I Zenska ročna dela za pouk na ženskih učiteljiščih. Sestavila Pavla pl. Renzenberg. n. del: Pletenje. Cena v platno vezani knjigi 3 K 50 h. V Ljubljani. Ig. pl. Kl'einmayr & Fed. Bamberg. Z Z. Zenska ročna dela za pouk na ženskih učiteljiščih. (Pomožna knjiga za učiteljice.) Sestavila I* a \1 a pl« e n z e n lo e g, c. kr. učiteljica na ljubljanskem učiteljišču. II. del: Pletenje. Z 72 nariski. 3 K 10 h, trdo vezani 3 K 50 h. Cena mehko vezani V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1902. Vsebi na Pletenje. Stran Orodje. 1 Razmerje za pletenke in niti . . 2 Kako se nam je držati, kadar ple¬ temo .3 Kako nasnavljamo pletenje ... 3 1. Prosti (navadni) nasnutek 3 2. Navzkrižni nasnutek ... 5 3. Verižni nasnutek.5 4. Kako narejamo vse tri doslej popisane nasnutke s tremi nitmi 6 5. Kako pripletamo petlje . . 6 6. Kako prizankujemo petlje 6 7. Zančni nasnutek.7 Petlje.7 Kako se izdelujejo te petlje . . 8 1. Desna petlja.8 2. Leva petlja.8 3. Zasukana petlja.9 Stran 4. Skrajnja petlja.9 5. Ovita petlja.10 Kako napreduje delo pri pletenju 11 Kako privezujemo nit ob delu . 11 Kako popravljamo pogreške ... 12 a) Kako prelagamo petlje ... 12 b) Kako pobiramo izmaknjene petlje.12 c) Kako razporjemo vse delo do pogreška.13 Kako snemamo petlje.13 1. Desno snetje.14 2. Levo snetje.14 3. Desnozasukano snetje ... 14 4. Levozasukano snetje ... 14 5. Prevlečeno snetje .... 14 6. Snetje dveh petelj .... 14 Kako zazankujemo pletenje ... 16 Vzorci. Kako pletemo vzorce v vzorčnem traku.18 Skrajnji šivček.18 Vmesne vrste.18 Piketni (gosti) vzorci . . 18 A. Lakiči piketni vzorci .... 18 Vzorčni oddelek.19 Vzorci za vzorčni trak . . 19 Kako pletemo 1. vzorec na okolo . 19 Kako pletemo 2. vzorec na okolo . 19 Kako pletemo 3. vzorec na okolo . 20 Kako pletemo 4. vzorec na okolo . 20 Kako pletemo piketne vzorce po tipskih nariskih.20 Znaki pri tipskih nariskih za pi¬ ketne vzorce.21 Kako pletemo vzorce na okolo in čitamo nariske od št. 21. do vštetega št. 33.27 Diktati lahkih piketnih vzorcev . 28 Kako pletemo 1. vzorec na okolo . 28 Kako pletemo 2. vzorec na okolo . 29 Kako pletemo 3. vzorec na okolo . 30 Vzorcizarob . 30 Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem traku.31 Kako pletemo 2. vzorec v vzorčnem traku.31 Kako pletemo 3.vzorec v vzorč. traku 32 B. Težki piketni vzorci .... 32 Vzorci za vzorčni trak . . 32 Patentni vzorec.32 a) Navadni patentni vzorec . . 32 Kako pletemo navadni patentni vzorec na okolo.34 b) Dvojni patentni vzorec ... 34 Kako pletemo dvojni patentni vzorec na okolo..35 IV Vzorci, pri katerih rabimo pomožno pletenko . . Kako pletemo vzorec št. la, b in c na okolo Kita Kako pletemo 2. vzorec na okolo . Kita na tri gube Kako pletemo 3. vzorec na okolo . Madejrsko pletenje Kako pletemo 4. vzorec na okolo . Vzorci za rob Kvišku potegnjene petlje . . . Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem traku Kako pletemo 2. vzorec na okolo . Kako pletemo 3. vzorec na okolo . Vzorca, pri katerih pletemo križema dve petlji . . Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem traku Kako pletemo 2. vzorec v vzorčnem traku Kako pletemo školjke a) Ploščata školjka Kako pletemo desne petlje in na¬ predujemo v delu od leve roke proti desni, ne da bi obračali delo b) Pridvižna školjka . . . . Kako pletemo z dvema razno¬ barvnima nitma Vzorec za lovske nogavice . Kako pletemo navadni patentni vzorec z dvema raznobarvnima nitma Kako pletemo dvojni patentni vzorec z dvema raznobarvnima nitma Kako pletemo z biseri . . . . Kako pletemo zančni vbod . . . Preslegasti vzorci . . . . A. Lahki preslegasti vzorci . . . Znaki in kratice za diktate presle- gastih vzorcev Vzorci za vzorčni trak . . Kako pletemo 1. vzorec na okolo . Pavji rep Kako pletemo 2. vzorec na okolo . Kako pletemo 3. vzorec na okolo . Kako pletemo lahke preslegaste vzorce po nariskili . ... 56 Kako pletemo 4. vzorec na okolo . 57 : Kako pletemo 5. in 6. vzorec na okolo 59 Kako pletemo 7. vzorec na okolo . 60 Kako pletemo 8- vzorec na okolo . 61 Vzorcizarob 62 Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem traku 62 Kako pletemo 2. vzorec v vzorčnem traku 63 Smrečice 63 Kako pletemo 3. vzorec v vzorčnem traku 64 Kako pletemo 4. vzorec v vzorčnem traku . 64 Kako pletemo 5. vzorec v vzorčnem traku 65 Kako pletemo 6. vzorec v vzorčnem traku 66 B. Težki preslegasti vzorci ... 68 Kako razločujemo težke preslegaste vzorce od lahkih 68 Vzorci za vzorčni trak . . 68 Kako pletemo vzorce na okolo, kadar čitamo diktat vzorcev za vzorčni trak 69 Kako čitamo znake in kratice v sodih vrstah, ako pletemo na okolo in čitamo diktat ali pa narisek sodih vrst vzorčnega traku 69 Mrtvaška glava 71 Kako pletemo petero ozkih vzorcev na okolo 72 Ribja kost 72 Lestvice 72 Kako pletemo 2. vzorec na okolo . 73 Kako pletemo 3. vzorec na okolo . 73 Grahek 74 Kako pletemo 4. vzorec na okolo . 74 Kako pletemo 5. vzorec na okolo . 75 Kako pletemo 6. vzorec na okolo . 75 Kako pletemo težke preslegaste vzorce po nariskih .... 76 Kako pletemo 7. vzorec na okolo . 77 Kako pletemo 8. vzorec na okolo . 78 Stran 35 37 37 38 38 39 39 40 40 40 40 42 42 42 44 45 45 46 46 47 48 49 50 50 51 52 53 53 53 54 54 54 55 56 v Stran Kako pletemo 9. vzorec na okolo 78 Kako pletemo 10. vzorec na okolo 79 Vzorci za rob.79 Kako pletemo vzorčni trak, kadar čitamo diktat vzorcev za rob.79 Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem traku.80 Škofje kapice.80 Kako pletemo 2. vzorec v vzorčnem traku . ..80 Kako pletemo 3. vzorec v vzorčnem traku.81 Kako pletemo 4. vzorec v vzorčnem traku.83 Kako pletemo 5. vzorec v vzorčnem traku . 86 Kako pletemo 6. vzorec v vzorčnem traku.88 Kako pletemo 7. vzorec v vzorčnem traku.90 Čipke in 1. Čipke.100 1. čipka.100 2. čipka.101 3. čipka.101 4. čipka.101 5. čipka.102 6. čipka.102 7. čipka.103 8. čipka.104 9. čipka.105 10. čipka.108 Kako pletemo rogljičke na zobati krajec spletenih čipek . . 110 Gosti rogljički.110 Zančni rogljički.110 2. Vstavki.111 1. vstavek.111 Geometr: Kvadrat.131 Pravokotnik. . 133 Trikotnik.133 Sesterokotnik.134 Osmerokotnik.134 Krog . 135 Stran Kako pletemo 8. vzorec v vzorčnem traku.91 Kako pletemo 9. vzorec v vzorčnem traku.92 Lujizin rob.92 Kako pletemo 10. vzorec v vzorč¬ nem traku.92 Kako pretvarjamo lahke presle- gaste vzorce v težke . . 93 Opazke za posamezne lahke preslegaste vzorce ... 93 Vzorci za vzorčni trak .... 93 Vzorci za rob.93 Kako pretvarjamo težke presle¬ gaste vzorce v lahke . . 94 Opazke za posamezne težke preslegaste vzorce ... 95 Vzorci za vzorčni trak .... 95 Vzorci za rob.95 Kako pletemo preslegaste vzorce in čitamo tipske nariske s križci 96 vstavki. 2. vstavek.111 3. vstavek.113 4. vstavek.114 5. vstavek.115 Kako pletemo čipke in vstavke po klekljanih čipkah in vstavkih Krivinice z mizico.117 Krivinice s preslegasto mizico na piketni podlagi.120 Gosenice.121 Preslegaste gosenice na piketni podlagi.123 Kačiča («rajdovke») .... 124 Kako pletemo čipke in vstavke po kvačkanih vzorcih . . . 125 Resice.129 jski liki. Romb.135 Kako sestavljamo ogle za vstavke in čipke.135 Geometrijski liki in drugi vzorci za odeje . . 142 Prvi kvadrat.142 VI VII Stran Stran Kako mašimo nogavice .... 223 I Navadno mašenje 224 Kako si pripravimo luknjo za Mašenje s petljami 225 mašenje 223 Dodatek. Kako pletemo rokavice .... 229 Kolenica 234 Polrokavica 229 Slovensko-nemški slovarček . . 236 Rokavica s prsti 231 Nemško-slovenski slovarček . . 241 Pletenje. Orodje. Za pletenje rabimo nit in po 2, 4 ali po 5 igel. Pletilne igle (pletenke) so jeklene, pa tudi lesene in koščene. Navadne pletenke so enakomerno debele, na obeh konceh polagoma tanjše in nekoliko šiljaste. Pletenke ne smejo biti ne pre- šiljaste, ne pretope. Po dolgosti jih razvrščujemo na kratke (20 cm dolge) in na dolge (22 cm dolge). Dobivajo se pa tudi prav dolge igle, ki so šiljaste le na enem koncu in imajo na drugem koncu glavico (kroglico). S takimi pletenkami izdelujemo prav široke jopice, vstavke i. t. d. Glede debelosti so navadne jeklene pletenke razvrščene po številih. Najtanjše pletenke imajo število 10; debelost raste po številih 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1, 0, 2/0, 3/0, 4/0, 5/0, 6/0, 7/0, 8/0, 10/0, 12/0; najdebelejše pletenke imajo število 12/0. Prav dolge pletenke so po navadi tanje uvrščene; število 1 navadne pletenke se ujema s številom 0 prav dolgih pletenk. Ta števila pa niso zanesljiva. Najboljše so angleške pletenke, ker jso narejene iz finega jekla; take pletenke se v delu ne krive. Za pletenje se rabi taka-le nit: pavola (bombaž), prejica (za kvačkanje), sukanec, volna in svila. * 1 Največ pletemo s pavolo in s sukancem; s prejico pletemo večinoma vzorce. Nit ne bodi preveč zasukana, da ni pletenina pretrda. Da so pletenke in nit v pravem razmerju, rabimo navadno spodaj navedena števila niti in igel. Najhitreje pa se prepričamo, katera nit in katera igla se najbolj ujemata, ako prebodemo precej močen papir z iglo. Pletilka, ki plete trdo, naj si izvoli ono nit, ki teče rahlo skozi luknjico. Nasprotno pa preskočimo eno do dve stopnji spodaj navedenega razmerja. Tako bi si izvolili n. pr. za belo pavolo števila 16., pletenke števila 2. ali 3. namesto števila 1. 1 Vse te tvarine so popisane v knjigi: »Kvačkanje«. P. pl. Kenzenberg, Pletenje, II. del. 1 2 Razmerje za pletenke in niti. Debelejše pletenke rabimo pri jako debeli pavoli ali pa pri volni za odeje. Po tem razmerju izbiramo pletenke in niti za šolske deklice, ker te navadno pleto nekoliko trdo. Tudi po izdelku, ki ga hočemo plesti, se ravnajo pletenke. Navedeno razmerje je sestavljeno za goste vzorce, nogavice i. t. d.; za preslegaste vzorce pa radi preskočimo eno do dve stopnji. Za prožne volnene rute in podobne reči rabimo drobno nit in prav debele pletenke. 3 Kako se nam je držati, kadar pletemo. Obe gorenji lehti držimo do komolca prav tako mirno kakor pri kvačkanju; spodnji lehti se nekoliko gibljeta in se držita ob životu. Največ pregibljemo v roki sklep in prste. Glavo držimo kvišku, delo pa tako, da ni preblizu života in ne predaleč od njega. V vsaki roki držimo po eno pletenko; obe igli sta enako daleč od života in visita nekoliko navzdol. Palec in sredinec leve roke držita iglo konec prstov, in sicer pičel centimeter pod konico. Kazalec stoji kvišku, ker teče okolo njega nit, ki pletemo ž njo. Prstanec in mezinec ležita na igli, da jo tudi nekoliko držita. Desna roka drži iglo z vsemi petimi prsti. Palec in kazalec držita iglo tudi pičel centimeter pod konico, in ostali trije prstje leže na igli, da jo držimo trdneje. Nit se ob vij e prav tako okolo kazalca leve roke kakor pri kvačkanju. V laških deželah sicer obvijajo kazalec desne roke z nitjo in devajo nit ob delu pred petljo ter časih naslanjajo iglo na život, ali to v naših deželah ni kaj znano. Prve pletenke so bile zaokrožene ter so imele ključico na enem koncu; sedaj pa ne rabimo več takih igel. Pleteno delo ne bodi ni prerahlo ni pretrdo; vse petlje naj bodo enako velike in prožne. Kako nasnavljamo pletenje. Kako ob vijemo nit za prvo petljo, to smo povedali pri kvačkanju. Pri pletenju ni dovolj, da imamo na igli le eno petljo, nego navadno rabimo na vsaki igli po več petelj. Nasnavljamo si jih na več načinov. 1. Prosti (navadni) nasnutek. Za vsako iglo odmerimo tolik konec, kolikor je igla dolga, nekaj še dodamo, da obvijemo levo roko in nje kazalec prav tako kakor pri kvačkanju. Paziti nam je, da teče dolgi konec okolo kazalca, iz kratkega konca pa si naredimo zanko okolo palca leve roke, in sicer tudi prav tako kakor pri kvačkanju. (Glej narisek št. 1.) Tudi prvo petljo si nasnujemo še prav tako Narisek št. 1. 