli tista brezbrižnost, ki je re- snična revščina današnje družbe, saj ne- nehno ponavlja, da iz prve roke pozna po- trebe slovenskih ljudi, jih poziva, naj pri- dejo po pomoč, ko jo potrebujejo, kot je tudi trdno prepričana o dobroti slovenskih ljudi. Seveda ne vseh, a vseeno! Z grenkobo opažam, kako malo nas je, ki pišemo o tem, ki opozarjamo, da smo država ljudje, da smo domovina vsi sloven- ski ljudje, da bi med nami morali vladati večja solidarnost, večja toplina, večja srčnost, zavzemanje za skupno dobro. Kot z grenkobo tudi opažam, da mlajši ljudje, pri nas in na Slovenskem!, takoj ko se do- kopljejo do stalne in varne službe, never- jetno hitro pozabijo na tiste, ki tega nima- jo, pri svojem delu pa niti z besedo nikdar ne omenijo tistih, ki jih je ta naša družba potisnila na rob. Večkrat sem bil že deležen posmeha, zmer- ljivke, da sem dinozaver, da sem nostalgik, celo besedo pesnik so zame pri nas rabili kot psovko!, da sem politično nezrel, naiv- než, da sem... in še in še, a sem še vedno prepričan, da moramo mi, časnikarji, zares stati na strani šibkih, na rob potisnjenih, da, predvsem revnih, v vseh smislih. Pred časom me je človek, ki mu pod socia- listično Jugoslavijo ni nič manjkalo, za- frknil, češ da se preveč ukvarjam s “tistimi, ki delajo namesto države in si z njimi vrh slovenske Cerkve samo briše umazano vest”, ciljal je na slovensko Karitas. Umir- jeno sem mu pojasnil, kdo je Karitas, da sam delam samo s preprostimi, poštenimi ljudmi, ki delajo v tišini, mu navedel dve imeni, Jožico Ličen in Imreta Jerebica, za katera dam roko v ogenj, predvsem pa sem mu strpno razložil, da Karitas, ki ga sam poznam in je dejansko edini resnični Ka- ritas, z “vrhom Cerkve” nima veliko opra- viti, v smislu, da so in smo Karitas prepro- sti ljudje, ki delajo, delamo, se nesebično razdajajo in jim ni nikakršna “varuška” slovenski “vrh Cerkve”, kvečjemu se v slo- venski Cerkvi prepoznavamo, prepozna- vajo, kljub njenim napakam. Pomirjeno je odvrnil, da razume to, a priznal, da sam “RKC in vsega, kar je z njo povezano”, ne prenaša. Pa pripisal je še, da se z mano “vsaj lahko pogovarja o tem, ker ga nisem takoj zabil”! In je s tem zadel bistvo težav na Sloven- skem, ki so po mojem najprej v tem, da se premalo poslušamo in premalo pogovar- jamo. Na eni strani tisti, ki bi radi danes, potem ko so zapravili državo, učili demo- kracijo, na drugi strani pa tisti, ki pod prejšnjo družbeno ureditvijo niso imeli nobene težave, morda so včasih kihnili pred partijskim sekretarjem, to ja, kaj več pa ne, ki se danes v javnosti radi samo- pašno trkajo po prsih in govorijo, kako jim je bilo hudo, drug proti drugemu, na glas, namesto da bi molčali, tako kot molčijo ti- sti, ki so se jim pod socializmom zares do- gajale krivice, ali pa tisti, ki so se modro umaknili, ko so videli, da so sami verjeli v zgrešen družbeni model. Da seveda ne omenim tistih, ki so vse imeli na razpolago pod nekdanjo Jugoslavijo, od službe do študija itd. itd. in danes javno, kot vetro- gončiči najslabše sorte, govorijo o vredno- tah demokratičnega sistema, za katerega so veliko naredili, ali pa tistih, ki danes raz- predajo, udobno, iz varnih služb in s to- plih stolčkov, kako hudo je bilo nekaterim, ko ni bilo tako lepo, kot je danes... In vsem tem je skupno eno: Niti z naj- manjšo besedo se ne spomnijo na rob po- tisnjenih, revnih, na dno slovenske družbe nasilno odvrženih ljudi, vseh tistih delav- cev, ki so jim odvzeli dostojanstvo, vseh ti- stih kmetov, ki so jim vzeli vse, jim pustili v posmeh samo zemljo, od katere ne more danes nihče živeti v Sloveniji. Niti z besedo ne omenijo vseh tistih slovenskih ljudi, ki te dni odhajajo, po štirideset in več letih delovne dobe, v penzijo s sramotno nizki- mi pokojninami, ki jim že danes jemljejo vsako upanje na dostojno preživljanje sta- rosti. In ti porazni “Tako pač je”!, ki jih je polno v naši sredini, so samo potuha takemu stanju, so resnična revščina današnjega slovenskega časa in družbe. JURIJ PALJK 27 Življenje je lepo Glasba, mladost in ljubezen Derbi Kras-Vesna oktobra 2015 Aktualno22. septembra 201616 MAJ 1991 Poglobiti razdvojenost, povečati so- vraštvo ne le v političnih vrhovih, pač pa med državljani. Drugih razlag ne vi- dim, ko se vrstijo prijave protagonistov slovenske osamosvojitve. Namesto da bi, če že ne složno, vsaj brez nepotreb- nih obračunavanj postavili četrt stolet- ja samostojne države, se bo sodišče mo- ralo ukvarjati s Krkovičem zaradi raz- streljenega helikopterja in s Kučanom, ki naj ne bi reagi- ral, ko je prišlo 15. maja 1990 povelje jugoslovanske voj- ske o zasegu orožja teritorialne obram- be. Saj bi človek še razumel, če bi prišli na dan novi dokumenti, toda četrt stoletja in na sam predvečer obletnice osamo- svojitve je tako na- gajanje, levi desni in desni levi, ne- spodobno in sra- motno. S ko- likšnim užitkom bodo o ovadbah pisali v Piccolu raz- ni Manzini, nočem niti pomisliti. Toda povrnimo se k dogajanjem izpred 25 let. Andrej Lovšin v svoji knjigi Skri- ta vojna piše: V dopoldanskih urah 23. maja je skupina iz čete protidiverzan- tskega delovanja pod poveljstvom ka- pitana Ledineka, ki je bil zadolžen za zaščito učnega centra Pekre, zajela tri pripadnike JLA, ki so opazovali učni center. Po opravljenem razgovoru, ki ga je vodil varnostni organ učnega cen- tra, kapitan Franc Pulko, in je trajal pri- bližno eno uro, so zajeti pripadniki ju- goslovanske vojske brez orožja zapustili učni center. Za prijetje je dokaj hitro iz- vedel generalmajor Mićo Delić, ki je zahteval takojšnjo izpustitev vojakov, v nasprotnem primeru je zagrozil s po- sredovanjem tankov in oklepnih tran- sporterjev. Zahteval je tudi, da se s fil- mskim trakom ali zvočnim zapisom dokaže prekršek, ki naj bi ga storili vo- jaki. Okrog 14.00 je bil učni center ob- koljen s šestimi oklepnimi transporter- ji. Razgovori so se popoldne nadaljevali na mariborski občini. Civilno prebival- stvo je blokiralo izhod vojaških vozil iz vojašnice. Delegacijo je na pogovorih vodil generalmajor Delić. Medtem je iz Zagreba prišel diverzantski odsek pod poveljstvom podpolkovnika Šupota. Med pogajanji so ugrabili poveljnika pokrajinskega štaba terito- rialne obrambe Milka Oz- meco. Republiška komisija je odločila, z namenom, da bi izenačila pogajalske po- zicije z JLA, blokiranje te- lefonske komunikacije in odklop vode in elektrike v mariborski vojašnici. Konec maja je prišlo do zamenjave v slo- venski vladi. Pod- predsednik je postal Andrej Ocvirk, repu- bliški sekretar za in- formiranje Jelko Ka- cin in republiški sekretar za fi- nance Dušan Šešok, ki je zamen- jal Marka Kranjca. Na zvezni ravni je premier Ante Marković sklical predsednike re- publiških vlad. Kazalo je, da je bil dosežen sporazum in da republi- ke ne bodo več zadrževale carin. Že naslednji dan pa je novoizvol- jeni podpredsednik vlade Ocvirk napovedal, da bo Slovenija vplačevala v zvezno blagajno le kotacijo. Dogajanje