1* 4 Narisek št. 3. kakor pri kvačkanju, in sicer tako-le: Z desno roko primemo iglo in jo vbodemo v zanko nad palcem leve roke (od spodaj navzgor), nato ovijemo nit, tekočo s kazalca, tako okolo igle, da položimo iglo na nit. (Glej narisek št. 2.) Potem potegnemo nit proti sebi in pri tem nekoliko naklonimo palec. (Glej narisek št. 3.) Sedaj potegnemo palec iz zanke in jo zategnemo tako, da vtaknemo palec med obe niti, tekoči k igli proti desni roki; po¬ tem ga potegnemo proti sebi, da se naredi vozel pod iglo. (Glej narisek št. 4.) Kratki konec pa držimo vedno s srednjim in četrtim prstom leve roke. Prihodnje petlje si nasnujemo tako-le: Palec leve roke stoji kvišku, nit (tekoča od ravnokar nasnovane petlje) ga obvije — od notranje strani proti zunanji — ta nit tvori doslej še odprto zanko in ima dva dela: zadnji, ki teče od petlje k palcu, in sprednji, ki teče od palca med tretji in četrti prst. (Glej narisek št. 4.) * Sedaj vtaknemo iglo v zanko pri palcu pod sprednji del od spodaj navzgor. (Narisek št. 5.) Nato ovijemo nit, tekočo s kazalca, kakor pri prvi petlji in jo prevedemo skozi zanko proti sebi; palec zopet nekoliko naklonimo, ga potegnemo iz zanke in le-to zopet za¬ tegnemo prav tako kakor pri prvi petlji; tudi palec zopet vzdignemo in nato na¬ daljujemo delo od znaka *, dokler nimamo toliko petelj, kolikor jih želimo. Tega nasnutka se navadijo otroci naj lože. Ker pa radi nasnavljajo pretrdo, je pripravneje, da uporabljajo dve igli; ako pleto prvikrat črez nasnutek, si eno iglo potegnejo iz petelj in puste v delu le eno. Narisek št. 5. o 2. Navzkrižni nasnutek. Prvo petljo si nasnujemo prav tako J\ kakor pri navadnem nasnutku. Za drugo petljo vtaknemo iglo pod obe niti tiste zanke, / . 1 ki leži nad palcem. Položivši iglo na zadnjo j nit, jo vtaknemo v zanko od zgoraj navzdol / in obenem potegnemo zadnjo nit izpod ,/ sprednje niti proti sebi. (Glej strelico pri \ palcu v narisku št. 6.) Nato ovijemo nit • ? / — tekočo s kazalca — okolo igle tako, da " 7 ' položimo iglo na to nit proti sebi, kakor Narisek št. 6. kaže strelica pri kazalcu. Naposled potegnemo iglo zopet skozi zanko na palcu tako, da prevedemo iglo proti sebi izpod prav tega dela zanko kakor v začetku. Obenem palec nekoliko naklonimo. Zadnjič potegnemo palec iz zanke in zategnemo zanko kakor po navadi. Navzkrižni nasnutek se nam vidi tako, kakor bi bili na desni strani dve vrsti desnospletenih petelj, pri navadnem nasnutku se pa vidi le ena vrsta; na narobni strani sta oba nasnutka popolnoma enaka. Navzkrižni nasnutek je trdnejši od navadnega. 3. Verižni nasnutek. Prvo petljo si nasnujemo kakor po navadi. Ko zategnemo zanko, pa vtaknemo palec med obe niti, tekoči k prvi petlji, na drug način, in sicer tako-le: Palec vtaknemo pod sprednji, kratki konec od desnice proti levici tako, da teče kratki konec črez palec od zunanje strani proti notranji. Glej, kako teče nit okolo palca v narisku št. 7. Potem vtaknemo pletenko v zanko od zgoraj navzdol pod notranji del zanke, Narisek št. 7. ovijemo nit (tekočo s kazalca) proti sebi, kakor kaže strelica narisku št. 7., in prevedemo nit izpod zadnjega dela skozi zanko navzgor; naposled potegnemo palec iz zanke in jo zategnemo. Pri tej petlji pa vtaknemo palec tako med obe niti kakor pri prvem nasnutku (od leve proti desni roki); glej narisek št. 4. Naslednje petlje si nasnavljamo tako, da vbadamo iglo in za- tezujemo zanke enkrat po narisku št. 4. in enkrat po narisku št. 7. Pri tem nasnutku se nam narode pod iglo prav lepe, verižici podobne zanke. 6 4. Kako narejamo vse tri doslej popisane nasnutke s tremi nitmi. Odmerimo si trikrat predolg konec niti in si ga preganemo dvakrat tako, da imamo zaželeno dolgost iz trikratno tekoče niti. Prvo petljo izvedemo tako, da prevedemo enotno nit z iglo izpod prve zgibe. Na desni pletenki se naredi ena zanka; to zanko držimo z desno roko. Sedaj ob vijemo palec leve roke s trojno nitjo, kazalec pa z enotnim dolgim koncem. Nadalje si nasnavljamo petlje po enem navedenih nasnutkov. Pri tem načinu se nam narede pod iglo prav lepe, debele zanke; tak nasnutek je prav močen. 5. Kako pripletamo petlje. \ Odmerimo si le tolik konec, kolikršnega rabimo za prvo petljo. Nasnujemo si eno " petljo črez dve pletenki, primemo z vsako roko po eno pletenko, ovijemo s kazalca /kjr tekočo nit z desno pletenko proti sebi in \ prevedemo pletenko skozi prvo petljo. Na Narisek št. 8. vsaki pletenki imamo sedaj po eno petljo. * Levo iglo vbodemo v desno petljo tako, da primemo sprednji del petlje od desnice proti levici (glej strelico) — sedaj tičita obe igli v eni petlji. Potem zopet ovijemo nit z desno pletenko proti sebi in prevedemo desno iglo skozi levo petljo. * Na levi igli imamo sedaj dve petlji, na desni pa eno. Tako se nam je naredila na desni igli nova petlja, ki jo zopet preložimo. Tako pletemo od znaka * do znaka * dalje, dokler nimamo toliko petelj, kolikor jih želimo. Zadnjo petljo preložimo od desne pletenke na levo kar tako, da vbodemo levo pletenko v desno petljo kakor po navadi in da desno pletenko potegnemo iz petlje. Ta nasnutek rabimo pri ženskih nogavicah, ako si nasnujemo dvojne zobce. (Glej poglavje: Kako pletemo nogavice.) 6. Kako prizankujemo petlja. Tudi tukaj si odmerimo le tolik konec, kolikršnega rabimo za prvo petljo, in jo nasnujemo kakor po navadi. Sedaj spustimo nit s kazalca in * vtaknemo kazalec leve roke pod to nitjo proti sebi ter držimo dolgi konec s tretjim, četrtim in petim prstom leve roke, kazalec pa vzdignemo. Pletenko imamo v desni roki in jo vtaknemo navzgor pod sprednji konec, to je pod onega, ki teče pod tretjim, četrtim in petim prstom. Narisek št. 9. 7 Obenem se nam napravi zanka na igli in okolo kazalca. Kazalec potegnemo iz zanke in le-to zategnemo. Ta zanka je sedaj na igli. Od znaka * ponavljamo delo, dokler nimamo na igli dovolj zank. Ta nasnutek rabimo le pri težkih preslegastih vzorcih. Za samo¬ stojen nasnutek ga ne moremo uporabljati, ker se delajo na igli le zanke, ne pa petlje. Petlje prizankujemo tudi lahko tako, da vtaknemo kazalec leve roke od sebe pod nit in naklonimo kazalec proti sebi. Iglo vtaknemo pod oni konec, ki leži za kazalcem; tudi ta konec teče proti tretjemu, četrtemu in petemu prstu. Vse drugo se dela tako kakor prej. Tudi lahko prizankujemo enkrat po prvem in enkrat po drugem načinu; tako se nam naredi pod iglo verižica. Kadar smo nasnovali več petelj, nam tvorijo posamezne petlje zanke, v katerih tiči nasnovalna pletenka; nasnovalna nit pa visi ob desni roki. Oni del teh zank, ki je sedaj obrnjen proti delavki, je sprednji del nasnutkov, oni pa, ki je obrnjen od nje, je zadnji del petlje nasnutkove. 7. Zančni nasnutek. Nasnujemo si 3 petlje kakor po navadi. Obrnemo delo in pletemo: 1 ovito petljo (to je enkrat ovijemo nit na iglo) — ovoj držimo s palcem desne roke, da se zanka ne izmakne — iz dveh sosednjih petelj pletemo 1 levo petljo (torej levo snamemo), zadnjo petljo pletemo desno. Obrnemo zopet delo in pletemo to vrsto prav tako kakor prvo. V nastopnih vrstah pletemo desno petljo iz ovite petlje. V sredi se naredi vrvica, na vsaki strani vrvice pa se narede zanke. Te zanke lahko naberemo na pletenko tako kakor navadne petlje. Ta nasnutek radi uporabljamo za čipke, ki so spletene po- dolgomaJ: (Poglej 9. in 10. čipko.) Petlje. Teh je pet: 1. desna petlja, 2. leva petlja, 3. zasukana petlja, 4. skrajnja petlja, 5. ovita petlja. 8 Kako se izdelujejo te petlje. 1. Desna petlja. Narisek št. 10. Najprej nam je omeniti, da imamo seveda na levi igli že nekaj petelj nasnovanih. Desno petljo iz¬ delamo tako-le: Desno iglo vbodemo v prvo petljo na levi igli od leve proti desni (od sebe) pod sprednji del te petlje, potem ovijemo nit proti sebi, jo zopet prevedemo proti sebi skozi petljo in potegnemo levo iglo iz te petlje. Tako nadaljujemo delo; na desni igli nam naraščajo petlje, na levi jih je pa vsakokrat manj. Na desni strani tvori desna petlja stoječe, na levi pa vodoravno ležeče zanke. 2. Leva petlja. Narisek št. 11. To izdelamo tako¬ le: Nit položimo na levo iglo, desno iglo vbodemo v prvo petljo na levi igli od desne proti levi (proti sebi), nato ovijemo nit proti sebi, jo prevedemo skozi petljo od sebe in na¬ posled potegnemo levo iglo iz te petlje. Na desni strani ima ta petlja vodoravno ležeče, na levi strani pa stoječe zanke. Na narobni strani tvorijo torej leve petlje desne petlje ; desne petlje pa na narobni strani zopet leve petlje. Raditega lahko pletemo vzorce na desni ali na narobni strani dela, ker se to v delu prav nič ne pozna; pri kvačkanem delu pa kaj takega ni mogoče, ker se vidi prav dobro, na kateri strani smo delali. y 3. Zasukana petlja. Razločujemo a) desnozasukano, b) levozasukano petljo. Desnozasukano pet¬ ij o izdelamo tako-le: Desno iglo vbodemo v prvo petljo na levi igli od desne proti levi (od sebe, proti narobni strani), nato ovijemo nit in jo prevedemo skozi to petljo; naposled spustimo petljo z leve igle kakor po navadi. Levozasukano petljo izdelamo tako-le: Najprej si položimo nit na levo iglo (kakor pri levi petlji), obenem si raztegnemo prvo petljo na levi igli z desno pletenko, da je petlja nekoliko večja, to pa le zato, da potem lože pletemo. Nato vtaknemo desno pletenko za za d n j i del petlje, jo vbodemo v petljo (na na¬ robni strani) od leve roke proti sebi in izvedemo levo petljo kakor po navadi. Pri desnozasukani petlji Narisek št. 12. Narisek št. 13. ležita zanki na desni strani križema, pri levozasukani petlji pa se vidita prav te dve zasukani zanki na narobni strani dela. Zasukane petlje uporabljamo pri vzorcih; levozasukano petljo le takrat, kadar pletemo na levi strani in bi radi imeli desnozasukano petljo na desni strani vzorca. 4. Skrajnja petlja. To lahko izdelujemo na dva načina. a) Ko smo s pl e tj i vse petlje ene vrste do konca (in sicer desno ali levo), obrnemo delo in preložimo prvo petljo na prazno pletenko (ne da bi spletli petljo). Ako pričnemo desno vrsto, vbodemo prazno pletenko v prvo petljo prav tako kakor za navadno desno petljo; nit teče na narobni strani dela. 10 Ako pa pričnemo levo vrsto, položimo nit prvič proti sebi (to je proti levim petljam); to nit držimo z levim palcem, da nam ne ovira dela. Desno pletenko vbodemo v prvo petljo tako kakor za desnozasukano petljo (glej narisek št. 14.) in potegnemo levo pletenko iz te petlje, ne da bi jo bili spletli. Nato nadalju¬ jemo delo kakor po navadi. b) Vse petlje ene igle spletemo razen zadnje petlje; v zadnjo petljo na levi igli vbodemo desno iglo prav tako kakor za levo petljo, tudi nit si položimo prav tako pred levo iglo kakor pri levi petlji. Te petlje še ne smemo splesti. Potem obrnemo delo, desna in leva igla ostaneta v petlji; sedaj spletemo to petljo tako kakor desno¬ zasukano petljo. Skrajnja petlja nam tvori na krajcu lepo verižico, in sicer seza ena skrajnja petlja črez dve vrsti petelj. Skrajnjo petljo uporabljamo pri vzorcih, da se nam narejajo lepi krajci; rabimo jo pa tudi za to, da lože nabiramo petlje ob krajcih, n. pr. pri peti. Pletemo tudi dvojno skrajnjo petljo, ta je popisana v poznejšem oddelku: Kako pletemo jopice. Vidiš jo v narisku št. 50. 5. Ovita petlja. To petljo izdelamo tako, da ovijemo nit z iglo proti sebi. Na igli se naredi zanka, ki se ne da uporabljati samostojno. Rabimo jo pri preslegastih vzorcih sredi drugih petelj. 11 Po navadi iz¬ vedemo iz ovite petlje eno izmed že navedenih petelj, in sicer takrat, kadar pletemo črez to vrsto. Ovijemo nit tudi lahko dvakrat, trikrat ali še več¬ krat. Takrat nare¬ dimo iz vsake ovite petlje eno vzorčno petljo. Paziti nam Narisek št. 16. je, da ne spletemo v drugi vrsti iz vseh stičnih ovojev zaporedoma desnih ali levih petelj, ker se takoj vse petlje razporjejo. Navadno pletemo en ovoj desno in enega levo, in to nadalje, kolikor je stičnih ovojev. Ako spletemo iz vsakega ovoja po eno zasukano petljo, se nam te petlje tudi ne razporjejo. Ker nam ovite petlje širijo vzorčne vrste, moramo v vzorcih tudi snemati toliko petelj, kolikor smo spletli ovitih petelj. Snemamo pa ali takoj v vzorčni vrsti ali pa na narobni strani; to se ravna po vzorcu, ki ga pletemo. To še omenimo pri vzorcih. Kako napreduje delo pri pletenju. Za pletenje rabimo nit in vsaj 2 pletenki; ako pletemo na okolo (n. pr. nogavico), pa rabimo 4 ali 5 pletenk; pletemo pa vendarle z dvema pletenkama, in sicer držimo v levi roki ono pletenko, na kateri imamo že nekaj začetnih petelj, v desni roki pa držimo prazno pletenko. Ob pletenju prehajajo petlje z leve pletenke na desno. Kako privezujemo nit ob delu. Z vozlom ne smemo privezovati niti, ako se nam utrga ali pa če poide. Navadno si položimo novi in stari konček križema in spletemo nekaj petelj z dvojno nitjo; ostala končka visita na levi strani dela. Lepše, a bolj zamudno je, če si razkoljemo zadnji konec stare m nove niti (vsako na pol) in položimo razklana konca križema. Potem zasučemo ta konca v vrvico in spletemo ž njo nekaj petelj, lako privezujemo nit ]e pri prav tanki pletenini. 