v Jugoslaviji je seveda budno spremljala Evropska skupnost. V Beograd sta pri- potovala Jacques Santer in Jacques De- lors in skušala doseči dogovor glede enotne valute, trga, obrambe in zunan- je politike. Jugoslavija bi se morala ob- vezati, da bo uveljavila standarde člo- vekovih pravic. Med krščanskimi demokrati in pred- stavniki slovenske demokratične zveze je prišlo do nesporazumov glede za- mud na gospodarskem področju. Vse skupaj pa je postalo še toliko bolj za- motano, piše Janez Janša v knjigi Pre- miki, ko je Janez Drnovšek nekako tri tedne pred osamosvojitvijo podprl pro- jekt Gligorov-Izetbegovič o nekakšni novi Jugoslaviji in s tem po mnenju mnogih izrazil stališče nasprotno od plebiscitarne volje. Drnovškova poteza je pri nekaterih levih politikih in čla- nih predsedstva poglobila dvome o pravilnosti osamosvojitvenih korakov. Največje dvome je izrazil Ciril Zlobec, ki ni odobraval nobene odločnejše po- teze, vedno je imel dvome, češ, ali ne izzivamo preveč, kakšne bodo posledi- ce, zakaj se zaletavamo, kdo bo nosil odgovornost, kaj bodo potem rekli ljudje. Takrat, še dodaja Janša, smo se spraševali, na kateri strani bomo v pri- meru, če vojaški poseg uspe, našli go- spoda Zlobca in njegovega sina Jašo, ki je v parlamentu mnogokrat tudi z žal- jivimi obtožbami nasprotoval večini korakov, ki so vzpostavljali obrambno sposobnost nastajajoče države. Podobno kot leta 1980, ko smo s pri- pravljenim kovčkom čakali napoved Titove smrti, smo bili tudi leta 1991 v stalni pripravljenosti za poročanje o do- gajanju v matici. Tržaško radijsko ured- ništvo je dnevno zalagalo vse tri vsedržavne dnev- nike s prispevki (od najmanj 10 do največ 22 ja- vljanj) in drugi te- levizijski dnevnik s prispevkoma za 13.00 in 19.45. Predsednika slo- venske vlade Pe- terleta sva s Ful- viom Molinari- jem, ki je poročal za prvi televizijski dnevnik, intervju- vala kar sredi uli- ce. Zagledala sva ga, ko se je sam, brez kakršnegakoli spremstva ali varnostne službe vračal domov. Dejal je, da bi lahko nekaj stav- kov povedal tudi v italijanščini, vendar bo kot predsednik slovenske vlade od- govarjal slovensko. Pričele so se Kacinove tiskovne konfe- rence. Stane Stanč, dolgoletni dopisnik Dela iz Beograda in družinski prijatelj moje sestre Neve, se je umaknil. Kacin je povsem omamil tuje dopisnike, ki jih sicer na prelomu med majem in ju- nijem 1991 v Ljubljani ni bilo mnogo. Zelo naglo in odločno je odgovarjal na vse pasti, ki so mu jih postavljali dopi- sniki Tanjuga, Politike in revije Nin. O dogajanju v učnem centru pri Maribo- ru ni bilo vprašanj in seveda niti odgo- vorov. / dalje Saša Rudolf natrpani baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori je bi- la v soboto, 17. septembra 2016, zvečer v sklopu letošnjega 37. Mednarodnega festivala sodobne gla- sbe Kogojevi dnevi 2016 krstna izved- ba “ljudske simfonične pesnitve” Bar- ve zelenega smaragda, ki jo je glasbe- no in vsebinsko zasnoval Avgust Ipa- vec v spomin na tiste, ki so izgubili življenje v bitkah prve svetovne vojne, katerih priča je bila Soča, naša reka čudovitih barv. Avgust Ipavec, doma iz Gorice, je slovenski skladatelj in du- hovnik- zlatomašnik, ki je štiri dese- tletja zaposlen v bolnišnici Otto Wa- gner – Spittal na Dunaju. Vse svoje življenje se posveča teologiji in glasbi. Diplomiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani in se nato l. 1966 vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani in tam