12 Kako popravljamo pogreške. Pri pletenju se nam kaj lahko narejajo razni pogreški: ali se nam razkolje nit, ali se izmakne ena petlja, ali spletemo eno petljo preveč, ali pa se zmotimo v vzorcu i. t. d. Vse te pogreške popravljamo na tri načine: a) preložimo in razporjemo petlje do pogreška, b) poberemo izmaknjeno petljo, c) razporjemo vse petlje do pogreška. Po točkah a in b popravljamo takrat, kadar smo pogrešek kmalu zapazili; ako smo pa že spletli precejšnji kos črez pogrešek, ga popravimo po točki c. a) Kako prelagamo petlje. Levo iglo vbodemo pod prvo petljo na desni igli (to je v ravnokar spleteno petljo) od leve proti desni in potegnemo desno iglo iz petlje. Pri tem se nam razporje prva petlja te vrste, in petlja prejšnje vrste leže na levo iglo. Tako prelagamo petlje do pogreška. b) Kako pobiramo izmaknjene petlje. Narisek št. 17. Desno petljj o naj- lože poberemo tako, da vtaknemo 'najprej desno iglo (proti sebi) v iz¬ maknjeno petljo in to petljo preložimo na levo iglo. Desni del zanke je nad iglo (kakor sploh pri desni petlji); razprane vodoravne niti so za iz¬ maknjeno petljo. Sedaj vbodemo desno iglo (proti sebi) pod tisto vodoravno nitko, ki je najbolj spodaj, in preložimo to nit na levo iglo, potem vbodemo desno iglo v izmaknjeno petljo (zopet proti sebi) in prevedemo vodoravno nit skozi izmaknjeno petljo. (Glej narisek št. 17.). Tako pobiramo izmaknjene petlje navpično do vrha; naposled zanke lepo raztegnemo, da se ne vidi, kje smo pobirali petlje. Levo petljo poberemo tako, da vtaknemo desno iglo v iz¬ maknjeno petljo (proti sebi) in preložimo to petljo na levo iglo. Desno iglo vbodemo pod vodoravno nit, ki je najbolj spodaj (proti 13 sebi) in preložimo to nit na levo iglo, vse kakor prej pri desni petlji. Nato si s palcem leve roke in z desno iglo pomaknemo to nit še črez izmaknjeno petljo tako, da je petlja bliže pri desni roki nego nit, potem vbodemo desno iglo v petljo tako, kakor bi jo levo spletli, in pre¬ vedemo nit skozi petljo prav tako kakor pri levi petlji. Tudi tukaj pobiramo Narisek št. 18. petlje do vrha in razteg¬ nemo zanke, da se poprava ne pozna. Zasukano petljo pa poberemo tako, da si najprej zasučemo izmaknjeno petljo in potem nadaljujemo delo kakor pri desni, oziroma levi petlji. c) Kako razporjemo vse delo do pogreška. To se vrši na dva načina: a) Vse igle potegnemo iz petelj, razporjemo petlje in jih iznova naberemo, da nadaljujemo delo. Tako razporjemo delo od vrha proti dnu, nasprotno (od dna proti vrhu) pa razporjemo delo le takrat, kadar smo spletli na okolo, n. pr. nogavico, in sicer zgolj desne ali zgolj leve petlje brez šivčka in brez snetja. b) Večkrat nam je treba razprati le one petlje, ki leže vrhu pogreška. To storimo tako, da spustimo vrhovno petljo z igle in nategnemo delo tako, da se razporje najprej ta petlja, potem še tista, ki leži pod njo, i. t. d. do pogreška. Sedaj popravimo pogrešek in poberemo petlje zopet do vrha, kakor je navedeno pri prejšnji točki b. Kako snemamo petlje. Med delom je-večkrat neizogibno treba, da poožimo delo za eno ali tudi za več petelj, n. pr. pri nogavicah, pri vzorcih i. t. d. To delamo tako, da spletemo., dve petlji ali tri vse obenem, da se nam naredi iz teh petelj le ena petlja; takrat petlje snemamo. Razločujemo: 1. desno snetje, 2. levo snetje, 3. desnozasukano snetje, 4. levozasukano snetje, 5. prevlečeno snetje in 6. snetje dveh petelj. 14 Razna snetja rabimo prav pogostoma pri preslegastih vzorčili; ker pa mnogokrat pletemo vzorčne vrste ne samo na desni, temveč tudi na levi strani dela, je dobro, da vemo, katero snetje naj naredimo, da legajo snete petlje pravilno. Pri vseh snetjih od točke 1. do 5. se nam pomanjša le 1 petlja, pri snetju točke 6. pa izgubimo 2 petlji. V diktatih pravimo za prvo snetje: «2 petlji snamemo«, za drugo pa: «3 petlje snamemo«. 1. Desno snetje. Pri tem spletemo 2 petlji obenem tako, da nastane 1 desna petlja. Tukaj ležita sneti petlji proti desni roki. 2. Levo snetje. Pri tem spletemo 2 petlji tako, da nastane 1 leva petlja. Tako snemamo, ako pletemo na levi strani dela, hočemo pa, da leži snetje na desni strani dela proti desni roki (kakor pri točki L). 3. Desnozasukano snetje. 2 petlji spletemo obenem tako, da nastane 1 desnozasukana petlja. Tukaj ležita sneti petlji proti levi roki. 4. Levozasukano snetje. 2 petlji spletemo obenem tako, da nastane L levozasukana petlja. Ker pa tako ne pletemo nič kaj lahko, si poprej nekoliko nategnemo te 2 petlji. Tako snemamo, ako pletemo na levi strani dela, hočemo pa, da leži snetje na desni strani dela proti levi roki (kakor pri desnozasukanem in pri prevlečenem snetju). 5. Prevlečeno snetje. Od leve igle si preložimo eno petljo na desno iglo (ne da bi jo bili spletli); iglo vbodemo prav tako, kakor če desno pletemo. Nato spletemo sosednjo petljo desno in potegnemo prvo petljo črez drugo tako, da imamo na desni igli le 1 desno petljo. Sneti petlji ležita proti levi roki. 6. Snetje dveh petelj. To snetje se vrši na pet načinov. a) 3 petlje spletemo obenem tako, da nastane 1 leva petlja. Pri tem snetju leži vrhovna petlja na narobni strani dela proti desni roki; to snetje je naj hitrejše. b) 3 petlje spletemo obenem tako, da nastane 1 desna petlja. Pri tem snetju leži vrhovna petlja proti desni roki. c) Od leve igle si eno petljo preložimo na desno iglo, vbodemo prav tako, kakor če desno pletemo, sosednji dve petlji desno snamemo in potegnemo prvo preloženo petljo črez sedaj nastalo petljo, da nam ostane na desni igli le 1 petlja. Pri tem snetju leži desna petlja na levi petlji, srednje petlje pa skoraj ni videti. Delo se vrši še hitreje, pa je tudi manj lepo, da 3 petlje snamemo desnozasukano. 15 Ako pletemo na levi strani dela, pa bi radi, da se nam naredi snetje točke c na desni strani, tedaj snemamo tako-le: Prvo in drugo petljo snamemo levo; sedaj vbodemo levo iglo v ravnokar nastalo petljo (nastala je od snetja) — nit naj leži pred delom — desno iglo potegnemo iz petlje in s to iglo potegnemo tretjo petljo (na videz je ta sedaj druga petlja leve igle) črez sneto petljo. Tudi tukaj bodi nit pred iglama; vbodli smo desno iglo od desne proti levi. Sneta petlja je še na levi igli, to si preložimo na desno iglo, in snetje je dovršeno. Delo se vrši hitreje, pa je manj lepo, da 3 petlje snamemo levozasukano. d) Prvi dve petlji snamemo prevlečeno, sedaj vbodemo levo iglo v ravnokar nastalo petljo od leve proti desni (nastala je od snetja) — nit naj leži za delom kakor po navadi — desno iglo po¬ tegnemo iz petlje in s to iglo potegnemo tretjo petljo (na videz je to druga petlja na levi igli) tako črez sneto petljo, kakor če pletemo snetje točke c na narobni strani; tudi preložimo sneto petljo prav tako na desno iglo kakor pri prejšnjem snetju; nit pa ostane vedno za delom. Pri tem snetju leži leva petlja nad desno, in srednje petlje tudi tukaj skoraj ni videti. Ako pletemo na levi strani dela, pa bi radi, da se nam naredi snetje točke d na desni strani, snemamo tako-le: Prvo petljo si preložimo na desno iglo tako kakor za levo petljo (nit je pred delom) — ne da bi bili to petljo spletli — drugo in tretjo petljo snamemo levozasukano in nit dobro zategnemo; sedaj vbodemo levo iglo v prvo (prej preloženo) petljo od leve proti desni in nato prevedemo sneto petljo skozi prvo. Naposled potegnemo levo iglo iz petlje, in snetje je dodelano. e) Srednjo petljo si preložimo na pomožno (kratko) iglo — ta igla leži pred delom — prvo in tretjo petljo snamemo desno, in slednjič potegnemo srednjo petljo črez obe sneti petlji. (Ako pazimo, da se nam srednja petlja ne razporje, lahko rabimo za vse to tudi le dve pletenki.) Ako pletemo na narobni strani dela, pa bi radi, da se nam naredi snetje točke e na desni strani, snemamo tako-le: Srednjo petljo si preložimo na pomožno (kratko) iglo — ta igla leži za delom — prvo in tretjo petljo snamemo levo, naposled prevedemo sneto petljo skozi srednjo ..petljo tako, da imamo na desni igli le 1 petljo. Tudi na narobni strani lahko snemamo brez pomožne igle, ako pazimo, da se ne izmakne srednja petlja. Snetje točke e — bodisi "a desni ali na levi strani dela — je jako zamudno; rajši snemamo ako le mogoče — po točkah c in d. 16 Kako zazankujemo pletenje. Pletenja ne moremo dokončati, kjerkoli hočemo, nego dokončati moramo vse petlje, ki jih imamo še na iglah, sicer bi se nam delo razpralo. Pletenje zazankujemo na dva načina: Narisek št. 19. a) Prvič spletemo koj v začetku vrste 2 desni petlji (oziroma 1 skrajnjo petljo in 1 desno petljo) potem vbodemo levo pletenko v prvo petljo (od leve proti desni na sprednji strani dela) in pre¬ vedemo drugo petljo skozi prvo tako, da nam ostane na desni igli le ena (in sicer druga) petlja. Plete do konca, spletamo le po 1 petljo in vedno prevajamo levo petljo skozi desno. Na desni igli imamo vedno le po 1 petljo. Kadar pletemo vzorec, nam je večkrat treba zazankati petljo na narobni strani; tedaj spletemo petljo najprej levo in jo potem zazankamo. Narisek št. 20. b) Drugo petljo obrnemo tako, da leži desni del petlje zadaj, levi del pa spredaj (ne da bi bila petlja zasukana); nato spletemo prvo in drugo petljo obenem tako, da se nam naredi iz obeh petelj 1 desnozasukana petlja. Plete do konca, obrnemo sosednjo petljo in jo spletemo s prejšnjo skupaj (zopet desno- zasukano) i. t. d. do konca. Po načinu b zazankujejo otroci pletenje dokaj lepše, ker petelj ne morejo zatezati pretrdo. 17 Na vrhu se narede zanke; te morajo biti vse enako dolge. Gorenji krajec se ne sme gubati in tudi ne vleči. Naj dokončujemo delo, kakor hočemo, vedno je treba, da pre¬ vedemo na koncu nitko skozi zadnjo petljo kakor za verižno petljo pri kvačkanju in da naposled odrežemo nit. Vzorci. Vzorci nastajajo, ako družimo različne petlje. Le malo je takih, da pletemo zanje zgolj enakovrstne petlje. Pri zadnjih vzorcih rabimo ali raznobarvne ali pa različno debele niti. Imamo dve poglavitni vrsti vzorcev; te sta: 1. piketni (gosti) vzorci, 2. preslegasti vzorci. Piketni vzorci so: a) lahki in b) težki. Pri lahkih piketnih vzorcih pletemo zgolj desne in leve petlje; le malokdaj pletemo tudi zasukane petlje. Pri težkih piketnih vzorcih pletemo razen desnih in levih petelj tudi zasukane petlje, »kite, školjke* i. t. d. (Glej iz¬ delovanje teh vzorcev.) Preslegasti vzorci so tudi dvoji: a) lahki in b) težki. Pri lahkih preslegastih vzorcih pletemo ovite petlje le na desni vzorčni strani. (Poglej narisek št. 16. na strani 11.). Pri težkih preslegastih vzorcih pletemo ovite petlje v vsaki vrsti. Vse vzorce lahko pletemo a) na o kol o kakor rob pri nogavici, ali pa pletemo b) eno vrsto na desni in eno vrsto na narobni strani dela kakor pri vzorčnem traku. Navadno je pri narekovanju natančno omenjeno, kako je treba plesti. Nekaj naših vzorcev je popisanih za pletenje vzorčnega traku in nekaj za pletenje na okolo. Vsak vzorec se lahko izpremeni v vzorec za rob in nasprotno; kako se to vrši, je omenjeno pri raznih lahkih in težkih vzorcih. P- pl. Rennenberg, Pletenje, II. del. 2 18 Kako pletemo vzorce v vzorčnem traku. Vzorčni trak pletemo z dvema pletenkama, in sicer z eno pletenko na desni in z drugo na levi strani dela, ker obračamo delo v vsaki vrsti. Navadno pletemo pri vsakem krajcu skrajnje šivčke ali pa majhne čipke. Za skrajnje šivčke pletemo a) v začetku vsake vrste po 1 skrajnjo petljo in 2 do 5 desnih petelj; b) na koncu vsake vrste pletemo 2 do 5 desnih petelj in 1 skrajnjo petljo. Tako pletemo skrajnje šivčke enakomerno dalje, bodisi na desni ali na narobni strani vzorčnega traku. Na licu vzorčnega traku se vidijo pri šivčkih v eni vrsti desne, v vsaki drugi vrsti pa leve petlje. (Prav taki skrajnji šivčki se nam delajo, ako pletemo na obeh konceh vedno leve petlje namesto desnih.) 1 Med dvema vzorcema pletemo navadno vmesne vrste. Take vrste pletemo tudi pri nasnutku in na vrhu vzorčnega traku. Vmesne vrste so navadno visoke 8 vrst, in sicer vidimo na licu dela po 2 vrsti desnih petelj, 4 vrste levih petelj in zopet 2 vrsti desnih petelj. Pod prvim vzorcem spletemo črez nasnutek le 7 vrst, ker nam nasnutek nadomešča prvo desno vrsto. Nekatere pletilke rade pleto namesto vmesnih vrst prav ozke preslegaste vstavke ali drobne luknjice. Vmesne vrste in vzorce pričenjamo navadno na desni strani vzorčnega traku. Tudi na konceh vmesnih vrst pletemo skrajnje šivčke. Omeniti nam je še, da moramo plesti na narobni strani dela leve (ali levozasukane) petlje, ako hočemo, da se na licu vidijo desne (ali desnozasukane) petlje; nasprotno pletemo na narobni strani desne (oziroma desnozasukane) petlje, ako hočemo, da se na licu vidijo leve (oziroma levozasukane) petlje. Za učiteljico je najprikladnejše, da si sama splete posamezne vzorce, po katerih potem pleto otroci. Ti vzorci se obrobljajo prav tako kakor vzorci v vzorčnem traku. Piketni (gosti) vzorci. A. Lahki piketni vzorci. Razni vzorci so progasti ali pa enoliki. Proge teko navpično, vodoravno ali pa poševno. Pri enolikih vzorcih se pleto majhne cvetice, kvadrati i. t. d. po vsej plošči. 1 Prečitaj šo popis piketnega vzorca nariska št. 21., da vidiš, kako si urejamo skrajnje šivčke, ako je preveč ali premalo vzorčnih petelj. 19 V vsaki vzorčni vrsti se izmenjava zdaj več zdaj manj desnih in levih petelj; te petlje tvorijo po eden vzorčni oddelek. Vrste, v katerih se ti oddelki ponavljajo, tvorijo višino vzorčnega oddelka. Pri vseh naših vzorcih je popisan le eden vzorčni oddelek (razen tretjega piketnega diktata na strani 29); narekovani vzorčni oddelek se ponavlja v vsaki vrsti, kolikorkrat je treba. Paziti moramo, da sta oba vzorčna krajca enaka; kjer moramo raditega dodajati nekaj petelj, je to popisano pri dotičnih vzorcih. Večina vzorcev te vrste je popisana za pletenje vzorčnega traku. Ako pa pletemo na okolo (n. pr. rob pri nogavici), pletemo tako, kakor je omenjeno pri dotičnih vzorcih. Vzorci za vzorčni trak. 1. vzorec. Najložji vzorec je tisti, pri katerem pletemo po 2 desni petlji in po 2 levi petlji v vsej vrsti. V nastopnih vrstah pletemo na desne petlje zopet desne in na leve petlje zopet leve petlje. Ta vzorec je na obeh straneh enak; plete se tudi na obeh straneh enako, ker tvori na vsaki strani desne in leve navpične proge. Kako pletemo 1. vzorec na okolo. Vedno pletemo tako kakor v prvi vrsti. 2. vzorec. Pri tem vzorcu pletemo tako, da se vidi na desni strani dela nekaj zgolj desnih vrst in prav toliko levih vrst. Najpripravnejše je, da se vidi na desni strani dela liho število, n. pr. po 5 desnih in po 5 levih vrst. Tedaj pletemo za desne proge na licu dela v 1., 3. in 5. vrsti zgolj desne petlje, v 2. in 4. vrsti na narobni strani zgolj leve petlje. Za leve proge pletemo tudi vi., 3. in 5. vrsti na narobni strani dela zgolj desne petlje, v 2. in 4. vrsti na licu dela zgolj leve petlje. Po tem navodilu izmenjavamo proge; vzorec končamo z desno Progo. Ta vzorec tvori vodoravne proge in je na obeh straneh enak. Kako pletemo 2. vzorec na okolo. V prvih petih vrstah pletemo zgolj desne petlje, v nastopnih petih vrstah zgolj leve petlje i. t. d., kolikorkrat nam je drago. 2* 20 3. vzorec. Pri tem vzorcu pletemo 2 vrsti kakor pri prvem vzorcu, potem pa 2 vrsti predevoma; tako predevljemo vzorčne oddelke, kolikorkrat se nam ljubi. Ta vzorec tvori majhne kvadrate. Lahko pa tudi pletemo namesto dveh petelj po 3, 4 ali še več desnih in prav toliko levih petelj; potem pa pletemo tudi vsak oddelek po 3, 4 ali še več vrst visoko. Še drugače si sestavljamo 3. vzorec, če pletemo tako, da se vidi na desni strani dela 5 do 7 vzorčnih oddelkov drugega vzorca in nad temi vrstami 5 do 7 vzorčnih oddelkov tretjega vzorca v višini; dalje zopet 5 do 7 vzorčnih oddelkov drugega vzorca in zopet 5 do 7 vzorčnih oddelkov tretjega vzorca v višini. Ta vzorec tvori vodoravne proge in je lep samo na licu dela. Kako pletemo 3. vzorec na okolo. Vrhu desnih petelj pletemo zopet desne petlje in vrhu levih petelj zopet leve petlje. Te petlje predevljemo, kakor hitro so kvadrati dovolj visoki. V nastopnih vrstah pletemo zopet nad desne petlje desno in nad leve petlje levo. 4. vzorec. V 1. vrsti pletemo po 1 desno in po 1 levo petljo do konca vrste. V nastopnih vrstah pa pletemo na vsako desno petljo po 1 levo petljo in na vsako levo petljo po 1 desno petljo; tako se nam vzorec predevlje. Ta vzorec tvori na obeh straneh enolik vzorec; pletemo ga tudi na obeh straneh enako, izdeluje se pa počasneje. Uporabljamo ga radi za otroške jopice kakor tudi tretjega. Kako pletemo 4. vzorec na okolo. Ta vzorec pletemo na okolo prav tako, kakor ga pletemo v vzorčnem traku. Kako pletemo piketne vzorce po tipskih nariskih. Piketne vzorce si lahko sestavljamo po vsakem tipskem narisku; to izvršujemo na tri načine. a) Za vsak kvadrat pletemo po 2 petlji, za višino vsakega kvadrata jemljemo po 2 vrsti. Tu sem spadajo tudi oni vzorci, pri katerih pletemo za vsak kvadrat le po 1 petljo, pa 2 vrsti na visoko; takrat nam tvorijo posamezni vzorčni oddelki pravokotnike. 21 b) Za vsak kvadrat pletemo po 1 petljo, za višino enega kvadrata jemljemo le 1 vrsto. (Glej narisek št. 21.) c) Za vsak kvadrat pletemo po 1, 2 ali 3 petlje, za višino enega kvadrata pa pletemo 3 vrste. Po načinu a je vsaka druga vrsta prav taka, kakršna je prejšnja; po načinu b in c je delati vzorčni trak teže, zakaj vzorec se prede vij e tudi na narobni strani dela, kar se pri a ne zgodi nikoli. Znaki pri tipskih nariskih za piketne vzorce. Ako pletemo na desni strani dela: Prazni kvadrat = desna petlja. Križec ali vodoravna črtica — leva petlja. S = desnozasukana petlja. Ako pletemo na narobni strani dela : Prazni kvadrat = leva petlja. Križec ali vodoravna črtica = desna petlja. s == levozasukana petlja. 1 Narisek št. 21 a kaže tipski vzorec. Ta vzorec ima v širini 2 vzorčna oddelka in v višini tudi 2 vzorčna oddelka; vsak oddelek je širok 5 kvadratov (to je 4 križce in 1 prazen kvadrat), visok je 4 kvadrate. Da sta krajca enaka, smo v narisku na enem krajcu dodali 1 prazen kvadrat. Narisek št. 216 kaže .prav ta tipski vzorec, spleten po načinu b. Ker so vzorčni trakovi navadno široki 50 do 60 petelj, ponavljamo v vsaki vrsti več vzorčnih oddelkov, kakor jih je narisanih. Ako imamo n. pr. na igli 60 petelj, si lahko uredimo vzorec nariska št. 21. tako, da pletemo 10 vzorčnih oddelkov v vsaki vrsti. Za vzorec 22 rabimo tukaj 50 petelj in spletemo 1 petljo še desno, da se vzorec konča tako, kakor se je pričel. 1 Za oba skrajnja šivčka nam torej ostane le 9 petelj; eden šivček je širok 5 petelj in eden le 4. Ker mora biti ves vzorčni trak povsod enako širok, si pomagamo tako, da vzamemo potrebne petlje od krajca, ali pa jih — če je kaj petelj preveč — uporabimo za krajec. Ako pa pletemo posamezne vzorce, si nasnujemo za vsak vzorec toliko petelj, kolikor jih potrebujemo za vzorčne oddelke in za oba krajca. V višini ponavljamo vzorčne oddelke, kolikorkrat nam je mogoče. Navadno pazimo, da so vsi vzorci enega vzorčnega traku po 40 do 50 vrst visoki; le malokdaj je vzorec tolik, da je treba več vrst, ki kažejo, kako se vzorec ponovi v višini. Ker je vzorec nariska št. 21. spleten po načinu b, pletemo za vsak prazni kvadrat po 1 desno petljo in za vsak križec po 1 levo petljo. Prvo vzorčno vrsto pletemo po našem narisku torej tako-le: * za prazni kvadrat 1 desno petljo in za 4 vodoravne črtice 4 leve petlje; od znaka * ponovimo vzorčni oddelek še enkrat. Končno spletemo 1 desno petljo, da sta oba krajca enaka. Druga vzorčna vrsta: Za prazni kvadrat 1 levo petljo, * za 3 vodoravne črtice 3 desne petlje, za 2 prazna kvadrata 2 levi petlji; od znaka * ponovimo vzorčni oddelek še enkrat. (Skrajnjih šivčkov nismo narekovali v nobeni vrsti.) Nastopne vrste se vidijo jasno iz nariska; pričeli smo spodaj, končali bomo na vrhu. Ako pletemo vzorec nariska št. 21. po načinu b, čitamo one vrste, ki jih pletemo na desni strani dela, od desne proti levi; vrste pa, ki jih pletemo na narobni strani dela, čitamo od leve proti desni. 2 Vsak kvadrat je visok le po eno vrsto; samo za prazne kvadrate prve in zadnje narisane vrste je treba dveh vrst, da se novi vzorec (vzorčnega traku) prične na desni strani dela. Tipski narisek št. 21. bi se lahko spletel tudi po načinu a ali c; vsaka le nekoliko izurjena pletilka si lahko uredi tak vzorec. Po načinu a sta dve in dve vrsti enaki; po načinu c je vsak kvadrat visok po 3 vrste. 1 Omeniti nam je še, da dodajamo to petljo le tam, kjer jo potrebujemo; n.pr.vzorec nariska št. 30. ima že enaka krajca, torej mu ne dodajamo nobene petlje. 2 Kako pletemo narisane vzorce na okolo, je popisano na koncu tega poglavja. 23 Vzorec nariska št. 22. pletemo po načinu b ter ga pričenjamo na narobni strani. Za vsak prazni kvadrat pletemo (na narobni strani dela) po 1 levo petljo, za vsak križec pa po 1 desno petljo. Na desni strani dela pletemo zgolj desne petlje. Ta vzorec nam gre kaj hitro izpod rok; najbolj prikladen je za otroške jopice. Vzorec tvori navpične proge; desna stran je ona, kjer vidimo več desnih petelj. Vzorci št. 23. do vštetega št. 29. se’ pleto po načinu a, ker so kvadrati in križci visoki po 2 vrsti. Navadno pletemo za vsak križec po 1 levo petljo in za vsak prazni kvadrat po 1 desno petljo. Poševne proge vzorca nariska št. 23. bi lahko tekle nasprotno, Oba vzorca — oni št. 23. in ta št. 24. — sta lepa tudi na narobni strani. 24 Ta vzorec tvori semtertja tekoče proge; lep je le na licu dela. Vzorec nariska št. 26. je širok 3 vzorčne oddelke; pri vsakem zunanjem krajcu smo dodali po 1 prazen kvadrat; take kvadrate dodajamo le pri zunanjih vzorčnih krajcih, ako pletemo vzorčni trak, sicer pa ne. Narisek št. 26. Ta vzorec je tudi prav lep, če vzorčnih prog ne predevljemo, ali pa, če pletemo vzorčne oddelke 7 kvadratov na visoko namesto le 5, kakor je vzorec narisan. Ta vzorec smo si izbrali za drugo odejno progo. Vzorec nariska št. 27. je širok dva vzorčna oddelka; pri levem krajcu smo dodali 1 kvadrat, da se vzorec lepo konča. Vsak vzorčni oddelek je širok 14 križcev in prav toliko visok. Vzorca št. 26. in 27.se prav pogostoma uporabljata za pletene brisač e. 25 Narisek št. 27. Vzorec nariska št. 28. tudi lahko pretvorimo tako, da leže rombi proti levi; ta vzorec je na obeh straneh enak. Pri vzorcu nariska št. 29. predevljemo vodoravne in navpične proge v širini in v višini tako kakor pri vzorcu nariska št. 26. Ta vzorec je na desni strani lepši nego na levi. 26 Vzorci št. 30. do vštetega št. 33. se pleto po načinu c. Za prazne kvadrate pletemo na licu dela leve petlje, za križce pa desne petlje. Znak S pletemo, kakor je omenjeno na strani 21. Za višino enega kvadrata vzorcev nariskov št. 30. in 31. pletemo po 3 vrste; za širino enega kvadrata jemljemo po 1 petljo. Ako bi pletli v širini po 2 ali po 3 petlje za vsak kvadrat, bi vzorec ne bil Vzorci nariskov št. 30., 31. in 32. so lepi le na desni strani dela. Za širino vsakega kvadrata v vzorcu nariska št. 32. jemljemo po 2 petlji. 27 Vzorec nariska št. 33. se plete po načinu c, pa tudi lahko po načinu a. Vsak kvadrat je širok 1 petljo, visok je pri načinu c 3 vrste, pri načinu a pa 2 vrsti. V narisku vidiš v širini poldrugi vzorčni oddelek; vsak vzorčni oddelek je širok 22 kvadratov, visok pa le 18 kvadratov. Pri levem krajcu smo dodali 1 kvadrat, da se vzorec lepše konča, Prav zato Vsi vzorci nariskov od št. 21. do vštetega št. 33. se tudi lahko pleto po enem izmed treh načinov a, b ali c; najlepši pa so, ako jih pletemo tako, kakor so popisani. Kako pletemo vzorce na okolo in čitamo nariske od št. 21. do vštetega št. 33. Vse znake pletemo tako, kakor so narisani, ker jih pletemo le na desni strani dela. Vse vrste čitamo od desne proti levi; vzorčne petlje, ki smo jih dodajali pri vzorčnem traku, da sta bila oba krajca enaka, izpuščamo pri tem pletenju. Raditega izpuščamo v nariskih št, 21., 22., 24., 25., 27. in 32. vse znake pri levem krajcu; v narisku št. 26. izpuščamo znake pri desnem in pri levem krajcu;, vzorec predevljemo, kakor-je narisano. V narisku št. 33. ponavljamo vzorec po prvem oddelku in od¬ štejemo v vsaki vrsti po 12 petelj, ker je oddelek širok le 22 petelj. Vzorci nariskov št. 23., 28., 30. in 31. so neizpremenjeni. Vzorčni oddelki nariskov št, 26. in 29. se ponavljajo le po obeh prvih oddelkih. 