končal študij kompozicije l. 1974. Za tem se je izpopolnjeval na dunajski šoli za glasbo v razredu prof. Alfreda Uhla. V njegov opus spadajo tudi ob- sežna dela, ki poleg glasbe zaobjemajo dramsko in plesno umetnost. Prav ta- ka je tudi njegova zahtevna simfo- nična pesnitev Barve zelenega smarag- da, ki jo je začel pisati l. 2008, kot je zapisala Metka Sulič v programskem listu. Vanjo je vključil simfonični or- kester, zbor, recitatorje in plesalce. Navdihnila ga je bistra Soča, saj je kot duhovnik služboval tudi v Kobaridu. Spoznal je, kako so v domačinih še živo prisotni spomini na tragične zgo- dovinske dogodke, ki so tako kruto zaznamovali dolino Soče. Skladba, ki jo je Ipavec posvetil spominu na 100- letnico prve svetovne vojne in še po- sebej padlim v septembrskih bitkah l. 1916 na Goriškem in na Sveti Gori, je zadobila dokončno obliko, ko se je njen avtor srečal z dirigentom Marja- nom Grdadolnikom. Kot pravi Su- ličeva, je skladba razdeljena na štiri de- le: prvi z naslovom Simon Gregorčič, drugi Sonce planin, tretji Žalostna pot vojakov in njihova smrt in četrti Voja- kove neveste poroka. Levji delež ima v njej seveda univerzalna moč glasbe, ki je v začetku obarvana v lirične, sve- tle tone, ki se nato umaknejo mračnejšim in preidejo v grozo vzbu- jajoče bobnenje vojnega stroja, ki je v teh krajih ob Soči prizadel toliko gorja in potoke solza. Smiselna nit skladbe se odvija ob besedilih primorskih pe- snikov, seveda predvsem Simona Gre- gorčiča, čigar misli je izredno po- doživeto z globokim, mestoma prav gromkim tonom glasu interpreti- ral gledališki igralec Pa- vle Ravnohrib, in ob iz- virnih pismih vojakov, polnih pretresljivih izpo- vedi, v katere so izlili svojo bridkost in hrepe- nenje po domu v trpki slutnji, da ga ne bodo nikdar več videli. Kot pravi sam Ipavec, mu je ta pisma v slovenščini, italijanščini, nemščini, ruščini in francoščini izročil pokojni režiser Marjan Bevk, ki ga je spodbujal pri tem delu. Glas tem smrti zapisa- nim vojakom, ki so se borili daleč od domačih krajev in svojih dragih, so rahločutno in zelo ganljivo ter še posebno presunljivo, v trenutkih, ki so odražali smrtno grozo, v kateri so se vzkliki “moj Bog” sočasno dvi- gali k nebu v raznih jezikih, so dali Žan Perko - slovenski vojak, Jernej Kuntner - avstrijski vojak, Simon Do- bravec - ruski vojak, Romeo Gre- benšek - italijanski vojak. Kot recita- tor-povezovalec je nastopal Milan Šte- fe. Božja vila je bila Sanja Rejc. Za ta dramski del je režijo podpisala drama- turginja Špela Kravogel Spela, ki od l. 2011 kot dramatur- ginja in režiserka stalno sodeluje z Uredništvom igra- nega programa Ra- dia Slovenije. Gla- sbo v vseh njenih subtilnih interpre- tacijskih odtenkih je mojstrsko izvajal Simfonični orkester RTV Slovenija pod energično in hkrati zelo občutlji- vo dirigentsko paličico dirigenta Mar- jana Grdadolnika. MePZ Adoramus, ki deluje od l. 1987 in redno sodeluje pri bogoslužjih v domači župniji sv. Ni- kolaja v Dolnjem Logatcu, in ude- leženci duhovno pevskega tedna v Soči so pod vodstvom zborovodje Pri- moža Malavašiča, ki od l. 2014 vodi mešani komorni zbor Ljubljanski ma- drigalisti, posebno ubrano, zbrano in občuteno odpeli izbrane pesmi, med katerimi so bile tudi Večerni ave, Sveta noč, Dio del cielo, Aleluja. Vojake v uniformah, vaščane, bolničarke Rdečega križa in druge like, ki so se pojavljali za orkestrom v prezbiteriju, so odigrali igralci KUD igralske skupi- ne Drežnica, ki deluje