28 Diktati lahkih piketnih vzorcev. Kratice so: Z = desna petlja; Z = leva petlja. Vodoravne črtice med kraticami naj nas ne motijo; tu namreč nimajo tistega pomena kakor pri natiskih, ampak nam le olajšujejo čitanje raznih diktatov. V vsaki vzorčni vrsti narekujemo le po eden vzorčni oddelek, ker se ta vedno ponavlja do konca vrste. Po navadi pletemo lihe vrste na licu dela. Izjeme so omenjene na prikladnem mestu. ■ 1. vzorec. Vsak vzorčni oddelek je širok 15 petelj, visok pa je 6 vrst. Oddelke ponavljamo, kolikorkrat nam je ljubo. Na koncu pletenke v vsaki lihi vrsti smo dodajali po 2 levi petlji, v začetku pletenke v vsaki sodi vrsti pa po 2 desni petlji, da sta oba vzorčna krajca enaka. Ta vzorec tvori navpične proge. 1. vrsta: 2/-6Z-1/-6 ker se vzorčni oddelki pravilno ujemajo brez teh petelj. Vzorec št. la pletemo natanko po prejšnjem navodilu (izimši prej omenjeni petlji). Vzorca št. 1 b in c pletemo v lihih vrstah točno po prejšnjem navodilu s prejšnjo izjemo, sode vrste pa čitamo nazaj grede; kratice pletemo nasprotno. (Za pletemo /, za / pa 1 - • Na koncu dodamo /■ 21. vrsta: 3/-X-T" 2 ~ 2 z/. Ovoje prav tako prelagamo na desno iglo kakor pri prvotnem vzorcu A. 4.vrsta: X-2“/S- 6.vrsta: 10 z /. Po tem navodilu prav lahko sestavljamo vzorce B, C in E. Vzorec D, 1. vrsta: X-2-X~Z-X-2-X-Z. Vsak vzorčni oddelek je širok le 10 petelj, ker pletemo v vsakem vzorčnem oddelku le eno lestvico. 2. vrsta: -|:«z/:|-«/-2/. 13. vrsta: 9/-4«/-X-4«/-2/. 14. vrsta: 9 /-9 - 2x-X- j -X- X- 8. vrsta: | - 7y-J-,£ - ” X-1. Čipka se po teh vrstah ponavlja. 4. čipka. Pri tej čipki teko tik gladkega krajca lestvice, tik zobatega pa tečeta 2 vrsti navadnih luknjic; tudi te luknjice teko sem¬ tertja kakor pri 3. čipki. Sredi zobca je še posamezna majhna luknja. Sode vrste pletemo na licu dela, lihe vrste pa na narobni strani. 102 Nasnujemo 11 petelj. 1. vrsta: | -X-2 -X- 2X~T“A~T“ A- I- 2. vrsta: | - 7 x-X/-X- I- 3. vrsta: | - X-2-X-3X-T _ 7\ -T“ X- I- 4. vrsta: | - 8x-xZ-X-I- 5. vrsta: \- A-^-A-A-^2.-A- A~\-~R-\-A-\- 6. vrsta: \-§ d--Id-Af - A-\- 7. vrsta: |-X-2 - X-X-X-X-T“&-T-X-X- 8. vrsta: | - 8 X - df - X -|- V začetku te vrste položimo nit pred delo kakor v 8. vrsti 3. čipke. Prav tako še pričnemo 10. in 12. vrsto. 9. vrsta: | -X- 2 “X - X-X-T“ & ~T“X-X- 10. vrsta: |-7X-XZ-X-|- 11. vrsta: | - / - 2 - X - A ~T“ & X-X- 12. vrsta: |-6X-XČ-X-|- Čipka se po teh vrstah ponavlja. 5. čipka. Ta čipka tvori pri gladkem krajcu luknjaste trikotnike, pri zobatem pa goste kvadrate. Čipka je na obeh straneh enaka. Nasnujemo 12 petelj. 1. vrsta: | - 2x-2 -X-6X-!■ 2. vrsta: | - 7 X-2 X-|. 3. vrsta: | - 11 X- I- 4. vrsta: | - 11X- I- 5. vrsta: | - 2 X-| : 2 ~X=| - 5 X-I- 6. vrsta: | - 6X-|:X z -X:| -X-|. 7. vrsta: | - 13x- I- 8. vrsta : | - 13 X- I- 9. vrsta: | - 2x-|; 2~X ; I “ 5 X-1. 10. vrsta: | - 6 X-|:X Z -X;| - X-I- 11. vrsta: | - 16X- I- 12. vrsta: |-6o-10x-|- Čipka se po teh vrstah ponavlja. 6. čipka. Ta čipka tvori pri gladkem krajcu goste trikotnike, pri zobatem pa progaste kvadrate (iz navadnih luknjic in iz lestvic). Proge teko poševno proti zobatemu krajcu. Sode vrste pletemo na licu dela, lihe vrste pa na narobni strani. 103 Nasnujemo 1. vrsta: 2. vrsta: 3. vrsta: 4. vrsta: 5. vrsta: 6. vrsta: 7. vrsta: 8. vrsta: 9. vrsta: 10. vrsta: 11. vrsta: 12. vrsta: 13. vrsta: 14. vrsta: 15. vrsta: 16. vrsta: 14 petelj. -2y-T-X--2~X-X-2/-X-X-2-X-2- X-X-X-2~X-2-X-X-2Z-X-y-2-X-S-Z-|. 11. in 13. vrsta sta prav taki, kakršna je 9. vrsta. 15. vrsta: | -Z- S -/8-T“X-T-X-A-X-T-^-2 - X-2-X-X-X-2-X-2-X-T-X-A-X-T-■ 7. vrsta: | -X-2~X-X- T~ 9. vrsta: | - Z-T“X - X - 2 “ X - X ~T“ £• 11. vrsta: | - . 15. vrsta: | - X- |-X - 2 “ X=| - X “T“ /S- 17. vrsta: |-X-T-X“|:X-2“X:|-X-T">S- 19. vrsta: | - X-| : :X - 2 ~ X-| - X-T~ 21.vrsta: |-X-?-X- | : X~ 2 “X : | - 4 X-X~2~X- X-T"/S- 23. vrsta: |- ( /-|:X-2“X : |-8X-X-2-X-X-T - >S- 25. vrsta: |-X-T“X - l : X-2 - X~ 4 pod ob¬ ramnico 2/ in ribjo kost 2y-'j'-\, pod sprednjim delom devetkrat 2/-S - |i T- na straneh 1 do 5. 2 Lahko tudi mašimo tako, da odpravimo le slabe niti raztrgane nogavice. Taka luknja je okrogla ali podolgasta. 224 navpično poleg srede. Te petlje zaganemo na narobno stran tako, da ostanejo za krajec na vsaki strani po 4 petlje. Kadar je mašenje dokončano, pa odrežemo žaganj ene petlje. Ob mašenju nam je paziti, da ne prišijemo teli petelj. Navadno mašenje. Za to mašenje bodi pavola tako debela kakor ona v pletenini. Prvič pripravimo navpične niti in potem mašimo vodoravno. Za rob dodamo pri desni in pri levi roki po 2 petlji, zgoraj in spodaj Narisek št. 68. pa po 4 (oziroma 3) niti. Delo pričnemo v desnem robu, in sicer v spodnjem kotu med drugo in med tretjo petljo. Šivamo do vrha izmenoma sedaj pod vodoravno nitjo ple¬ tenine in sedaj nad njo, kakor vidiš v go¬ renjih vrstah nariska št. 68., kjer še nismo zamašili luknje. Tako šivamo v vseh petljah in v vseh presledkih robnih petelj pri desni in pri levi. V robu pod luknjo in nad njo šivamo tudi tako; tukaj nam je strogo paziti na to, da šivamo pod luknjo v presledkih med dvema petljama, potegnemo navpično nit črez luknjo in vbodemo šivanko v prazno petljo (oziroma polpetljo), kadar šivamo rob na nasprotni strani nad luknjo. (Ako bi šivali pod luknjo v petljah in nad njo v presledkih, ne bi šlo delo tako dobro izpod rok.) To delo končamo v gorenjem kotu levega roba, kjer nit odrežemo. Mašenje z vodoravno nitjo pričnemo tudi spodaj v desnem robu, pa v višini prve raztrgane vrste. Tu šivamo izmenoma sedaj pod navpično zanko vsake petlje te vrste in sedaj nad njo. Navpično napetih niti v robu ne vpoštevamo. V luknji vbadamo šivanko tudi pod vsako drugo navpično nit; v levem robu šivamo kakor v desnem. 225 Delo obrnemo in mašimo nastopno vrsto tako kakor prvo; sedaj je treba predevati vbode tako, da šivamo tukaj črez ono nit, pod katero smo šivali v prejšnji vrsti. Tako mašimo do vrha, 1 naposled nit odrežemo. Prav lepo se maši luknja, ako šivamo navadno mašenje na narobni strani. Takrat pripenjamo navpične niti v robu na levo- spletene zanke; niti prav tako predevljemo kakor takrat, ko šivamo na licu. Vodoravne niti v robu prevajamo izmenoma sedaj izpod napetih niti, sedaj vrhu njih. Luknjo mašimo kakor na licu dela. Tako delo je prav lepo, ker ne vidimo na licu onih vbodov, s katerimi smo v robu pripenjali niti. Mašenje s petljami. Mašenje s petljami se vrši ali po vodoravni ali po po¬ ševni niti. Prvo mašenje se izvršuje lože, drugo je pa bolj prožno. V narisku št. 69. vidiš mašenje po vodoravni niti. Rabimo pavolo, ki je tako debela kakor ona v pletenini. Pripravimo p o eno vodoravno nit manj, kolikor vrst je luknja visoka. Te niti prevajamo tako, da imamo pri vsaki roki po 2 petlji širok rob; vbodov v robu pa ne predevljemo. (Poglej rob pri levi roki.) Pod luknjo in nad njo ne šivamo roba, ker smo tu odpravili vse slabe petlje. - Narisek št 69 - Mašenje luknje pričnemo v prvi prazni petlji — v spod¬ njem kotu pri desni roki, pod prvo nitjo. 2 Nit prišijemo v krajcu na narobni strani in jo prevedemo na lice dela iz prej omenjene petlje 1 Na vrhu dodamo za našo luknjo še eno vrsto, da je bolj gosto mašena in da se niti v presledkih pravilno predevljejo. Ako je luknja visoka sodo število vrst, pa tega ni treba. 2 Crez vodoravne niti v robu naposled šivamo; kdor je pa že vešč takemu mašenju, ga lahko prične v robu. Desni rob je tako narisan. 1 r > P. pl. Renzenberg, Pletenje, II. del. 226 v tem kotu. Konec, s katerim šivamo, položimo črez to petljo in črez prvo vodoravno nit. Vbodemo šivanko pod to nit — navzdol proti levi —, mašilni konec pa visi pri desni. Okolo vodoravne niti se napravi zanka, ki je podobna desni polpetlji. Tako šivamo črez vsako vodoravno nit do vrha. V vrhu vbodemo šivanko v gorenjo polpetljo in jo izbodemo iz sosednje cele petlje. Odslej šivamo drugo polovico petelj v obratnileži. Sedaj šivamo črez vsako vodoravno nit tako, da vbodemo šivanko pod nit — a kvišku proti levi; mašilni konec visi tudi sedaj pri desni. Spodaj vbodemo šivanko iz cele petlje. Tako mašimo vso luknjo. Potem šivamo še črez vodo¬ ravne niti v robu. Šivamo le polo¬ vice petelj in vbadamo tudi v spodnjo pletenino, da je delo trdnejše. Narisek št. 70. nam kaže, kako nam je pripraviti poševno tekočo nit za mašenje s petljami. Za tako mašenje rabimo dvojno nit: tanko za poševne niti in nit primerno pletenini za peteljne vbode nariska št. 71. Pričnemo v prvi prazni petlji v kotu pri desni roki, kjer pre¬ vedemo nit na lice dela. (Samo ob sebi je umevno, da jo prišijemo prej na na¬ robni strani.) Odslej šivamo prav tako, kakor bi sešivali dve vrsti petelj. (Pri¬ merjaj narisek št. 65.) Šivamo izmenoma sedaj v gorenji, sedaj v spodnji vrsti pletenine; vbadamo vselej v prazno polpetljo navzdol in izbadamo iz sosednje cele petlje navzgor. — Iz cele petlje nastane tako polpetlja. Pri levem robu šivamo zgoraj še kakor doslej, spodaj pa vbodemo šivanko le še v zadnjo polpetljo luknje, prevedemo nit na narobno stran in jo zašijemo. V robu torej ne pripenjamo poševnih niti. Za rob 1 šivamo pri desni in pri levi roki črez 2 petlji; spodaj in zgoraj ni treba robu, ker smo razprali luknjo do trdnih petelj. Mašenje pričnemo v desnem robu — v višini prve raz¬ trgane vrste — tako, kakor je popisano pri narisku št. 66. V luknji mašimo tako: Vbodemo še v zadnjo petljo roba, izbodemo pa iz prve prazne petlje v luknji. * Sedaj vbodemo šivanko Narisek št. 70. 1 Poglej narisek št. 71. 227 — od desne proti levi — pod oni dve pripravljeni niti, ki sta združeni v tej petlji. Nit nategnemo povsod le toliko, kolikršna je petlja, ker nam tvori ta nit novo petljo. Nato vbodemo šivanko v sedaj nastalo polpetljo (spodnje vrste) navzdol in jo izbodemo iz sosednje cele petlje navzgor. Od zvezde ponavljamo vbode, dokler ne dospemo k levemu robu. Tu vbodemo zadnjič še v ravnokar nastalo polpetljo, izbodemo pa že iz prve cele robne petlje. Črez ostale petlje roba šivamo kakor pri desnem robu. Delo obrnemo in šivamo črez robne petlje, kakor smo popisali v narisku št. 66. V luknji mašimo tako: Vbodemo še v zadnjo petljo roba, izbodemo pa že iz prve cele petlje prejšnje vrste. Tu nam je paziti, da jemljemo na šivanko tudi pri desni roki visečo — pri¬ pravljeno — nit. Od¬ slej nadaljujemo delo tako, da vbadamo iz¬ menoma sedaj pod obe v petlji združeni niti, sedaj v ravnokar na¬ stalo polpetljo. Tukaj jemljemo na šivanko tudi ob levi roki vi¬ sečo nit; izbodemo iz sosednje cele petlje. Zadnjo polpetljo luknje združimo s sosednjo Narisek št. 71. petljo roba. Tako mašimo s peteljnim vbodom do vštete predzadnje vrste. V vrhovni vrsti luknje šivamo prav tako, kakor bi združevali po dve vrsti petelj. (Poglej narisek št. 65.) Na narobni strani vidimo levopletene petlje. Ko je mašenje dovršeno, potegnemo poševno pripravljene niti iz petelj, da je pletenina še bolj prožna, kar ni mogoče pri mašenju po vodoravni niti nariska 69. Narisek št. 72. nam kaže, kako mašimo gabrnato ple¬ tenino. Rabimo dvojno nit kakor za mašenje po narisku št. 71. Za to mašenje pripravimo po eno vodoravno nit manj, nego ima luknja vrst v višini. Za rob jemljemo pri desni in pri levi roki po 2 desnospleteni petlji; spodaj in zgoraj tudi tukaj ni treba robu. 15* 228 V robu pripravimo vodoravno nit tako, da šivamo pod obema robnima petljama. Vse te vodoravne niti naposled prerežemo in jih odpravimo, da je delo prožnejše. Mašenje pričnemo v desnem robu v višini prve raztrgane vrste. V robu šivamo črez 2 desnospleteni petlji, kakor je popisano v narisku št. 66. tako, da sta te 2 petlji popolnoma dokončani. V luknji mašimo tako : Vbodemo šivanko v prvo levospleteno petljo — proti narobni strani — in jo potegnemo iz te petlje. Položimo mašilni konec črez vodoravno nit, prevedemo šivanko izpod te niti in jo vbodemo v prav to levospleteno petljo kakor prej (a proti licu). Drugo levo petljo mašimo kakor prvo. Petlje za- tezujemo prav rahlo. Desne petlje ma¬ šimo tako: Vbodemo šivanko v prvo desno- spleteno petljo — pa od narobne strani proti sebi. Mašilni konec položimo tudi črez vodoravno nit, pre¬ vedemo šivanko izpod te niti in jo vbodemo v prav to desnospleteno petljo kakor prej — a proti narobni strani. Takoj vbodemo ši¬ vanko v sosednjo desnospleteno petljo in mašimo drugo petljo kakor prvo. Zadnji dve levospleteni petlji pri levici mašimo prav tako kakor prvi dve v tej vrsti. (Sedaj so vse petlje v luknji nabrane na vodoravni niti.) Desne petlje v levem robu pletemo kakor one v desnem robu. Delo obrnemo in šivamo v robu črez obe desnospleteni petlji, kakor nam je znano od nariska št. 66. V luknji mašimo tako-le: Vbodemo šivanko v prvo levozmašeno petljo proti narobni strani. (Vodoravne niti ne vpoštevamo.) Šivanko potegnemo iz te petlje in izpod druge vodoravne niti; vbodemo jo takoj v prav to levozmašeno petljo od narobne strani proti sebi. Mašilni konec teče črez vodo¬ ravno nit. Drugo levo petljo mašimo kakor prvo. Mašenje desnih petelj se vidi iz nariska. Narisek št. 72. 229 Tako mašimo do vštete predzadnje vrste. V zadnji vrsti sešijemo mašilne petlje s praznimi petljami na vrhu luknje. Desne petlje sešivamo desno, leve pa levo. Naposled zašijemo mašilni konec na narobni strani in potegnemo vodoravne niti iz dela, sicer delo ni prožno. Na narobni strani vidimo — kakor na licu — desnospletene in levospletene petlje. Dodatek, Kako pletemo rokavice. Imamo polrokavice in rokavice s prsti. Pri vsaki rokavici vidimo spodaj zapestje, zgoraj pa roko. Polrokavica. Rabimo volno za pletenje (5 do 6 dkg) in pletenke št. 3/0. Taka polrokavica se plete kaj hitro, ako pletemo najprej roko z dvema pletenkama in potem zapestje, to pa na okolo. Pričnemo v dlani, nato spletemo palec — skupno s spodnjim delom —, potem gorenjo dlan in naposled ostali del notranje dlani. Roka. Nasnujemo si 45 petelj; nato spletemo nekaj vrst desnih petelj, bodisi na licu ali na narobni strani dela. 1 Palec izvršujemo tako: Takoj v začetku vrste spletemo skrajnjo petljo in 14 desnih petelj; teh 15 petelj naberemo na iglo varnico, ker ne bodemo dela nadaljevali vrhu teh petelj. Potem spletemo 5 desnih petelj in obvijemo 6. petljo tako, kakor smo popisali obvito petljo pri mali peti moške nogavice. (Na levi pletenki ostane 24 petelj.) Delo obrnemo, preložimo obvito petljo in spletemo 5 desnih petelj; takoj pripletemo še 14 petelj za palec. (Poglej na strani 6., kako pripletamo petlje.) V nastopni vrsti spletemo — razen skrajnjih petelj — vse petlje desno, tudi obvito petljo prejšnje vrste in sosednjo petljo ter obvijemo drugo sledečo petljo. (Na levi pletenki ostane le 22 petelj.) črez to vrsto pletemo tako, da pre¬ ložimo prvo petljo in spletemo vse petlje desno, skrajnjo petljo pa kakor doslej. Odslej nadaljujemo delo tako, da pletemo pri koncu palca skrajnjo petljo, v notranjem koncu pa obvijamo vsako drugo sledečo petljo za obvito petljo prejšnje vrste; ostale 1 Prav lepa je rokavica, ako pletemo dvojno skrajnjo petljo. Popisana je na strani 193. 230 petlje spletemo desno. Tako pletemo, dokler ne ostane na levi pletenki 14 petelj; za palec spletemo takrat 30 petelj. V prvi nastopni vrsti, ki jo pletemo dol grede, pletemo — razen skrajnjih petelj — vse petlje na pletenki desno. Črez to vrsto pletemo še 5 vrst desnih petelj, delo obračamo; skrajnje petlje pletemo kakor doslej. Te vrste teko enkrat gor enkrat dol. V nastopni vrsti, ki je pletemo dol grede, spletemo za palec skrajnjo petljo, potem 28 desnih petelj, sosednjo petljo obvijemo. (Na levi pletenki ostane 14 petelj.) Odslej pletemo tako, da obvijamo v notranjem koncu vsako drugo sosednj o petij o pred obvito petljo prejšnje Vrste. Tako se poožujejo petlje pri palcu, one na levi pletenki pa naraščajo. Delo nadaljujemo tako, dokler ne obvijemo dvajsete petlje — od palca navzdol. Zadnjo vrsto pletemo gor grede. Obrnemo delo in spletemo skrajnjo petljo in 13 desnih petelj. Vrhu teh 14 petelj pletemo 12 vrst desnih petelj (v višini 6 skrajnjih petelj) v semtertja tekočih vrstah. Potem naberemo na posebno pletenko onih 14 petelj, ki smo jih pripletli za palec, in združimo te petlje s 14 petljami naše pletenke tako, kakor smo to popisali pri jopični priramnici na strani 192. Palec obrnemo na drugo stran, to je na lice dela, in nadaljujemo delo. Sedaj naberemo onih 15 petelj na igli varnici; črez te petlje pletemo tudi 12 vrst desnih petelj v semtertja tekočih vrstah. Naposled sešijemo skrajnje petlje v palčevem kotu s temi skrajnjimi petljami, ako jih nismo združili ob delu. Odslej nadaljujemo roko. Desno spletemo vse petlje, tudi onih 30 petelj na levi pletenki, ob robu pletemo skrajnje petlje. Na pletenki imamo zopet 45 petelj. Vrhu teh petelj pletemo prav tako kakor pred palcem, dokler nismo spletli dovolj dolgega kosa, n. pr. pri zapestju 00 skrajnjih petelj visoko. (Skrajnje petlje pred palcem smo tudi všteli.) Naposled naberemo na posebno pletenko 45 nasnovalnih petelj in združimo te dve vrsti petelj na narobni strani tako kakor v palcu. Rokavico obrnemo na lice in nit zašijemo. Zapestje. Naberemo zadaj ležeče člene skrajnjih petelj na spodnjem robu roke (pri zapestju) in pletemo na okolo enkrat zgolj desnozasukane petlje, potem pa po 2 desni in po 2 levi petlji, kolikor vrst visoko nam je ljubo. Še lepše je, ako pletemo navadni patentni vzorec. (Na strani 34. je popisan za pletenje na okolo. Za vsak oddelek jemljemo le po 2 petlji.) Naposled zazankamo vse petlje zapestja. Prav lepa je rokavica, ako kvačkamo pri vsakem robu drobne zobce. (Poglej knjigo »Kvačkanje« na strani 49. in 50.) 231 Rokavica s prsti. Rabimo volno «sultanin», za dolge rokavice 5 do 6 dkg, za kratke 4 dkg, in pletenke št. 0. (Predeno tehta 5 dkg). V navodilu najdeš večkrat po dvoja števila petelj; nizko število je primerno usnjeni rokavici števila 6 do 6 V«, visoko pa številu 6V2 do 7. To rokavico pletemo na okolo. Pričnemo v zapestju (spodaj), potem spletemo roko; tu spletemo obenem kozico za palec in na gorenjem delu dlani še tri proge, tekoče k prstom. Naposled spletemo prste. Zapestje. To je dolgo in široko ali pa kratko in ozko; tukaj bodi popisano prvič dolgo in široko zapestje, spleteno v navadnem patentnem vzorcu in z raznobarvnima nitma, n. pr. s črno in sivo. Nasnujemo na tri pletenke po 26 petelj, to je 78 petelj na okolo. Najlepše je zapestje, ako spletemo s črno volno 10 vrst visoke enotne zobce, ki smo jih popisali na strani 215. črez te zobce pletemo na okolo navadne patentne petlje; za vsak vzorčni oddelek rabimo po 2 petlji. 1 Za vodoravne patentne proge pletemo 10 vrst s sivo volno (na videz je to le 5 vrst), 6 vrst s črno volno, 6 vrst s sivo, 6 vrst s črno, 40 vrst s sivo, 6 vrst s črno, 6 vrst s sivo, 6 vrst s črno in 10 vrst s sivo volno. (Lahko bi izmenjavali raznobarvno nit tudi drugače.) Zapestje sklenemo tako, da pletemo s črno volno enkrat na okolo gladko; tukaj snemamo desno dvaindvajsetkrat (štirinajstkrat) v enakomernih presledkih, potem ostane le 56 (64) petelj na okolo. Črez to vrsto spletemo s črno volno 10 vrst, tu pletemo po 1 desno- zasukano in po 1 levo petljo na okolo. Naposled odrežemo črno nit, ker pletemo dalje le s sivo volno. V zapestju pletemo lahko tudi tako, da se vidijo navpične drugobarvne proge; tudi to je popisano na strani 50. Za kratko in ozko zapestje si nasnujemo le 64 petelj in pletemo na okolo po 2 desni in po 2 levi petlji, kolikor vrst nam je ljubo, n. pr. 40 vrst. Pazimo, da so vselej desne petlje vrhu desnih in leve vrhu levih petelj. Za majhno rokavico poožimo te petlje na 56, za velike pa ne. Roko pletemo, kakor jo popišemo tukaj. Roka. 2 Črez zapestje., spletemo 20 vrst desnih petelj; v 21. vrsti pričnemo kozico za palec in takoj tudi prej omenjene tri proge. 1 Poglej na strani 50., kako pletemo navadni patentni vzorec z razno¬ barvnima nitma na okolo. 2 Popišemo levo rokavico; desno urejamo obratno. 232 Na koncu prve pletenke spletemo za kozico 1 ovito petljo in 1 desno petljo, takoj v začetku druge pletenke 1 desno in potem 1 ovito petljo. Med obema ovitima petljama sta torej 2 desni petlji, ki bosta naraščali v vsaki 5. vrsti za 2 petlji. Potem spletemo za proge 12 (14) desnih petelj, dalje * 1 levo, 1 desno, 1 levo, 3 desne, od zvezde ponovimo petlje še enkrat; potem spletemo 1 levo, 1 desno in 1 levo petljo. Vse ostale petlje spletemo desno. Delo nadaljujemo tako, da dojemamo v kozici za palec v vsaki 5. vrsti po 2 petlji, dokler ni kozica široka 22 (24) petelj. (Za majhno rokavico dojemljemo v vsaki 4. vrsti.) V vmesnih vrstah pletemo desne petlje; črez ovite petlje pa pletemo desnozasukano. Vrhu zadnje ovite petlje spletemo v palčevi kozici še 5 gladkih vrst; ta del je visok 51 (61) vrst. Proge, tekoče k prstom. Vsaka je široka po 3 petlje; v vsaki drugi vrsti pletemo 1 desno, 1 levo, 1 desno petljo, v vsaki drugi vrsti pa 1 levo, 1 desno, 1 levo petljo, dokler ne dospemo do prstov. Presledka sta vedno po 3 petlje široka; tu pletemo desne petlje. Dlan rokavice pletemo desno. Podprstje. Ko smo spletli zadnjo gladko vrsto za palčevo kozico, naberemo 22- (24) petelj te kozice na iglo varnico. Vrhu teh petelj bomo naposled spletli palec. Vrhu ostalih 54 (62) petelj pa pletemo podprstje in 4 prste. Najprej spletemo 5 vrst (2 skrajnji petlji v višini) izmenoma sedaj — na licu — desne petlje, sedaj — na narobni strani — leve petlje. Proge, tekoče k prstom, nadaljujemo do predzadnje vrste. Na koncu 5. vrste prizankamo 6 petelj prav nad palčevo kozico in spletemo zopet na okolo 24 (28) vrst. Podprstje je široko 60 (68) petelj. (Poglej na strani 6., kako prizankujemo petlje.) Roko tudi lahko pletemo z raznobarvnima nitma, pa brez ozaljševalnih prog. Takrat pletemo le desne petlje; kako izmenjavamo nit, poglej na strani 48. Prav lep vzorec se naredi, ako pletemo trikrat zaporedoma po 2 vrsti s črno in 2 vrsti s sivo volno. (Pričnemo tudi v 21. vrsti, kjer smo pričeli kozico za palec.) Potem še 2 vrsti s črno in 6 vrst s sivo volno. Odslej pa le po 1 vrsto s črno in 1 vrsto s sivo volno do podprstja; zadnja vrsta je črna. V podprstju pletemo 6 vrst s sivo volno in nastopne vrste s črnimi in sivimi progami kakor spodaj. Pr st j e. Da leži palec proti dlani, morajo biti prej prizankane petlje močno obrnjene proti notranji strani roke. 233 Kazalec. Ta je širok 26 (28) petelj, po snetju 23 (25) petelj. Petlje uredimo tako: Od srednje petlje — prve proge pri palcu — štejemo proti njemu 16 (18) petelj, vrhu spodnje luknje (tu so pri- zankane petlje nad palcem) pridobimo še 4 petlje. (Ostalih 40 [46] petelj naberemo na dve igli Varnici, da jih uporabimo za 3 prste.) Za kazalec prizankamo še 6 petelj, da je širok 26 (28) petelj. Vsak prst se plete na okolo, in sicer najrajši na treh pletenkah; na pletenki med dvema prstoma snemamo v vsaki 3. vrsti, da se prst nekoliko poožuje. Snemamo desno ali pa prevlečeno, pazimo, da leži zunanja petlja nad notranjo. V kazalcu snamemo n. pr. prevlečeno v začetku pletenke nad prizankanimi petljami. Po zadnjem snetju pletemo vedno desno na okolo, dokler nam ne pride prst do srede nohta. 