od l. 1994 in od tedaj žlahtni kulturno ponudbo na Drežniškem. Vodi jo Rina Berginc, ki je tudi vodja Folklorne skupine Pastir- ci izpod Krna, otroške skupine Po- družnične šole Drežnica. Ti so s svojo ljubkostjo popestrili in obogatili dramsko-plesne prizore te približno dvourne prireditve, pri kateri je sode- lovalo nad 100 nastopajočih. Vizualni podobi so nadzemski nadih s svojimi lahkotnimi, pomenljivimi gibi, ki so se ob koncu zlili v klic Bogu kot prošnji za odpuščanje, dale v bele tančice oblečene učenke 5. in 6. razre- da baletne šole Konservatorija za gla- sbo in balet Ljubljana, v vlogah božjih vil. Koreografijo in režijo je zasnoval Henrik Neubauer, operni režiser, ko- reograf, redni profesor na akademiji za glasbo, zraven pa še zdravnik, pu- blicist, zgodovinar opere in baleta, ki je bil prisoten v baziliki. Od l. 2007 poučuje na Višji baletni šoli Konser- vatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Na svoji 70-letni umetniški poti je ustvaril nad 80 baletnih koreografij, 80 koreografij v opernih in dramskih predstavah in mnogo drugih koreo- grafij za razne prireditve. Med drugimi nagradami je za izjemne umetniške dosežke prejel zlati red za usluge l. 2009. Njegova asistentka pri koreo- grafskem delu je bila Vesna Cestnik Tehovnik. Soorganizator tega glasbe- nega večera, ki je v poslušalcih vzbudil ničkoliko različnih občutkov, je bil Kulturni dom Nova Gorica, partner pa Mestna občina Nova Gorica, v imenu katere je pozdravil novogoriški župan Matej Arčon. Častno pokroviteljstvo je prireditvi dal predsednik RS Borut Pa- hor. Daljši nagovor je zbranim namenil ko- prski škof Bizjak, ki je med drugim de- jal: “Izvedba simfonične skladbe pri- kazuje in opeva dogajanja in doživljanja prve svetovne vojne, raz- položenja in občutja njenih poveljni- kov in bojevnikov, njhove izkušnje, njihova hrepenenja in pričakovanja, njihove bridkosti in radosti, njihove bojazni in njihovo smelost, njihovo vero, upanje in ljubezen. Kakor je ves svet v eni vasi, tako je ves svet v eni bitki. /…/ V svetem letu usmiljenja še posebej prosimo tudi za lastno pomiritev in odpuščanje, za spravo in mir med narodi”. Nanašajoč se na svetopisemske besede Ane, Sa- muelove matere, “Gospod jemlje in daje življenje, vodi v grob in dviguje iz groba”, je škof Bizjak povedal, da je tudi v prvi svetovni vojni med vsem hudim privrelo na dan tudi toliko lepih in plemenitih reči, ka- kor piše apostol Pavel: “Kjer pa se je pomnožil greh, se je še bolj pom- nožila milost … ”. Glede izbire na- slova ‘zeleni smaragd’, je škof Bizjak menil, da je zelo primeren, saj se na- naša najprej na čudovito zeleno bar- vo reke Soče, pa tudi na silovite bo- je, ki so potekali na obeh straneh ze- lene reke. “Hebrejska beseda za smaragd je ‘bareqet’, kar pomeni blisk in seveda z njim povezano ‘grmenje’, tako je tudi v soških bit- kah bojevnikom stresalo tla pod no- gami”. Med občinstvom je bilo kar nekaj uglednih osebnosti, tudi avtor dela Avgust Ipavec. Med predstavniki poli- tičnih krogov je bil tudi goriški župan Ettore Romoli. Poslušalci so zelo pozorno spremljali krstno izvedbo te nove Ipavčeve gla- sbene stvaritve in avtorja ter izvajalce stoje nagradili z zelo dolgotrajnim, to- plim ploskanjem. Iva Koršič V Osebni spomini na pot osamosvajanja Slovenije (9) Samostojni Koncert na Sveti Gori Ganljiv spomin na padle v krvavi moriji ob “hčeri planin” KOGOJEVI DNEVI Foto: David Verlic / E-fronta Generalmajor Mićo Delić Tone Krkovič