1 Odslej snemamo desno na koncu vsake pletenke v vsaki drugi vrsti, 2 3 dokler nimamo na vsaki pletenki po 5 petelj, potem snemamo v vsaki vrsti. Skozi zadnjih 6 petelj prevedemo nit in zašijemo prst na narobni strani. Sredinec je širok 28 (30) petelj, po snetju le 23 (25) petelj. Petlje nabiramo tako: Od notranje strani 6 (7) petelj, 1 petljo iz prav tiste petlje, ki tiči že v kazalcu, 6 petelj od kazalčeve kozice, 1 petljo v kotu pri kazalcu, 8 (9) petelj od zunanje strani in 6 petelj prizankujemo. V kotih med dvema prstoma pridobimo še nekaj zank; iz teh zank spletemo petlje, ki jih porabimo ali za širino prstov, ali pa snamemo takoj v prvi vrsti preobile petlje, sicer se tukaj kaj rade napravljajo luknjice. To se lahko reče posebno o palcu. Sredinec snemamo v vsaki tretji vrsti, dokler nimamo 23 (25) petelj; v kozici blizu kazalca snemamo desno, v kozici nad pri¬ zankanimi petljami pa prevlečeno. Prstanec je širok 26 (28) petelj, po snetju le 21 (23) petelj. Od notranje strani naberemo 5 (6) petelj, od zunanje 7 (8) petelj, vse drugo je kakor pri sredincu. Mezinec. Za tega ostane 14 (16) petelj, 2 petlji pridobimo v kotih, 6 petelj naberemo od kozice prstanca, to je 22 (24) petelj. Snemamo le na eni strani, dokler ni mezinec širok 19 (21) petelj. Palec je širok 34 (36) petelj, po snetju 25 (27) petelj. Naberemo 22 (24) petelj od- igle Varnice, po 3 skrajnje petlje na vsaki strani od podprstja in 6 prizankanih petelj tudi od podprstja. 1 Dolgost prstov je po navadi taka: Sredinec je najdaljši, kazalec in prstanec sta enako dolga, mezinec je najkrajši. Palec je tolik, da seza do srede kazalca. 3 Ako nimamo na vseh pletenkah enakega števila petelj, snemamo prvič le na pletenkah, kjer je več petelj, da se petlje poravnajo. 234 V palcu snemamo ravno nad prizankanimi petljami. Spodnja snetja se vrše dvakrat v eni vrsti, gorenja pa le po enkrat. Pri prvem snetju pletemo tako-le: Prvi 2 petlji snamemo prevlečeno, spletemo 3 (5) desnih petelj, sosednji 2 petlji snamemo desno. Ostale petlje pletemo vselej desno. Petlje med dvema snetkoma se poožujejo v vsaki tretji vrsti za 2 petlji; naposled snamemo prevlečeno 3 petlje. Odslej snemamo prevlečeno le enkrat v vsaki tretji vrsti, dokler nimamo 25 (27) petelj na okolo. Naposled zašijemo na narobni strani vse niti. Taka rokavica se nosi kaj lepo. Kolenica. Rabimo 9 dkg debele volne in pletenke št. 4/0, da je pletenina rahla. Kolenica ima srednji del in dva okrogla dela. Srednji del pletemo z dvema pletenkama. Nasnujemo si 9 petelj in pletemo v prvih 10 vrstah razen skrajnjih petelj desne petlje, bodisi na licu ali na narobni strani dela. V 11. in v 13. vrsti spletemo: 1 skrajnjo petljo, 3 desne petlje, 1 levo petljo, 3 desne petlje, 1 skrajnjo petljo. V 12. vrsti pletemo kakor v prejšnjih vrstah. V 14. vrsti pričnemo dojemanje nad kolenom; pletemo tako: 1 skrajnjo petljo, 2 desni petlji, iz sosednje petlje spletemo 2 petlji (prvo desno, drugo desnozasukano), 1 desno petljo, iz sosednje petlje 2 petlji (kakor ravnokar), 2 desni petlji, 1 skrajnjo petljo. V 15. vrsti spletemo: 1 skrajnjo petljo, 4 desne petlje, 1 levo petljo, 4 desne petlje, 1 levo petljo. V 16. vrsti spletemo: 1 skrajnjo petljo, 9 desnih petelj, 1 skrajnjo petljo. V 17. vrsti pletemo tako kakor v 15. vrsti. V 18. vrsti spletemo: 1 skrajnjo petljo, 3 desne petlje, iz sosednje petlje spletemo 2 petlji (prvo desno, drugo desnozasukano), 1 desno petljo, iz sosednje petlje 2 petlji (kakor ravnokar), 3 desne petlje, 1 skrajnjo petljo. Po tem navodilu nadaljujemo delo. V sredi vsake četrte vrste pletemo na licu dela 1 desno petljo, iz sosednjih petelj na vsaki strani pa pletemo po 1 desno in 1 desnozasukano petljo. To srednjo petljo spletemo na narobni strani levo, ostale petlje pa vselej desno. Petlje naraščajo v sredi pletenk v vsaki četrti vrsti za 2 petlji, dokler nimamo na pletenki 45 petelj. Odslej nadaljujemo delo brez dojemanja, dokler ni kolenica dovolj velika, n. pr. 50 vrst, to je 25 skrajnjih petelj visoko. V sredi teh vrst ne pletemo leve petlje. 235 V 51. vrsti pričnemo snemanje petelj. Snemamo v vsaki četrti vrsti tik srednje petlje, dokler nimamo zopet na pletenki 9 petelj. Snemamo tako: Obe sosednji petlji pred srednjo petljo snamemo desno, obe sosednji petlji po srednji petlji pa prevlečeno, če imamo na pletenki 9 petelj, pletemo na narobni strani dela v prvi nastopni vrsti, kakor smo pletli v 13. vrsti; v 3. vrsti pa kakor v 11. Na licu ne snemamo petelj. Naposled spletemo še 10 vrst zgolj desnih petelj kakor v začetku tega oddelka in združimo nasnovno vrsto s petljami na zadnji pletenki. (V opombi na strani 192. je popisano, kako petlje združimo.) Zunanja dela pletemo na okolo kakor nogavico. Naberemo na eni strani 108 petelj in pletemo 2 desni in po 2 levi petlji na okolo, kolikor vrst visoko nam je ljubo. V vrhovni vrsti zazankamo vse petlje. Na drugi strani naberemo tudi skrajnje petlje; tukaj pa posnamemo nekaj petelj, n. pr. 18, da je spodnji del ožji od gorenjega. Vse drugo pletemo kakor zgoraj. Ako hočemo, v eni izmed vrhovnih vrstah tudi lahko napravimo luknjice za elastičen trak. Take luknjice so popisane pri jopicah na strani 192. Slovensko-nemški slovarček biser, bie iperle bodica, konica, bie Spite ber Slabel bombaž, pavola, bie SBauntiboUe brisača, baž §anbtud) cvetka, baž SBIitntcfjett, cin bnrrfibrorfjenež Stricfmufter čepica, otroška, baž Sinberljdubdjen čipka, bie Spipe črevljiček (za otroke), ein lleiner Sctjulj (fiir Stinber) del, gorenji ravni (nogavice), ber obere SEetI bež Strutnpfež — ravni (stopala), ber gerabe 5£eil bež Strittež — spodnji ali ravni (jopice), ber untere (gerabe) $eil bež gčkfdjenž — spodnji ravni, ber llmfang bež §duberjfer]'c — velika, bie groge Serfe petlja, bie SJlafdje — desna, bie glatte, redite SOlafc^e — desnozasukana, bie glattoerbreljte, englifdje 9Jlofd)e — desnozmašena, bie giatt geftopfte SKafdje — drugosledeča, bie jrueitfolgenbe SRafdje — druga sosednja, bie jloeitnddjfte ■•Dlafdje — dvojna skrajnja petlja, bie boppelte Slettenmafdje — dvojnoovita, bie ®oppelljoljlmafd)e — dvojnošibična, bas ®oppelftdbdjeu (eine §dtelinafdje) — gosta, bie fefte SOiafdje (eine §dfeh mafdje) — gostoverižna, bie fefte ffiettenmafdje (eine Jpdfelmafdje) — križema spletena, bie gefrengte SOtafdie — kvišku potegnjena, bie cmpor= geljobene SOtafdje — leva, bie »erfeljrte, genabelte, linic gjtafdje — levozmašena, bie oerteljrt geftopfte 2Rafd)e — levozasukana, bie uerf etjrtucrbretjte SJtafdje — obvita, bie umtvunbene -Stafctje — ovita, bie §oljlniafdje — patentna, bie $atentmafd)e — prazna, bie tiare SUiafd^e — preložena, bie itberlegte Slčafcfje — prizankana, bie aiifgefctjteifte SUiafctje — prosta, bie freiliegenbe 9J?afd;e — skrajnja, bie 8tanb* oberSbettenmafdje — slaba, bie fdjabljafte SOiafdje — sledeča, bie nadjftfolgenbe SDČafctje — sneta, bie abgenontntene SRafdje — sosednja, bie uddjfte ®afd;e — trdna, bie nod) nidjt fdjabfjafte ffltafdje — trojnoovita, bie breifadje §ot)lniafd)e — verižna, bie ffbettentnafdje (eine Jpateh mafdje) petlja, vrhovna, bie oberfte SDlafdje — zasukana, bie tierbreljte, englifdje SRafdje — zmašena, bie geftopfte Sffiafdje, bie burd) baž ©topfen entftanbene ffllafd)e plesti, ftriden — desno, giatt, redjtš ftriden — gladko, giatt, b. t). oljne HRufter, oljne 8luf» mtb Slbne^jmen ftriden — kakor v vzorčnem traku, loie im SJhtfterbanb ftriden — križema, bie SUafdjen trenjen — levo, »erfeljrt, linfž, gendbelt ftriden — na okolo, in ber SRunbnng ftriden — nasprotno, obratno, entgegengefefjt ftriden — rahlo, iucicf), loder ftriden — v semtertja tekočih vrstah, in Ijiit unb tjer geljenben Steiljen ftriden — trdo, feft, tjart ftriden — zasukano, berbreljt, englifdj ftriden pletenje, ba§ ©triden — madejrsko, bie Wabeira=©triderei — vzorcev, baž iblufterftriden pletenka, igla pletilna, bie Stridnabel — pomožna,iglapomožna,bie§ilfžnabel pletenina, bie ©tridarbeit, bie ©tridflddje — gabrnata, eine gerippte Stridflddje pletivo, baž ©tridjeug ploščat, a, o, flad; podplesti, podpletati, unterftriden pobrati, pobirati, aufljeben, 3. 53. bie Sllafdje podbradnica, baž Bd^djen podlaga, bie Unterloge unb and) ber ®riiub einež TOufterš pola, srednja, baž HRittelftiid polpetlja, eine Ijalbe SDlafdje polrokavica, bet Ipalbljanbfdjul) poožiti, pooževati se, fdjntdlern, fd)mdler roerben portica, baš ISbrtdjen posnetek, baS SIbgenommeite potegniti, potezati črez kaj, jieljen itber etroaž potegniti, potezati iz česa, jieljen auž ettuaž predeti, predevati, uerfegen predevoma, berfe^t 239 prejica (za kvačkanje), bog £>iifclgartt preložiti, prelagati, iiberlegen presledek, bet gtinfdjenrantn preslegast, a, o, burdjbrodjett pretegniti, pretezati črez kaj, gie£)en liber ettttag prevesti, prevajati, fiiljren, gietjen bttrd) prikvačkati, prikvačkovati, jufammen’ Ijiifeln pripeti, pripenjati, befeftigen, cinljeften priplesti, pripletati, anfftriden priramnica, ber Sldjjelteil (beim (jiicMjett) prizankati, prizankovati, anfjdjleifen proga, ber Streifcn (itn SKnfter) proge, ozaljševalne, bie Sambitriernng bet §aitbfd)itf)eit progast, a, o, geftreift prožen, prožna, o, elaftifd; rajdovke, kačice, bet ©igennante eittež geHbppelten ©ittja^ež raznobarven, raznobarvna, o, berfdjiebetv farbig razprati, razpirati, aitftrennen resice, bie grcmfen ribja kost, bn§ gifdjgratdjen, eitt bitrdj= brodjetteS SDlnfter rogljički (drobni zobci), iJSicotg — gosti, jejte i|Jicotg — zančni, gdjlittgeitpicotž rokavica s prsti, ber gittgerljanbjdptlj rozeta, bie jftojette sešiti, sešivati, jitfatnmenndljen sešiti, sešivati dve vrsti petelj, anmajdjen sešiv, bie 23erbinbititg3natjt skrajnja petlja, bie Si’ettctt=, bie 9lattb= tnajdje — dvojna, bie boppelte ©ettenmajdje skrajnji šivček, baž iRanbndljtdjen smer, bie Siidjtung smrečica, ber Siaitnenjtttetg, eitt bttrd)« brodjenež SJlufter snemanje, ba§ ?lbneljntett = ein Scil ber SBabe snetje, baž Slbneljnten bon SDfafdjen — desno, ba? (Slattabneijmeit — desnozasukano, ba§ SlattOerbreljt« abneljtnen snetje, levo, baž SBerfeljrtabneljtnen — levozasukano, baž IBerfeljrtberbreljt« abneljtnen — prevlečeno, bas iiberjogenabneljinen snetek, baž Slbgeitontmene srček, ber Btoitfel, einSEietl bes StruntpfeS srednja pola, ba§ SUittelftud stan, ber 'Jhttnpf, ber Stodteil be§ gdcfc^enž stekniti se, stikati se, aneittanberftofjen stopalo, ber Sčritt stranica, bie Seite einer geotttetrifdjeit tJorm sukanec, ber gtotrit svila, bie ®eibe šivati črez pletenino, bie SOlafdjett ilber« nitij en šivček, baž Slčiljtcften, ba§ 'Jlablein — skrajnji, ba3 9lanb«, ba§ Merjen« natjtdjen Škofja kapica, bie 93ifcl)of»iitiibe, eitt burdjbrodjettež SDhtfter školjka, bie 9D?itfcf>e — ploščata, bie (ladje TOttfdje — pridvižna, bie 3ieliefntitfd)e trak, elastični, bas Slajtifbcinb — vzorčni, ba§ SJhijterbanb — zvezdni, ber Straljl eittež SterneS ušesci, bie ©^rlap^icften, eitt SEeil be§ §attbdjen§ valjček, bie 28 a (je vbod, ber Stid), ber Sinftid) — zančni, ber ®d)lingenftid) vejica z listki, eitt Sljtdjen mit S3ldttertt, ein burd)brod)ettež 9Jlnfter volna, bie Sd)afrooUe — berlinska, bie 33erlinerioolle — mahasta, bie SRooStoolle — moherska, bie fflloljairiuolle — raševa, bie §arražrooltc votkati, tttirfen votkan, a, o, getoirft vozel, ber ©noten vplesti, vpletati, einftriden 240 vrsta, bie ©athtng, aud) bie Dteilje obet bet ®ang eiiteg SDtufterž — liha, bie ungerabe 9teilje — luknjasta, bie Siiderlreilje — naslednja, nastopna, bie nadjfte, folgenbe JHeiije — nasnovna, bie SlnfcfjIagSreilje — soda, bie gernbe SReitje — sosednja, bie nddjfte Steilje — vmesna, bie gtmfdjenreiije — vrhovna, bie oberfte 8teil)e — vzorčna, bie SKufterreitje — začetna, bie Slnfangžrei^e vstavek, bet ®infa£ vzorec, bctž SJlufter — enoliki, baž igleinmufter — enakostranični, baž gleidjfeitige SKufter — gosti (piketni), baš bfcfjte, bas ??iqiie« mufter — lahki, ba§ leidjtaužfiitjrbare SJtufter — patentni, ba§ SPatentmufter — — navadni, baž einfadje patent- mufter -dvojni, ba§ ©oppelpatentmufter vzorec, preslegasti, ba§ burd)brod)ene SBufter — progasti, bct§ geftreifte SUufter — težki, ba» fdjtoer aužfiitjrbare Skufter — tipski, baž $ijpemuufter — za rob (za pletenje na okolo), ba§ Stanbmufter, ber Stritmpfranb — za vzorčni trak, bet? SClufter fiir ein Sftufterbanb zageniti, zagibati, eiubiegen (einfdjlagen) zanka, bie Sdjlirtge zaokrožen, a, o, abgeritnbet zapestje, baš §mtbgelenf, ein £eil be§ Šitmelš unb be? §anbfd)ut|e§ zategniti, zatezati, jufammenfdjiirgen, ju= jie^en zazankati, zazankovati, abtetten zlek, ber llmfdjtog, j. $8. bei ®ec£eitfappen zob, bie gade zobat, a, o, gejatft zobci, drobni (rogljički), ipicotž — dvojni, bie 9ftdufejiit)ne, ein Xeil eineg StrumpfranbeS — enotni, eine jmeite 3lrt 9ftdufegatjne. Nemško - slovenski slovarček SIbbilbitng, narisek m. — mit SljDenmuftern, tipski narisek abneljmen, sneti, snemati Slbneljmen, baž (Don SDtafdjen), snetje (petelj) s. — eiit SEIjcil ber SBabe, snemanje (del nogice) s. — ®Iatt>, desno snetje — @Iattrierbret)t=, desnozasukano snetje — 3SerfeI)rt=, levo snetje — ŽBerteb)rtoefbref)t=, levozasukano snetje — itbergogen, prevlečeno snetje — bon SDiuftern, snetje vzorcev s. 'llbgeiiornmene. baž, snetek, posnetek m. abgeriuibet, okrožen, a, o; zaokrožen, a, o abfetten, zazankati, zazankovati abteiben, obmejen, odrgniti, odrgovati Slbrunbung, bie, eine abgerunbcte SteHe, okrožek m. 9lbja(j, Slbfdjnitt, oddelek m. abtuccijfeln, izmenjati, izmenjavati abluect)felub, izmenoma 21djfelteil (bež SdcMjertž), priramnica (pri jopici) ž. cntlegen, aitfdjlagen, nasnuti, nasnavljati anmajdjen, sešiti, sešivati dve vrsti petelj aneinanberfdiliejjen (bei Sftufterteilen), ujemati se (vzorčni oddelki se ujemajo) aneittanberftofjen, stekniti se, stikati se Slnfdjlag, nasnutek m. — eiltfadjer, navadni nasnutek — Jtetten«, verižni nasnutek — fireu,v, navzkrižni nasnutek — i&Ijrtfi en=, zančni nasnutek anftricfen, unterftricfen, podplesti, pod- pletati Slrbeitžfaben, konec m., nit ž. Slrntlod), obramnica ž. ciuffajfen (bie SDlafdjen), nabrati, nabirati (petlje) cmfljebeit (bie SRajdjen), pobrati, pobirati (petlje) aufftfjleifett, prizankati, prizankovati aufftricfen, priplesti, pripletati auftrenueu, razprati, razpirati, razporjem nužfiiljren, izvesti, izvajati Siitžfitljrung, izvršitev ž. Služfiiljrungžart, izdelni način m. aužftedjeit, izbosti, izbadati 93cmmit>olle, pavola ž., bombaž m. befeftigen, pripeti, pripenjati 93ifcf)ofžtnii^e, Škofja kapica (preslegasti vzorec) ž. SJlattdjen, fladjež, ploščati listek m. SBltodjen, cvetka (preslegasti vzorec) ž. Slbrfe, mošnjica ž. 93 ort d) en, portica ž. ®etfe, geftricfte, pletena odeja ž. ©eifenfappe, odejna prevleka ž. burdjbrodjen, preslegast, a, o ©itrdjjttgreilje, eine Sitcfenreilje bei Siicf’ djeit uub jpdubdjert, luknjice za trak (pri jopicah in čepicah) m. Qšcfe, ogel m. einbiegen (einfdjlagen), zageniti, zagibati ©injcig, vstavek m. einftedjen, vbosti, vbadati (Sinftidj, Stid), vbod m. einftriden, vplesti, vpletati eiitjiefjen, uvesti, uvajati ®laftifbanb, elastični trak m. P. pl. Renzenberg, Pletenje, II. del. 16 242 elaftifd), prožen, prožna, o @nbe, gaben, konec m., nit ž. eng beifammen, stičen, stična, o eutfernen = ouftrennen, odpraviti, od¬ pravljati Srbfenmufter bag, grahek (preslegasti vzorec) m. §erfe, peta ž. — bie grofje, velika peta — bie fleine, mala peta — Satih, okrogla peta — §erj=, široka peta Sifdjgratdjen, ribja kost (preslegasti vzorec) ž. flad), ploščat, a, o Sornt, geoinetrifctje, geometrijski lik m. — rtidjt geometrifdje, oblika (ne geo¬ metrijska) ž. Sranfen, resice ž. Sattnng, and) 3ieit)e ober ©ang einež Sdlufterž, vrsta ž. gerifjpt, gabrnat, a, o Sefidjtdjen, obrazec m. geftreift, progast, a, o gejadt, zobat, a, o ©itterftopfe, navadno mašenje s. v glatt, b. f). oljne SIuf= unb Slbneljmen, oljne ©htfter, gladek, gladka, o gleidjartig, enakolik, a, o gleidjmiijjig, enakomeren, enakomerna, o gleidjfeitig , enakostraničen, enako¬ stranična, o ,'pčifelgam, prejica (za kvačkanje) ž. §cdbljanbfd)ulj, polrokavica ž. Ipanbflddje, dlan ž. — innere, notranja dlan — iiufjere, zunanja dlan Jpmtbgelenf, ein 5££)eit bež Slrntelž unb §anbfdjuljeg, zapestje s. Jpanbfdjul), ganjer, ■ rokavica s prsti ž. Jpanbtudj, brisača ž. §dubdjen, SHnberijaubdjen, čepica, otroška, ž. Sdddjen, Stinberjdddjeit, jopica, otroška, ž. SfetI, gluidel, kozica ž. flbppeln, klekljati Sniiuel, klobčič m. Stnieftatmpf, dolga nogavica ž. Stniemdriner, kolenica ž. Snopf, gomb m. Snopftod), gombnica ž. Sbnoten, vozel m. KbnigžtooUe, kraljevska pavola Stranje (beint Strmel), naborček (pri za¬ pestju otroških jopic) m. SampenteHer, krožnik za svetilnico m. fiagdjen, podbradnica ž. Seiterfticf), lestvica (preslegasti vzorec) ž. £od) (bettn Stopfen ber Strumpfe), luknja ž. loifer, rahel, rahlo Suifenranb, Lujizin rob (preslegasti vzorec) m. Sftde, luknjica ž. •JRiiufejdljne, dvojni zobci (to je del roba pri nogavici) m. — enotni zobci (izdelani so po drugem načinu) m. 'JJlafdje, petlja ž. — abgenommene, sneta petlja — cmfgefdjleifte, prizankana petlja — ®oppelljoljb, dvojnoovita petlja -- ®oppelftdbdjen», dvojnošibičnapetlja (kvačkana petlja) — bretfadje $ol)b, trojnoovita petlja — emporgeljobene, kvišku potegnjena petlja — englifcžje, glnttoerbrefjte, desnozasu- kana petlja — fefte, gosta petlja (kvačkana petlja) — fefte $tetten=, gostoverižna petlja (kvačkana petlja) — freiliegenbe, prosta petlja — gefreujte, križema spletena petlja — gendbelte, liute, Oerfetjrte, leva petlja — geftopfte = elite burdj baž Stopfen entftanbene, zmašena petlja, nastane pri mašenju 243 lIRafdjc, glatte, recite, desna petlja — glattgeftopfte, desnozmašena petlja — glattberbreljte, engttjdje, desnoza- sukana petlja — tjalbe, polpetlja — ovita petlja — Setteiv, verižna petlja (kvačkana petlja) -- tiare, prazna petlja — tinfe, rierfetirte, genabelte, leva petlja — uadjfte, sosednja petlja — nddjftfolgcnbe, sledeča petlja — nodj nidjt fdjabljafte, trdna petlja — oberfte, vrhovna petlja — patent«, patentna petlja — fRanb«, Setten«, skrajnja petlja — — — boppelte, dvojna skrajnja petlja — redjte, glatte, desna petlja — fdjabljafte, slaba petlja — iibertegte, preložena petlja — untinunbene, obvita petlja — verbretjte, engltftfje, zasukana — berteljrte, Itnfe, genabelte, leva petlja berfeljrtgeftopfte, levozmašena petlja — berfeljrtberbreljte, levozasukana petlja ž. — jtoeitfolgenbe, drugosledeča petlja — jnieitnddjfte, drugososednja petlja SOlafdjenftopfe, mašenje s petljami s. SJlebaiHon, medaljon m., gosti vzorec SRelone (bet Sigennante enter Jpaubdjem gattnng), dinjica (ime neke vrste čepic) ž. 3Jtittelftii(f, srednja pola ž, SRufdje, školjka ž. — fladje, ploščata školjka — Stelief«, pridvižna školjka SRufter, vzorec m. — bidjtež, s 43iqite=, gosti, piketni vzorec — ®oppelpatent’, dvojni patentni vzorec — burdjbrodjenež, preslegasti vzorec — fiir ein SIRufterbanb, vzorec za vzorčni trak — fiir einen Strutnpfranb, fRanb=, vzorec za rob, vzorec za pletenje na okolo gleidjfeitigeS, enakostranični vzorec SRufter, leidjtanžfiiljtbarcš, lahki vzorec — patent« (ein bidjted HRufter), pa¬ tentni vzorec — — ba§ einfadje, navadni patentni vzorec — 5J3Iein», enoliki vzorec — Spiqite», btcEjteS, piketni, gosti vzorec — fdjlner aitžfitljbarež, težki vzorec — ©t)pen» = tipski vzorec SRufterbanb, vzorčni trak m. ilRitfterretlje, vrsta ž. SRufterfag, vzorčni oddelek m. 9?abel, igla ž. — .jjilfd-, pomožna igla, pomožna pletenka — ®icEjerfjeitg-, igla varnica — @tect=, bucika ž. — Stritf=, igla pletilna, pletenka Sldljtdjen, -Rablein, šivček m. — 3taitb=, gerfetv, skrajnji šivček Oberarnt, gorenji laket m. Oljridppdjen, ušesci (del čepice) s. (Papierftreifeu, papirnata pasa ž. Sgerle, biser m. iPfauenfdjmanj, pavji rep (preslegasti vzorec) m. ipicotS, drobni zobci, rogljički m. — fefte, gosti rogljički — Sdjliltgeit', zančni rogljički plobern, gubančiti Sianb, krajec m., rob m., — bež SDtufterž, vzorčni krajec — gejadter, zobati krajec — gtatter, gladki krajec — »Std^tdjen, gerfennaljtdjen, skrajnji šivček m. — Struntpf«, rob Stedjtžfeite (bež SRiifterž), lice s., desna stran (vzorca) ž. 3teif, ein Heiner, obroček m. (Retlje, vrsta ž. — ?.lnfaitgd=, začetna vrsta — 2lnfdjlagž=, nasnovna vrsta 244 9?et§e, gerabe, soda vrsta — Suderb, luknjasta vrsta — ŽDlnfter«, vzorčna vrsta — niidjfte, sosednja vrsta — nddjftfolgeube, naslednja, nastopna vrsta — oberfte, vrhovna vrsta — ungerabe, liha vrsta — 31uifd)en=, vmesna vrsta 3tid)tnng, smer ž. 9ii[t, nart m. Stojette, rozeta ž. iJiumpf, Stodteil, etn Seti bež ^addjeuž, stan (pri jopici) m. iltititbiutg, Slbrunbung, okrožek m. — te ber, na okolo ftfllie^en, j. 93. beit Strumpf, zadelati, n. pr. nogavico Sdjliitge, zanka ž. Sdjlingenftid), zančni vhod m. fdjmalern, fdjmdler tuerben, poožiti, po- oževati, ožiti se Stijitl), fletiter fitr Steber, črevljiček m. Seibe, svila ž. Seite,einer geometrifdjengorm, stranicaž. — Stelji'= (bež ŽDtufterž), narobna, leva stran (vzorca) ž. — IRedjtž* (bež SDhtfterž), lice, desna stran (vzorca) ž. Sode, moška nogavica ž. Sodenfpi^e, nadprstje za moške noga¬ vice s. Spijse, čipka ž. — 93anb=, ein Sljetl bež Strumpfež, nadprstje s stransko pašo s. — ber Stebel, bodica, konica ž. [teden in etiuaž, vtakniti, vtikati v kaj Štern, zvezda ž. ftopfen, zamašiti, mašiti Stopfen, bite, mit fdjrdger Spannitng, mašenje po poševni niti s. — baž, mit iuagredjter Spannung, ma¬ šenje po vodoravni niti Stopffaben, mašilni konec m. Stopffdjttmmm, jurček m. (lesena goba ž.) Strafjl einež Sternež, zvezdni trak m. Streifen (im ŽDIuftcr), proga (pri vzorcu) ž. ftriden, plesti — ein=, vplesti, vpletati — entgegengeje^t, plesti nasprotno, ob¬ ratno — feft, Ijart, plesti trdo — glatt, redjtž, plesti desno — glatt, plesti gladko, to je brez do¬ jemanja in brez snemanja, tudi brez vzorca — in Ijin imb (jer geljenben SReiljeit, plesti v semtertja tekočih vrstah — in ber SRimbung, plesti na okolo — locfer, lueid), plesti rahlo — unb treujen (bie SDlafdjen), plesti križema — unter=, an=, podplesti, podpletati — »erbreljt, englifd), plesti zasukano — »erleljrt, lintž, gendbelt, plesti levo mie im ŽDtefterbaitb, plesti kakor v vzorčnem traku Stridarbeit, Stridfladje, pletenina ž. Striden, baž, bie Striderei, pletenje s. — ŽDiufter«, pletenje vzorcev Striderei, SDtebeira«, madejrsko pletenje Stridfladje, gerippte, gabrnata pletenina Stridnabel, pletenka (pletilna igla) ž. Stridjeug, pletivo s. Strumpf, nogavica ž. — ([rauen=, ženska nogavica — Stinber«, otroška nogavica — Stetie«, dolga nogavica hirjer, geluiStjnlidjer, kratka nogavica — SDtenner=, Sode, moška nogavica — =Spi£e, nadprstje s. SEabelle, tabela ž. Stemburierung (bei ben ipanbfdjuljen), ozaljševalne proge (pri rokavicah) ž. Samienjmeig, smrečica (preslegasti vzo¬ rec) ž. $eil, iiufjerer, zunanji del m. — geraber (bež Srittež, bež giidcfjenž), ravni del (stopala, jopice) — unterer, spodnji (ravni) del (jopice) — unterer geraber, spodnji ravni del (pri nogavici in pri čepici) — oberer geraber, gorenji ravni del (pri nogavici) 245 Seti eitteS Sterneg, zvezdni oddelek m. Siotenfopf, mrtvaška glava (preslegasti vzorec) ž. Sritt, stopalo s. ilBerlegen, preložiti, prelagati iiberniiljeit (bie 9Wafdjen), šivati črez pletenino itmranbeit, obrobiti, obrobljati umraubet, obrobljen, a, o llmjdjlag, ovoj m. — (bei ©edenlappen), zlek (pri odejni prevleki) m. nmfdjlingen (ben gaben), oviti, ovijati (z nitjo) untttnnben (bie ©iafcfje), obviti, obvijati (petljo) Untemm, spodnji lahet m. llnterlnge, Sruitb (eitteg SOinfterS), pod¬ laga (vzorca) ž. unierjlritfen, podplesti, podpletati berdnbern, pretvoriti, pretvarjati SSerbinbintgSnaljt, sešiv m. Uerfdjiebenfnrbig, raznobarven, razno¬ barvna, o berfejjen, predejati, predevati berfe^t, predevoma OoKenbet, zvršen, a, o SSnbe, meča sr. rnnož., del nogavice SSalge, valjček m. SSdfdjeftitcf, perilni kos m. ioirlen, geioirft, votkati, votkan, a, o SSolle, volna ž. — iBerlitieo, berlinska volna — §arrn§=, raševa volna — Wo)air=, moherska volna — SRoog«, mahasta volna — Srfjafs, volna SBoHtud), volnena ruta ž. Qacfe, zob m. jicfgacf, semtertja jieljen ang etoag, potegniti, potezati iz česa — fiitjren bnrct), prevesti, prevajati — iiber etoag, potegniti, potezati črez kaj — jitpfen ang etoag, izpuliti, puliti iz česa gopf, ein bidjteg ©lufter, kita ž. — gtnei«, brei«, mefitteiliger, kita na dve, tri gube, na več gub juneljtnen, nllmdljlicf) grbfjcr tnerben, na¬ raščati jnjammenljdfeltt, prikvačkati, prikvačko- vati jufanunenljdngenb, zdržema jufammennd^en, sešiti, sešivati jufammenfdjiirjen, zategniti, zatezati gitfanunenjiefjeit, fiirgen, krčiti 3tt>itfel, srček (del nogavice) m. Sroirn, sukanec m. 3mifcf)enraunt, presledek m. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA